1000-letnica smrti škofa Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki (1994)

Brižinski spomeniki so prvi latinični zapis kakšnega slovanskega jezika nasploh. Gre za tri besedila v najstarejši slovenščini, ki so uvezana v latinskem kodeksu (rokopisni knjigi) iz Freisinga na Bavarskem. Ohranjeni so štirje pergamentni listi in četrt strani. Jezikovne, stilne in vsebinske analize razodevajo, da gre za premišljeno sestavljena in literarno oblikovana cerkvena besedila.

Natančnega datuma nastanka Brižinskih spomenikov ni mogoče določiti; prvotno besedilo je verjetno nastalo že v 9. stoletju. Odkriti so bili leta 1807 v münchenski državni knjižnici ob pregledovanju kodeksa iz Freisinga blizu Münchna, kjer je bila nekoč škofija.

V času zapisa dveh spomenikov (pridige o grehu in pokori, spovednega obrazca) je v Freisingu deloval škof Abraham (od leta 957), ki si je med drugim pridobil tudi obsežen zemljiški kompleks v Kranjski krajini okrog Škofje Loke. Zato so ga nekateri raziskovalci (npr. Jernej Kopitar in Rajko Nahtigal) tesneje povezovali z nastankom Brižinskih spomenikov in mu brez trdnih dokazov pripisovali celo avtorstvo enega besedila ter domnevali, da je bil slovenskega rodu. Škof Abraham je umrl pred 1000 leti, 26. maja 994.

Brižinski spomeniki so dokaz tisočletne slovenske navzočnosti v Evropi. Hranijo se v Bavarski knjižnici v Münchnu.

V spomin na tisočo obletnico smrti škof Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki, je Republika Slovenija izdala tri priložnostne kovance. Na njih je, posnemajoč izvirno pisavo, odtisnjeno besedilo Glagolite ponaz, s katerim se začenja I. Brižinski spomenik.

Avtorja idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec: Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana

Izdelava in kovanje:
zlatnik: Zlatarna Celje, Celje
srebrnik in tečajni kovanec: Mincovna Kremnica, š.p., Kremnica, Slovaška