150-letnica železnic na Slovenskem (1996)

2. junija 1846 je prvič stekel železniški promet na današnjem ozemlju Slovenije. Dograjena je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom. V Celje sta tega dne pripeljali slavnostni vlak lokomotivi Aussee in Drau. Prihod prvega vlaka v slovenski prostor je pomenil prelomnico, katere pomen občutimo še danes. Odsek proge med Gradcem in Celjem so trasirali že leta 1842. Pri Šentilju so zgradili 190 m dolg predor, čez dolino Pesnice pa viadukt, dolg 649 m. To je bil do tedaj najdaljši gradbeni objekt na celi progi od Dunaja, v celoti izdelan iz opeke.

Mostove na progi so večinoma gradili iz lesa. Največji je bil most čez Dravo v Mariboru, ki se je vzpenjal 26,2 metra nad rečno gladino, dolg pa je bil 190 metrov. Med Gradcem in Celjem je bilo zgrajenih 13 železniških postaj. Parni stroj je prvič peljal čez pesniški viadukt 2. maja 1846. Neuradno je bila proga Maribor‒Gradec preizkušena 15. maja.

Ljubljano je železnica dosegla leta 1849, Trst pa leta 1857. Tako je bil dosežen zastavljeni cilj povezati Dunaj s Trstom. Progo Dunaj‒Trst je leta 1858 prevzela zasebna družba z udeležbo mednarodnega kapitala in jo poimenovala Južna železnica.

Železnica je eden redkih dosežkov industrijske revolucije, ki se vse do današnjih dni ni bistveno spremenil, a je kljub naglemu razvoju drugih prometnih sredstev nepogrešljiv element gospodarskega napredka dežele.

Ob 150-letnici železnic na Slovenskem je Republika Slovenije izdala tri spominske kovance.

Avtorji idejnega osnutka
za zlatnik in srebrnik: Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana
za tečajni kovanec: Tomaž Košir, Britof pri Kranju

Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica, š.p., Kremnica, Slovaška