Slovenski bančni sistem v letošnjem letu kljub številnim negotovostim nadaljuje z uspešnim poslovanjem. Večjih sprememb v poslovanju bančnega sistema tako ne zaznavamo: še naprej se močno krepijo vloge nebančnega sektorja, predvsem gospodinjstev, zaradi negotovih razmer pa se je povečal tudi obseg vlog nefinančnih družb. Banke še naprej kreditirajo predvsem gospodinjstva, kjer se je povečal tako obseg stanovanjskih kot potrošniških posojil, a so se v zadnjih mesecih okrepila tudi posojila nefinančnim družbam iz nekaterih dejavnosti. Čeprav dobiček bank nekoliko zaostaja za lanskim, še naprej ostaja nad dolgoročnim povprečjem. Ocena splošne ravni tveganj ostaja nespremenjena, medtem ko ostaja odpornost na tveganja visoka in stabilna.
Vloge gospodinjstev so se okrepile
V Banki Slovenije v zadnji publikaciji Informacija o poslovanju bank s komentarjem ugotavljamo, da so se vloge nebančnega sektorja do oktobra močno okrepile in znašajo 43,5 mrd EUR. Prirast vlog gospodinjstev je bil v prvih desetih mesecih letošnjega leta z 1,2 mrd EUR skoraj trikrat višji kot v enakem obdobju lani. K porastu vlog je zlasti v spomladanskih mesecih poleg izplačila regresov za letni dopust in dividend nekaterih podjetij prispevala tudi rast plač in šibkejša potrošnja. Pričakujemo, da se bodo konec leta zaradi izplačil nagrad ob uspešnem poslovanju, zimskega regresa in zimskega dodatka upokojencem vloge gospodinjstev še povečale. Varčevalci ostajajo ob nadaljnjem zmanjševanju depozitnih obrestnih mer nemotivirani za vezavo prihrankov, zato se je visok delež vlog na vpogled še povečal na 81 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja.
Drugače kot vloge gospodinjstev so se vloge nefinančnih družb v prvi polovici leta zmanjšale, od julija do oktobra pa so se mesečni prilivi okrepili. K temu po oceni Banke Slovenije prispeva to, da podjetja, zaradi negotovih geopolitičnih in gospodarskih razmer, ostajajo previdnejša pri odločanju za nove investicije.
Kreditiranje gospodinjstev se še naprej povečuje
Rast posojil nebančnemu sektorju je bila letos do oktobra večja kot v enakem obdobju lani – medletno je znašala 7,0 odstotka (evropsko povprečje: 2,7 odstotka). Najpomembnejši segment še naprej ostaja kreditiranje gospodinjstev, kjer se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta povečeval tako mesečni obseg novoodobrenih stanovanjskih kot tudi potrošniških posojil. Kreditiranje gospodinjstev je bilo, poleg relativno ugodnih gospodarskih razmer z visoko zaposlenostjo in realno rastjo plač, pomembno povezano tudi z ravnjo in dinamiko obrestnih mer.
Posojila nefinančnim družbam so se v zadnjih mesecih medletno nekoliko okrepila, potem ko je stanje posojil v tem segmentu v prvi polovici leta stagniralo. Krepitev obsega posojil v zadnjih mesecih je zaznati predvsem zaradi povečanja v dejavnostih oskrbe z vodo in odpadki ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Kakovost bančnih naložb ostaja stabilna. Povečanje deleža nedonosnih izpostavljenosti (NPE) v celotnem portfelju bank z 1,0 na 1,2 odstotka je skoraj izključno povezano z le nekaj družbami iz dejavnosti proizvodnje kovin ter proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic. Pri ostalih skupinah komitentov in pri gospodinjstvih je delež NPE ostal stabilen.
Dobiček bank ostaja nad dolgoročnim povprečjem
Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil do oktobra sicer nižji kot v enakem obdobju lani, vendar ostaja nadpovprečen. Letošnje zmanjšanje dobička je posledica tako zmanjšanja neto dohodka zaradi nižjih neto obrestnih prihodkov, kot povečanih neto oslabitev in rezervacij. Te so se povečale v drugi polovici leta, vendar še vedno predstavljajo razmeroma majhen, le petodstotni delež ustvarjenega bruto dohodka bank. Solidna ostajata tudi solventnost in likvidnost bančnega sistema.