150-letnica rojstva pesnika Antona Aškerca (2006)

Anton Aškerc, vodilni epik 20. stoletja na Slovenskem, se je rodil 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Gimnazijo je obiskoval v Celju, bogoslovje pa študiral v mariborskem semenišču. Kot duhovnik je služboval v več krajih na Štajerskem, vendar se je zaradi navzkrižja s cerkvenim redom predčasno upokojil. Nato je do smrti (10. junija 1912) delal kot prvi mestni arhivar v Ljubljani. Z njegovo nastavitvijo se je začelo obdobje sistematičnega in kontinuiranega dela z arhivskim gradivom ljubljanskega magistrata, prve arhivske ustanove, ki je samostojno delovala na ozemlju današnje Slovenije.

Aškerc je najprej pisal lirske pesmi, po letu 1882 pa vedno več epskega pesništva. V liriki je izpovedoval domoljubje, ljubezen in verski dvom. Teme za balade in romance je jemal iz slovenske in slovanske zgodovine, Biblije in ljudskega izročila. Po nekaj anonimnih objavah pesmi v Zgodnji Danici je objavljal v Zvonu in Ljubljanskem zvonu. Za njegovo pesništvo sta značilni prvi zbirki Balade in romance ter Lirske in epske poezije.

Vtise o potovanju po tujih deželah je ubesedil v potopisih Izlet v Carigrad in Dva izleta na Rusko. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem, zlasti ruskih pesnikov.

V počastitev 150-letnice rojstva pesnika Antona Aškerca je Republika Slovenija izdala priložnostne kovance, na katerih je osrednji motiv podoba Aškerca z letnicama njegovega rojstva in smrti ter faksimilom njegovega podpisa.

Avtorica idejnega osnutka: Julija Zornik, Ljubljana

Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š.p., Slovaška