Razmere izrazitih padcev ekonomskih kazalnikov zaradi širjenja epidemije Covid-19 in obsežnih preventivnih ukrepov za njegovo zajezitev so se odrazile tudi v kontekstu delovanja plačilnih sistemov in oskrbe trga z gotovino. Zato smo v Banki Slovenije izvedli analizo učinkov epidemije Covid-19 na vzorce plačevanja in uporabo gotovine. Poudarek analize, ki zajema obdobje od 1. februarja do 31. maja, je na obsegu neto izdane gotovine (tj. obsegu vse gotovine, izdane v obtok, zmanjšanem za obseg vse vrnjene gotovine iz obtoka) in dvigih gotovine na bankomatih ter kartičnih plačilih.
Ob razglasitvi epidemije v Sloveniji, podobno pa je bilo tudi v drugih evropskih državah, se je izkazalo, da se je povpraševanje po gotovini močno povečalo, in sicer predvsem iz namena denarja kot hranilca vrednosti. Največji porast v povpraševanju po gotovini smo (v smislu neto izdane gotovine) zabeležili neposredno ob razglasitvi epidemije, ko so prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovijo vse potrebne dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja. Precej prebivalcev si je v tem času zagotovilo tudi dodatno zalogo gotovine.
Obdobje epidemije se je odrazilo tudi v vzorcih plačevanja s plačilnimi karticami. Če je bilo še do 13. marca v povprečju dnevno približno 650 tisoč kartičnih transakcij v vrednosti približno 20 mio EUR dnevno, je dnevno povprečje do konca epidemije upadlo na približno 474 tisoč transakcij v vrednosti približno 17 mio EUR dnevno, v dnevih po razglasitvi pandemije pa še bistveno bolj.
Analiza je na voljo na povezavi.
