Monetarna seja Sveta ECB: Nove napovedi za evrsko območje
Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je kot običajno sodeloval na monetarni seji Sveta ECB, ki je včeraj potekala v Frankfurtu. Člani Sveta ECB so se tokrat seznanili z novimi napovedmi gospodarskih gibanj, po katerih bo gospodarska rast v evrskem območju ostala zmerna. Guverner je ob tem izpostavil predvsem spremembo v strukturi napovedane gospodarske rasti v evrskem območju. Ta bo namreč v primerjavi s preteklimi leti v večji meri podprta z domačimi dejavniki. Nasprotno pa impulze iz mednarodnega okolja še naprej slabijo številne negotovosti. Za Slovenijo bo Banka Slovenije novo napoved objavila predvidoma naslednji teden.
Gospodarska rast v evrskem območju bo v napovednem obdobju glede na prejšnje napovedi v večji meri podprta z domačim povpraševanjem, ki ga bosta krepili spodbujevalna denarna politika in fiskalne spodbude v državah, ki še imajo fiskalni prostor. Razpoloženje v storitvenih dejavnostih, usmerjenih na domači trg, in gradbeništvu ostaja stabilno, razmere na trgu dela pa robustne. Nasprotno velja za mednarodno okolje, kjer so se negotovosti nekoliko zmanjšale, vendar ostajajo velike in so povezane predvsem s trenji v svetovni trgovini, upočasnjevanjem rasti kitajskega gospodarstva in procesom izstopanja Združenega kraljestva iz Evropske unije. Negotovosti omejujejo predvsem aktivnost v dejavnostih, ki so močneje vpete v mednarodne proizvodne verige.
Omenjene negotovosti vplivajo tudi na inflacijo, ki bo po znatnem znižanju letos v prihodnjem letu znižala na 1,1 %, in se do leta 2022 približala 1,6 odstotka. Osnovna inflacija se bo po pričakovanjih v obdobju projekcij postopoma krepila kot posledica robustnega trga dela, nizke brezposelnosti in višjih plač v evrskem območju ter višje dobičkonosnosti.
Ob tem je guverner povzel tudi ključne dejavnike gospodarske aktivnosti v Sloveniji: "Podobno kot evrskem območju tudi v Sloveniji domači dejavniki predstavljajo glavno gonilo gospodarske aktivnosti, medtem ko bo rast tujega povpraševanja šibka." Na Banki Slovenije bomo nove napovedi objavili predvidoma v naslednjem tednu.
Razmere na finančnih trgih ostajajo akomodativne
Netvegane referenčne obrestne mere kljub nedavnemu porastu ostajajo vidno nižje kot pred letom dni. Rast bančnega kreditiranja se nadaljuje, posojilne obrestne mere gospodarstvu nadalje upadajo in so dosegle novo rekordno nizke vrednosti tako za nefinančne družbe kot gospodinjstva. Denarna politika tako ostaja spodbujevalno naravnana, s čimer zagotavlja razmere za približanje cilju cenovne stabilnosti.
V celoti so začeli veljati vsi ukrepi, ki jih je Svet ECB najavil septembra. V okviru dvostopenjskega obrestovanja presežnih rezerv bank se bankam od konca oktobra po negativni obrestni meri obrestuje le del presežnih rezerv. Ugotavljamo, da je bančni sistem evrskega območja, in tudi Slovenije, skoraj v celoti izkoristil možnost dvodelnega obrestovanja presežnih rezerv. "Novembra smo pričeli tudi ponovno povečevati obseg kupljenih papirjev javnega in zasebnega sektorja, ukrep, s katerim dodatno utrjujemo našo zavezo, da bomo ohranili zelo spodbujevalno denarno politiko, dokler se zanesljivo ne približamo inflacijski ravni pod 2 %, vendar blizu te meje," je še pojasnil guverner.
Na tokratni seji so člani Sveta ECB ohranili sprejete ukrepe v obstoječi obliki, ki nadalje zagotavljajo podporo gospodarski aktivnosti in približevanju cilju cenovne stabilnosti. Ponovno so pozvali tudi k aktivnejši vlogi ostalih makroekonomskih politik, ki imajo v sedanjih, bolj negotovih razmerah krepkejše pozitivne učinke in bi odprle več manevrskega prostora denarni politiki. Bolj jasno pa so najavili naše načrte glede revizije strategije denarne politike evrosistema. "Predvidevamo, da se bo začela v januarju prihodnjega leta, proces pa naj bi se zaključil pred iztekom leta,” je še pojasnil guverner Boštjan Vasle.