Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

28.07.2023 / Sporočilo za javnost

V evrskem območju ob umirjanju gospodarske rasti razmere na trgu dela ostajajo robustne. Ob postopnem umirjanju splošne rasti cen osnovna inflacija vztraja na visokih nivojih. Na finančnih trgih so vidni znaki preteklih odločitev denarne politike. Vsi ti dejavniki so privedli do odločitve članov Sveta ECB, da deveto monetarno sejo zapored povišamo ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 25 bazičnih točk. Sprejeli smo tudi odločitev, da bomo obvezne rezerve bank obrestovali po obrestni meri nič odstotkov.

Zadnji podatki nakazujejo znake ohlajanja gospodarske aktivnosti v evrskem območju. To je predvsem posledica krčenja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, anketni podatki pa nakazujejo tudi umiritev rasti aktivnosti v storitvenih dejavnostih. Skladno z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi se medtem rast cen umirja, pri čemer osnovna inflacija ostaja visoka. Podobno se gospodarsko ohlajanje evrskega območja še ne odraža na trgu dela, kar predstavlja osrednje tveganje, da bo osnovna inflacija dlje časa vztrajala na višjih nivojih.  

Tržna pričakovanja glede višine ključnih obrestnih mer so se od zadnjega monetarnega zasedanja Sveta ECB povišala. Porast donosnosti državnih obveznic evrskega območja je ostal omejen. Na bolj tveganih segmentih finančnega trga je volatilnost ostala nizka, kreditne premije in stroški zadolževanja pa razmeroma stabilni. To velja tudi za bančni sektor. Ob koncu junija so banke v Evrosistemu poplačale skupno 506 mrd EUR iz naslova TLTRO-III operacij. Banke so se na zapadlost vnaprej pripravile, tako da ni povzročila večjih premikov na denarnem trgu. Zaostrovanje denarne politike se vse bolj odraža tudi v bančnem sektorju. Posojilne obrestne mere še naprej rastejo skladno z višanjem ključnih obrestnih mer, posojilna aktivnost pa se je predvsem zaradi upada povpraševanja po posojilih močno umirila.

V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da nadaljujemo s povišanjem ključnih obrestnih mer, tokrat ponovno za 25 bazičnih točk. Z namenom ohranjanja učinkovitost izvajanja denarne politike  smo sklenili tudi, da bomo obvezne rezerve bank obrestovali po obrestni meri nič odstotkov.

Ob tem posebej poudarjam, da bodo naše prihodnje odločitve še naprej zagotavljale, da bodo nivoji obrestnih mer dovolj restriktivni, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu 2-odstotnemu cilju. Vsakokratni koraki bodo, kot do sedaj, odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov.