Najnovejše makroekonomske napovedi, ki smo jih člani Sveta ECB obravnavali na tokratni seji, kažejo, da bo zaradi vztrajanja konflikta na Bližnjem vzhodu inflacija v evrskem območju letos višja od predhodnih pričakovanj, gospodarska rast pa nekoliko nižja. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov pa v prihodnjih dveh letih pričakujemo ponovno stabilizacijo razmer.
V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB po daljšem obdobju nespremenjene naravnanosti denarne politike odločili, da ključne obrestne mere zvišamo za 25 bazičnih točk. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej.
Inflacija se bo glede na napovedi letos okrepila na 3,0 %, kar ob vztrajanju osnovne inflacije na povišanih ravneh primarno odraža pospešek v energetski inflaciji zaradi visokega skoka cen energentov na svetovnih trgih. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov se pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 znova umirila in znašala 2,3 % in 2,0 %. Visoke cene energentov in povišana negotovost bodo ob tem zaviralno vplivali na gospodarsko aktivnost, ob čemer se bo realni BDP evrskega območja letos povečal za 0,8 %, v letih 2027 in 2028 pa za 1,2 % oziroma 1,5 %.
V luči visoke negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu smo člani Sveta ECB poleg osrednje napovedi obravnavali tudi alternativne scenarije. Ti kažejo, da bi drugačne predpostavke glede cen energentov, negotovosti in jakosti sekundarnih inflacijskih učinkov vodile do občutno spremenjenih makroekonomskih napovedi. Neugodni in zaostreni scenarij kažeta, da bi dodatna rast cen energentov na svetovnih trgih – ob odsotnosti dodatnega odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda – lahko vodila do višje inflacije na srednji rok. Po drugi strani pa blagi scenarij kaže, da bi hitrejši upad cen energentov zaradi ugodnega razpleta konflikta na Bližnjem vzhodu lahko vodil do izrazitejšega in hitrejšega znižanja inflacije.
V Banki Slovenije bomo najnovejše napovedi predstavili predvidoma v torek.
Višje in volatilne cene energentov ter porast širše zasnovanih indeksov cen surovin vplivajo na tržna inflacijska pričakovanja, ki na kratek rok ostajajo povišana. Tržni udeleženci posledično pričakujejo, da bo Svet ECB v letošnjem letu zviševal ključne obrestne mere. Zahtevane donosnosti evrskih državnih in privatnih obveznic se nahajajo na višjih nivojih kot pred izbruhom konflikta na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani so se premije za tveganje na segmentu privatnih obveznic znižale. Globalni delniški indeksi so od konca aprila večinoma rasli in ostajajo blizu rekordnih ravni kljub delni korekciji v zadnjem tednu, ki je bila posledica zmanjšanja optimizma glede nadaljnje rasti v tehnološkem sektorju.
V Svetu ECB smo se na podlagi teh podatkov in ob upoštevanju vseh scenarijev na včerajšnji seji odločili, da po daljšem obdobju, ko smo naravnanost denarne politike ohranjali nespremenjeno, ključne obrestne mere zvišamo za 25 bazičnih točk. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, po novem znaša 2,25 %. Menimo, da nam v razmerah visoke negotovosti glede velikosti in vztrajnosti energetskega šoka ta nivo obrestnih mer omogoča primeren odziv na nadaljnji razvoj dogodkov. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej.