Gospodarska in finančna gibanja ter poslovanje bank

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval najnovejše gospodarske in finančne razmere in potrdil objavo poročil Gospodarska in finančna gibanja, januar 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2013 in gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Mesečni kazalniki kažejo na nadaljnjo stabilizacijo gospodarske aktivnosti v Sloveniji ob koncu lanskega leta. Tekoča dinamika aktivnosti v industriji in zasebnih storitvah je bila šibka, a kaže na odsotnost novih negativnih šokov v domačem in tujem povpraševanju. Hitra rast vrednosti opravljenih gradbenih del se je novembra nadaljevala, tudi zaradi nekoliko večjih javnih izdatkov za infrastrukturne investicije. Negotovost v gospodarstvu ostaja visoka kljub ugodnejšim gospodarskim gibanjem in večjemu zaupanju.

Število registriranih brezposelnih je bilo januarja največje po letu 1994. Povečanje v primerjavi z decembrom je bilo precejšnje, a je takšno gibanje na začetku leta običajno zaradi iztekanja pogodb za določen čas. Število delovno aktivnih je novembra poraslo že tretji mesec zapored, kar ob visoki brezposelnosti kaže na postopno umirjanje razmer, pa tudi na strukturne spremembe na trgu dela.

Povprečna inflacija, merjena s HICP, je v letu 2013 znašala 1,9 %, kar je za 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. K skupni inflaciji so največ prispevale cene hrane in storitev. Do povišanja slednjih je prišlo predvsem zaradi fiskalnih in administrativnih ukrepov. Ti so zvišali tudi najožji kazalnik osnovne inflacije, ki pa ostaja na nizki ravni in pod povprečjem evrskega območja.

Primanjkljaj proračuna Republike Slovenije je v letu 2013 znašal 1,5 mrd EUR oziroma 4,4 %ocenjenega BDP in je bil v skladu z načrtovanim v rebalansu proračuna iz julija 2013. Prihodki konsolidirane bilance so lani do novembra medletno zaostajali za 2,9 %, na to so vplivale predvsem neugodne gospodarske razmere. Odhodki so ostali nespremenjeni, pri čemer so se močno povečala plačila obresti, zmanjšali pa predvsem izdatki za blago in storitve ter za plače in prispevke zaposlenih. Zadolževanje države je do novembra lani znašalo skoraj 6 mrd EUR, decembra pa se je še povečalo zaradi dokapitalizacije bank. Po izvedenih ukrepih za reševanje bank se je zahtevana donosnost dolgoročne državne obveznice znižala in januarja v povprečju znašala 4,7 %.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je začel proti koncu lanskega leta zmanjševati zaradi postopne stabilizacije domače potrošnje ter začasno šibkejšega izvoza blaga in storitev. Hkrati se je začel večati primanjkljaj faktorskih dohodkov zaradi manjšega presežka v dohodkih od dela, medletno večjega primanjkljaja dohodkov od neposrednih naložb ter rasti plačil obresti na državni dolg. Kljub temu je v letu 2013 do novembra presežek tekočega računa znašal 6,1 % BDP, kar je medletno več za 3,2 odstotne točke. Nadaljujejo se neto odlivi preko zasebnega sektorja in neto prilivi prek države. Neto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 12,5 mrd EUR in se je glede na konec leta 2012 zmanjšal za 1,8 mrd EUR, pri čemer se je neto dolg države povečal za 3,4 mrd EUR, neto dolg bank pa zmanjšal za 2,5 mrd EUR.

Poslovanje bančnega sistema v letu 2013 je bilo predvsem pod vplivom nadaljevanja razdolževanja bank na grosističnih trgih in neugodnih gospodarskih razmer, z močnim vplivom na krčenje kreditne aktivnosti. Na bilančno vsoto in posamezne bilančne kategorije ob koncu leta, na spremembe v strukturi bilanc, kot tudi na celoletni poslovni izid so močno vplivali tudi ukrepi, ki sta jih decembra sprejeli Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije za stabilizacijo bančnega sistema in sicer predvsem dokapitalizacije in odkupi slabih terjatev ter prenosi na Družbo za upravljanje s slabimi terjatvami bank (DUTB).

Bilančna vsota bank se je v letu 2013 znižala za 11,1% oziroma za 5,1 mrd EUR. K zniževanju bilančne vsote je razdolževanje do tujine prispevalo 2,9 mrd EUR. Posojila nebančnemu sektorju so se v celem letu znižala za 6,5 mrd EUR, za več kot polovico tega zneska v decembru, predvsem kot posledica prenosov slabih terjatev na DUTB. Bančni sistem je v letu 2013 izkazal izgubo pred davki v višini 3,2 mrd EUR. K izgubi so ključno prispevali visoki stroški oslabitev in rezervacij, ki so posledica nadaljnjega slabšanja kakovosti portfelja bank ter nižanja vrednosti zavarovanj.

 

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2013. Odkritih je bilo 1.597 kosov ponarejenih evrobankovcev, ali 32,4 % manj kot v letu 2012. Vrednost odkritih ponarejenih evrobankovcev in evrokovancev je v letu 2013 znašala 105.776,00 EUR, ali 68,7 % manj kot v letu 2012. Največji del odkritih ponarejenih evrobankovcev v količinski strukturi v letu 2013 predstavljajo bankovci za 50, 20 in 100 EUR (87,5 %), pri kovancih pa je najpogosteje ponarejen kovanec za 2 EUR (54,9 %). Število odkritih ponaredkov evrogotovine v Sloveniji ostaja v okvirih dolgoletnih povprečij in zaenkrat ne predstavlja večjega problema.

 

3) Svet BS je obravnaval ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom in določil tarife za opravljanje nadzora.