Letošnje redno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke (SB), ki tokrat poteka v Bangkoku, v ospredje ponovno postavlja zaostrene gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo vojna na Bližnjem vzhodu in druge geopolitične napetosti. Ob tem je pomembno, da se je tako svetovno kot tudi evrsko in še posebej slovensko gospodarstvo izkazalo za odporno in presega pričakovane rasti. V ospredju zasedanj je tudi trajno višja inflacija zaradi rasti cen energentov, ki jo med drugim naslavljamo tudi v Svetu ECB predvsem s prilagajanjem obrestnih mer. Kot tretja pomembna tema zasedanj pa so investicije v umetno inteligenco, ki pomembno prispevajo k hitrosti razvoja posameznih gospodarstev.
Svetovno gospodarstvo se je kljub številnim izzivom izkazalo za odporno, a je ta odpornost neenakomerno porazdeljena med državami. Visoke investicije v umetno inteligenco so podprle povpraševanje in tehnološki napredek, vendar kombinacija geopolitike in tehnologije poglablja razlike: države, ki sodelujejo v tehnoloških verigah ali so izvoznice energentov, beležijo rast, medtem ko se uvoznice energentov in države zunaj tehnoloških tokov soočajo z višjimi stroški in šibkejšim povpraševanjem. MDS v oktobrskih napovedih pričakuje 3.1% rast BDP v letu 2026 in 3.4% v prihodnjem letu.
Čeprav je gospodarska rast v Evropi šibkejša od napovedi pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, gospodarska gibanja presegajo pričakovanja. K temu so prispevali napredek pri diverzifikaciji energetskih virov, skupno evropsko ukrepanje in ustrezni odzivi makroekonomskih politik. V teh razmerah MDS torej ohranja oceno iz aprilskih napovedi, da bo gospodarska rast za evrsko območje znašala 1,1 % v letu 2026 in 1,2 % v letu 2027.
Inflacija ostaja nad ciljem, predvsem zaradi vztrajnih cen energentov, pri čemer so bili osnovni inflacijski pritiski doslej razmeroma omejeni. Evropa je dosegla pomemben napredek pri energetskem prehodu, a ostaja izpostavljena visokim cenam energije, demografskim izzivom in potrebi po večjih obrambnih izdatkih. Rast produktivnosti ostaja šibka, kar je povezano z razdrobljenostjo enotnega trga in počasnim prevzemanjem novih tehnologij, zaradi česar Evropa zaostaja za ZDA. Strukturne reforme, večja integracija energetskega in kapitalskega trga ter odprava ovir na enotnem trgu so ključne za dolgoročno konkurenčnost in odpornost. Fiskalna politika mora biti skrbno umerjena, da ne spodkopava prizadevanj za znižanje inflacije, pri čemer je dolgoročna vzdržnost javnih financ vse bolj v ospredju zaradi staranja prebivalstva in novih fiskalnih pritiskov.
V Sloveniji je gospodarska rast v prvi polovici leta izrazito presegla pričakovanja. MDS za Slovenijo za leto 2026 zato pričakuje precej višjo gospodarsko rast (3,0 %) kot ob prejšnji, aprilski napovedi (2,0 %). Je pa MDS navzgor popravil napoved inflacije, ki naj bi v letošnjem letu znašala 3,4 %.
V Banki Slovenije bomo naše nove napovedi kot običajno predstavili decembra. Aktualni kazalniki sicer kažejo na močnejšo gospodarsko rast od pričakovane z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski, zlasti zaradi rasti plač in storitev, ob hkratnih ponovnih tveganjih za rast cen energije in hrane.
Odziv denarne politike
Na aktualne razmere povišanih tveganj se tako kot običajno odzivamo tudi v Svetu ECB. V tem okolju smo na zadnji seji ključne obrestne mere zvišali za 25 bazičnih točk, pri čemer obrestna mera za mejni depozit zdaj znaša 2,5 %. Ocenjujemo, da nam ta raven obrestnih mer omogoča ustrezno fleksibilnost za odzivanje na nadaljnji razvoj dogodkov, prihodnje odločitve pa bodo še naprej temeljile na aktualnih inflacijskih obetih, spremljajočih tveganjih in učinkih denarne politike. Naš cilj ostaja stabilizacija inflacije pri 2 % na srednji rok, pri čemer bomo o nadaljnjih ukrepih odločali na vsaki seji posebej.
Stanje v slovenskem bančnem sistemu
Slovenski bančni sistem, kljub velikim ekonomskim, finančnim in geopolitičnim negotovostim v mednarodnem okolju ostaja stabilen. Raven sistemskih tveganj ostaja zmerna, z izjemo makrofinančnih tveganj in tveganj, povezanih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki so še naprej povišana, medtem ko dohodkovno tveganje ostaja nizko. Odpornost bančnega sistema na šoke ostaja visoka, k čemur v Banki Slovenije prispevamo z ukrepi mikrobonitetne politike in s proaktivno naravnano makrobonitetno politiko.