Gospodarska rast v evrskem območju se je po zadnjih podatkih nekoliko upočasnila, predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Hkrati so višje cene energentov zaradi dogajanja v Hormuški ožini vplivale na nekoliko višjo inflacijo. Ob tem pa srednjeročna inflacijska pričakovanja ostajajo relativno stabilna in prevladuje pričakovanje, da bo vojna na Bližnjem vzhodu zaključena dovolj hitro, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vrnila v okvire našega cilja.
Takšne razmere nam omogočajo, da smo na tokratni seji obrestne mere ohranili nespremenjene, situacijo pa bomo ponovno proučili na prihajajočih sejah. Takrat bo na voljo več podatkov, razplet vojne bo morebiti tudi bolj jasen, učinek šoka pa bomo lahko analizirali skozi prizmo posodobljenih makroekonomskih napovedi.
Zadnji makroekonomski podatki kažejo, da se učinki energetskega šoka postopno odražajo v gospodarstvu evrskega območja. Inflacija se je v primerjavi z obdobjem pred marcem okrepila, rast gospodarske aktivnosti pa šibi. Glede na prvo oceno Eurostata je inflacija aprila narasla na 3,0 %, kar je zlasti posledica visoke, 10,9-odstotne, energetske inflacije kot neposredne posledice zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Osnovna inflacija, ki izključuje energente in hrano, je medtem rahlo upadla na 2,2 %. Bruto domači proizvod evrskega območja se je v prvem četrtletju letošnjega leta realno povečal za 0,1 %, pri čemer pa tekoče vrednosti vodilnih kazalnikov, kot sta kazalnika zaupanja potrošnikov in PMI, nakazujejo poslabšane izglede za gospodarsko rast na začetku drugega četrtletja. Ob tem prihodnja gospodarska gibanja v evrskem območju ostajajo v veliki meri odvisna od gibanja cen energentov na svetovnih trgih in razpleta dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Razmere na finančnih trgih še naprej zaznamuje konflikt na Bližnjem vzhodu, splošna negotovost ostaja povišana. Najbolj izpostavljen je trg surovin, kjer cene energentov vztrajajo na visokih ravneh. Visoke cene energentov in s tem povezana povečana inflacijska tveganja vplivajo na pričakovanja tržnih udeležencev, da bo ECB v letošnjem letu zaostrila denarno politiko. Posledično so zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic višje kot pred izbruhom konflikta. Po prekinitvi napadov so se premije za tveganje na trgu privatnih obveznic nekoliko znižale, vendar ostajajo nad ravnmi pred začetkom vojne. Prav tako se evropski delniški indeksi zaradi vztrajne negotovosti še naprej gibljejo pod ravnmi, ki so jih dosegali pred izbruhom konflikta.
V Svetu ECB smo se na podlagi teh podatkov na včerajšnji seji odločili, da ponovno ohranimo obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na nivoju 2,0 %. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej.