Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v drugem četrtletju znova povečala, tako četrtletno kot medletno. Rast je bila spodbujena zlasti s končno potrošnjo gospodinjstev in krepitvijo zalog, medtem ko jo je še naprej zavirala zunanjetrgovinska aktivnost.
Glede na prvo četrtletje se je BDP povečal za 0,7 odstotka, za prav toliko je bil večji tudi v medletni primerjavi. S tem je četrtletna gospodarska rast v Sloveniji presegla povprečje evrskega območja (0,1 odstotka), medletna pa je za njim zaostala (1,4 odstotka).
Robustne plače in razmere na trgu dela so ob izboljšanem zaupanju potrošnikov v drugem četrtletju, skupaj z razporeditvijo velikonočnih praznikov, ki so bili letos aprila, medletno močno okrepili zasebno potrošnjo, in sicer za 3,6 odstotka. Znaki okrevanja se kažejo tudi na strani bruto investicij v osnovna sredstva, ki so se tekoče povečale za 1,9 odstotka, a ostajajo nižje kot pred letom (za 0,2 odstotka), v veliki meri zaradi letošnje povečane negotovosti v globalnem okolju. Ta je slabila tudi tuje povpraševanje iz glavnih trgovinskih partneric, zato je izvoz medletno upadel (za 0,8 odstotka), medtem ko solidno rast uvoza (2,7 odstotka) v negotovih gospodarskih razmerah in ob skromnih investicijah povezujemo predvsem s kopičenjem zalog, ki so gospodarsko rast zvišale za 1,7 odstotne točke. Prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP je bil ob tovrstnih gibanjih znova negativen (–2,7 odstotne točke). Pregled po dejavnostih kaže, da je rast potrošnje spodbudila predvsem storitveni del gospodarstva. Obnovila se je tudi rast dodane vrednosti v gradbeništvu, medtem ko se je v industriji ohranil njen padec.
Razpoložljivi podatki v grobem potrjujejo obete za letošnjo gospodarsko rast iz junijskih napovedi Banke Slovenije, a ostajajo tveganja za nižjo rast povečana. Glede na napovedi pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta poleg solidnih domačih dejavnikov rasti postopno izboljšala tudi aktivnost povezana z mednarodno menjavo, s čimer naj bi gospodarska rast letos dosegla 1,3 odstotka.