Matjaž Volk, raziskovalec Analitsko raziskovalni center
Mnenja in zaključki, objavljeni v tem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Banke Slovenije ali njenih organov.
Banke v evrskem območju vse več posojajo nebančnim finančnim institucijam oziroma NBFI. To so finančne družbe, ki niso banke, na primer investicijski skladi in drugi finančni posredniki.
Ta trend odpira pomembno vprašanje. Ali banke vse večji del svojih portfeljev namenjajo posojilom finančnim institucijam in zato manj posojajo podjetjem?
Naši rezultati ne kažejo, da bi banke zaradi večjega posojanja NBFI sistematično manj posojale podjetjem. Ko primerjamo, kako banke v istem obdobju posojajo istemu podjetju, analiza ne kaže, da bi večje posojanje NBFI zmanjšalo ponudbo posojil podjetjem. Rast posojil NBFI je zato verjetno bolj povezana z drugimi dejavniki, na primer z upravljanjem likvidnosti bank.
Banke vse več posojajo nebančnim finančnim institucijam
Delež NBFI v portfeljih bank v evrskem območju se povečuje od leta 2022. Povečanje je postalo izrazitejše po letu 2024. V istem obdobju se je delež posojil nefinančnim družbam postopno zmanjševal, delež posojil gospodinjstvom pa je ostal razmeroma stabilen.
Slika 1
To je pomembno, ker se je posojanje podjetjem šele pred kratkim začelo ponovno krepiti. Če bi banke več posojale NBFI namesto podjetjem, bi to lahko zaviralo okrevanje kreditiranja realnega gospodarstva.
Vendar časovno sovpadanje samo po sebi še ne pomeni, da banke več posojajo NBFI na račun podjetij. Delež posojil podjetjem se je začel zmanjševati že pred nedavnim pospeškom posojil NBFI. Pomembno je zato razumeti strukturo posojil NBFI in ali so banke ob tem dejansko omejile kreditiranje podjetij.
Posojila NBFI so večinoma kratkoročna in zavarovana
Pomembno je, za kakšno vrsto posojil gre. Velik del bančnih posojil NBFI predstavljajo povratni repo posli. Pri povratnem repo poslu banka zagotovi denarna sredstva, v zameno pa prejme vrednostne papirje kot zavarovanje. Ti posli so običajno kratkoročni in so tesno povezani z uravnavanjem likvidnosti.
Povratni repo posli predstavljajo približno 70 % stanja bančnih posojil NBFI. To kaže, da velik del nedavne rasti posojil NBFI najverjetneje odraža predvsem upravljanje likvidnosti, ne pa dolgoročnega premika v posojilnih prioritetah bank.
Slika 2
Ključno vprašanje je, ali podjetja dobijo manj posojil
Na prvi pogled podatki kažejo negativno povezavo. Banke, ki povečajo posojila NBFI, imajo pogosto šibkejšo rast posojil podjetjem (slika 3).
Vendar to še ne pomeni, da posojila NBFI izrinjajo kreditiranje realnega gospodarstva. Agregatni podatki na ravni bank ne morejo jasno ločiti med ponudbo posojil in povpraševanjem po njih.
Na primer: banka lahko poveča posojila NBFI ravno v obdobju, ko podjetja odložijo investicije in zato potrebujejo manj posojil. Posojila podjetjem bi se v tem primeru zmanjšala, vendar ne zato, ker bi banka omejevala kreditiranje.
Zato uporabimo podrobne podatke na ravni posameznih posojil. Primerjamo, kako različne banke v istem obdobju posojajo istemu podjetju ter s tem izločimo vpliv povpraševanja po posojilih. Če bi banka, ki poveča posojila NBFI, istemu podjetju posodila manj kot druge banke, bi to kazalo na zmanjšanje ponudbe posojil.
Podatki na ravni podjetij ne kažejo izrinjanja
Ko upoštevamo povpraševanje podjetij po posojilih, negativna povezava izgine. Višje posojanje NBFI ni statistično značilno povezano z zmanjšanjem ponudbe posojil podjetjem.
Ocenjeni učinki so tudi majhni. Povečanje deleža posojil NBFI za eno odstotno točko je povezano z zelo majhno spremembo pri novih posojilih podjetjem in pri spremembi stanja obstoječih posojil. Tudi če bi bili učinki statistično značilni, bi bili premajhni, da bi pomembno vplivali na kreditne pogoje za podjetja. To pomeni, da negativne povezave med posojili NBFI in posojili podjetjem v agregatnih podatkih ne smemo razumeti kot neposreden dokaz izrinjanja.
Slika 3
Likvidnostno upravljanje lahko pomaga razložiti rast posojil NBFI
Dodatni rezultati kažejo, da ima pri rasti posojil NBFI pomembno vlogo tudi likvidnostno upravljanje bank. Ocene kažejo, da banke, ki povečajo posojila NBFI, zmanjšajo svoje likvidnostne blažilnike, merjene z rezervami v obliki mejnega depozita ECB glede na bilančno vsoto.
To nakazuje, da so posojila NBFI in likvidnostne rezerve deloma substituti. Banke lahko ob nižjih rezervah povečajo kratkoročna, zavarovana posojila NBFI. Takšna razlaga je skladna z veliko vlogo povratnih repo poslov, ki so kratkoročni in zavarovani.
Kaj to pomeni za ekonomsko politiko
Nedavna rast bančnih posojil NBFI ne kaže na pomembno oslabitev bančnega kreditnega kanala. Banke so povečale izpostavljenost do NBFI, vendar analiza ne kaže, da bi to sistematično zmanjšalo ponudbo posojil podjetjem, ko upoštevamo povpraševanje podjetij po posojilih.
Kljub temu je trend smiselno še naprej spremljati. Posojila NBFI so skoncentrirana pri manjšem številu bank, številne izpostavljenosti pa so kratkoročne in povezane s financiranjem z vrednostnimi papirji. Takšne povezave so lahko pomembne za likvidnostne razmere in finančno stabilnost, zlasti v obdobjih napetosti na finančnih trgih.