Podatki za prve štiri mesece letošnjega leta kažejo, da slovenski bančni sistem ob številnih negotovostih v mednarodnem okolju in slabših gospodarskih kazalcih posluje uspešno. Večjih sprememb v poslovanju bančnega sistema tako ne zaznavamo: vloge gospodinjstev se še naprej povečujejo, prav tako banke še naprej kreditirajo predvsem gospodinjstva, medtem ko kreditiranje nefinančnih družb medletno ostaja skoraj nespremenjeno. Dobiček bank in hranilnic pred obdavčitvijo se je v primerjavi z zgodovinsko visokimi ravnmi v lanskem letu medletno sicer zmanjšal za četrtino. To je predvsem posledica manjših neto obrestnih prihodkov zaradi nižjih ključnih obrestnih mer ECB, medtem ko neto neobrestni prihodki beležijo zmerno rast. Zaradi negotovosti v mednarodnem okolju se postopoma zvišuje ocena splošne ravni tveganj za bančni sistem, a odpornost bančnega sistema ostaja visoka.
Vloge gospodinjstev ostajajo glavni vir financiranja bank
V Banki Slovenije v zadnji publikaciji Informacija o poslovanju bank s komentarjem ugotavljamo, da so se vloge nebančnega sektorja letos do aprila povečale, in sicer predvsem zaradi priliva vlog gospodinjstev. Povečanje vlog gospodinjstev je bilo sicer večje kot lani v enakem obdobju. So se pa nekateri varčevalci odločili, da del svojih prihrankov usmerijo v nakup državne obveznice, namenjene državljanom, kar se je odrazilo na stanju vlog. Ob nadaljnjem zmanjševanju depozitnih obrestnih mer so varčevalci precej manj motivirani za vezavo prihrankov, zato se ročnost vlog ni bistveno spremenila, tako glavnino vseh vlog še naprej predstavljajo vloge na vpogled.
Vloge nefinančnih družb so se v prvih štirih mesecih letos zmanjšale, kar je običajno za ta del leta. Družbe namreč izplačujejo dividende svojim lastnikom, nekatere poplačujejo posojila, hkrati pa se v pomladanskih mesecih povečajo tudi stroški dela zaradi izplačil regresov zaposlenim za letni dopust.
Kreditiranje gospodinjstev se krepi
Kreditiranje nebančnega sektorja se je letos do aprila povečalo bolj kot lani, aprila medletno za 7,4 odstotka. Ob nižjih obrestnih merah se krepi kreditiranje gospodinjstev, in sicer se je aprila medletno povečalo za 6,5 odstotka (v evrskem območju za 1,7 odstotka), pri čemer so se povečala tako stanovanjska kot potrošniška posojila. Kreditiranje gospodinjstev je bilo ob visoki zaposlenosti in realni rasti plač pomembno povezano tudi z ravnjo in dinamiko fiksnih obrestnih mer, ki pri kreditiranju gospodinjstev prevladujejo. Banke glede na ankete za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim trimesečnim obdobjem pričakujejo nadaljnje povečevanje povpraševanja po obeh vrstah posojil.
Negotove razmere in zanašanje nefinančnih družb na druge vire financiranja se odraža v skromni rasti bančnega kreditiranja nefinančnih družb. Posojila nefinančnim družbam so se v prvih štirih mesecih letos rahlo povečala, a medletno ostala skoraj nespremenjena, z rastjo pod evrskim povprečjem. Banke sicer glede na ankete za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim trimesečnim obdobjem pričakujejo povečanje povpraševanja po posojilih ali kreditnih linijah.
Stabilna kakovost bančnih naložb
Kakovost bančnih naložb ostaja stabilna, z manjšimi poslabšanji v določenih delih portfelja. Delež nedonosnih izpostavljenosti v celotnem portfelju bank se je aprila ohranil pri 1,0 odstotku, pri čemer se je pri nefinančnih družbah od decembra povečal z 1,8 odstotka na 2,0 odstotka. Obseg nedonosnih potrošniških posojil se je povečal, a je njihov delež ob hitri rasti obsega potrošniških posojil ostal stabilen, medtem ko se je pri stanovanjskih posojilih zmanjšal.
Bankam se zaradi nižjih obrestnih mer zmanjšujejo neto obrestni prihodki, medtem ko neto neobrestni prihodki beležijo zmerno rast. Pričakovano zmanjšanje bruto in neto dohodka bank v letošnjem letu se odraža tudi v manjšem dobičku bank pred obdavčitvijo, ki se je do aprila v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšal za skoraj petino.