Slovensko gospodarstvo se je v drugem četrtletju povečalo za 1,8 odstotka, medletno pa je bila rast kar 5,0-odstotna. Po dveh letih upočasnjevanja je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta močna in je precej presegla pričakovanja. Visoko rast sta še naprej podpirali predvsem domača potrošnja in investicije, z ugodnejšim izvozom pa so se okrepile tudi predelovalne dejavnosti. Ob zelo spodbudnem prvem polletju ostajajo obeti za nadaljevanje leta negotovi zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, zlasti še nejasnih učinkov vojne na Bližnjem vzhodu, jeseni pa bi se lahko pokazale tudi prve gospodarske posledice sušnih vremenskih razmer v Evropi.
Domače povpraševanje so v drugem četrtletju še naprej podpirale ugodne razmere na trgu dela, realna rast plač in državne investicije. Zasebna potrošnja je bila medletno večja za 3,4 odstotka, skupne investicije v osnovna sredstva pa za 13,2 odstotka. K njihovi rasti so največ prispevale gradbene investicije, nadalje pa so se okrepile tudi investicije v opremo in stroje. Ob uveljavljanju pravic iz dolgotrajne oskrbe in rasti zaposlenosti v sektorju država se je nadalje krepila tudi državna potrošnja (5,2 odstotka). Ker je domače povpraševanje ostalo močnejše od tujega, je bil neto prispevek menjave s tujino ponovno negativen in je rast BDP zmanjšal za 0,5 odstotne točke.
Močnejše povpraševanje se je odrazilo v rasti vseh skupin storitvenih dejavnosti, k čemur je še naprej prispeval tudi mednarodni turizem. Skladno z izboljšanjem blagovne menjave so se okrepili prihodki v transportu in skladiščenju. K rasti je ponovno pomembno prispevalo gradbeništvo, kjer se aktivnost medletno krepi v vseh segmentih, najbolj pri gradnji inženirskih objektov, ki jo podpirajo državni infrastrukturni projekti, na kar letos vplivajo lokalne volitve in zaključek projektov, sofinanciranih z EU sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost. Ob okrepljenem izvozu se je medletna rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti povišala na 4,3 odstotka, kar je največ po koncu leta 2024.
Močna gospodarska rast je bila v prvem polletju dosežena ob visoki negotovosti in je precej presegla naša pričakovanja. Kljub temu posledice vojne na Bližnjem vzhodu in vztrajajoča negotovost v zunanjem okolju še naprej predstavljajo tveganje za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta, ko lahko pričakujemo tudi negativne vplive sušnih vremenskih razmer v Evropi.