250-letnica Narodne in univerzitetne knjižnice (2024)

V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javno dostopne knjižnice, ki bi javnosti ponudile dostop do informacij in znanja. Med njimi tudi licejska knjižnica v Ljubljani, ki je leta 1774 na podlagi odločitve Marije Terezije v splošno uporabo prejela 637 knjig, rešenih iz požara razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani. S tem so nastali prvi fondi licejske knjižnice v Ljubljani, katere naslednica je Narodna in univerzitetna knjižnica. Leto 1774 je zato prepoznano kot leto nastanka Narodne in univerzitetne knjižnice.

Knjižnica je več kot sto let delovala na današnjem Vodnikovem trgu, vse dokler stavbe liceja zaradi ljubljanskega potresa niso bili primorani porušiti. Od leta 1945 pod imenom Narodna in univerzitetna knjižnica deluje v stavbi, ki je zgrajena po načrtih Jožeta Plečnika in od leta 2021 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Je nacionalna knjižnica Republike Slovenije s temeljnim poslanstvom grajenja nacionalne zbirke knjižničnega gradiva in hrambe najdragocenejših dokumentov slovenstva. Je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani in spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove v Republiki Sloveniji.

Republika Slovenija ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice izdaja spominski kovanec. Likovna rešitev kovanca prikazuje prvi stik z Narodno in univerzitetno knjižnico, tj. Plečnikovo kljuko vhodnih vrat v podobi konjske glave.

Predlagatelj dogodka: Narodna in univerzitetna knjižnica

Avtorja likovne rešitve: Mojca Mlinar in Dominik Košak, Idrija/Mengeš

Kovanje: Imprensa Nacional Casa da Moeda S.A., Portugalska