Sporočilo za javnost – Banka Slovenije projekcije gospodarskih gibanj popravila navzgor

Na današnji novinarski konferenci sta bili predstavljeni novi publikaciji Banke Slovenije, ki ju je Svet Banke Slovenije obravnaval na seji 13. oktobra 2015.

 

1. Gospodarska in finančna gibanja s projekcijami, oktober 2015

Slovensko prehitevanje gospodarske rasti evrskega območja se letos nadaljuje v močnejšem obsegu od predvidenega. Rast BDP je v prvem polletju dosegla 2,7 %, k njej pa je največ prispeval izvozni sektor. Ta letos ponovno izkazuje fleksibilnost ob nihanjih tujega povpraševanja, saj je padec izvoza v Rusijo nadomestil večji blagovni izvoz na netradicionalne trge. Rast izvoza izdatno podpira tudi turizem. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se tako ohranja blizu 7 % BDP. 

Ob razmeroma hitri rasti zaposlovanja in večjem zaupanju gospodinjstev se postopoma krepi njihova končna potrošnja, kar spodbuja rast v številnih zasebnih storitvah. Med pomembnejšimi dejavnostmi izstopa le gradbeništvo, kjer se aktivnost letos močno zmanjšuje skladno s padcem investicij v zgradbe in objekte. Vendar v agregatu investicij že prihaja do postopnega izboljševanja strukture, saj so se v prvem polletju nekoliko okrepile zasebne investicije v opremo in stroje. Hkrati razpoložljivi podatki nakazujejo, da se je solidna gospodarska rast nadaljevala tudi v letošnjem tretjem četrtletju.

Na tej podlagi in z upoštevanjem revizije nacionalnih računov za leto 2014 je Banka Slovenije projekcije gospodarskih gibanj popravila navzgor. BDP naj bi se letos po oceni povečal za več kot 2,5 %, v naslednjih dveh letih pa bo rast v povprečju presegala 2 %.

Upočasnitev rasti bo predvsem posledica dinamike investicij države. Struktura gospodarske rasti postaja z močnejšim okrevanjem zasebne potrošnje bolj uravnotežena. To ustvarja pogoje za solidno rast aktivnosti kljub manjšemu obsegu investicij države, hkrati pa zaradi rasti javnofinančnih prihodkov lajša fiskalno konsolidacijo. Ta bo sicer še naprej zavirala rast skupne končne potrošnje. S pričakovano solidno rastjo izvoza, ki jo podpira izboljšana konkurenčnost izvoznega sektorja, ter z močnejšo oporo na domačem trgu, se bodo postopno povečevale zasebne investicije v opremo in stroje, kar bo prispevalo k obnovi tehnoloških zmogljivosti gospodarstva. Financiranje teh investicij bodo omogočali predvsem finančni presežki podjetij, medtem ko domače bančno financiranje še ne bo odločilni dejavnik. V obdobju projekcij se bo inflacija povečevala zgolj postopno in ne bo presegla 1,5 %.

Tveganja za realizacijo tokratnih projekcij so precej uravnotežena. V domačem okolju največjo negotovost predstavlja obseg investicij države, vendar večje tveganje izhaja iz mednarodnega okolja. Slednje je povezano z razmerami v Rusiji, na Kitajskem, Braziliji in Turčiji. Na rast izvoza lahko negativno vpliva tudi afera Volkswagen ter morebitno zapiranje mej zaradi begunske krize. Na drugi strani so možni močnejši pozitivni učinki programa kvantitativnega sproščanja ECB. Slednje lahko močneje vpliva tudi na inflacijo, pri kateri so negotovosti povezane še z gibanjem cen nafte, v domačem okolju pa z rastjo plač.

Kljub opaznemu napredku številne ovire še naprej onemogočajo, da bi gospodarska rast postala robustnejša. Proces prestrukturiranja podjetij še ni končan, pri čemer je treba fokus delovanja prenesti še na mala in srednje velika podjetja, kar bi med drugim sprostilo dodaten investicijski potencial. Glavni pogoj za izdatnejše domače in tuje zasebne investicije pa je zaupanje v trajnejšo gospodarsko rast in v domače poslovno okolje. Pri oblikovanju konkurenčnega poslovnega okolja je vloga države ključna, saj lahko z ničelno toleranco do plačilne nediscipline in korupcije, hitro odzivno javno upravo ter učinkovitim pravnim redom zagotovi, da je domače poslovno okolje stabilno in predvidljivo.

 

2. Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, oktober 2015

Avgusta se je nadaljevalo razdolževanje bančnega sistema do bank v tujini. Zaradi izdaje obveznice SID banke se je skupni obseg financiranja bank na grosističnih trgih v tem mesecu sicer povečal, z vplivom na porast celotne bilančne vsote bančnega sistema. Pomen vlog nebančnega sektorja v virih financiranja bank se še naprej povečuje, avgusta so dosegle 66,8%-ni delež, za 5,7 odstotnih točk več kot konec leta 2014. Vloge gospodinjstev so se po večmesečnem naraščanju avgusta znižale, vendar ni opaziti selitev v alternativne vrste naložb. 

Pri kreditiranju se nadaljuje upočasnitev negativne dinamike, predvsem pri velikih domačih bankah in pri hranilnicah. Redne letne ankete o povpraševanju podjetij kažejo, da se je povpraševanje nefinančnih podjetij po bančnih posojilih letos povečalo pri polovici bank in hranilnic. Na ponudbeni strani so pogoji novih posojil podjetjem zaradi močno znižanih obrestnih mer bistveno ugodnejši kot pred enim letom, vendar se kreditni standardi glede ostalih posojilnih pogojih ohranjajo na doseženih ravneh. Nasprotno so se pri stanovanjskih posojilih v zadnjih dveh četrtletjih kreditni standardi nekoliko zrahljali. Porast transakcij z rabljenimi stanovanji in hitra rast novoodobrenih posojil pri bankah kažejo na oživljanje nepremičninskega trga, z ugodnimi pričakovanimi glede nadaljnje rasti tega segmenta kreditiranja v bankah. 

Kakovost kreditnega portfelja se izboljšuje. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni je avgusta znašal 11,1%, njihov obseg je s 4 mrd EUR za 10% nižji kot konec 2014. Najbolj so se znižale nedonosne terjatve do tujcev in do nefinančnih podjetij, vendar se pri slednjih ohranja bistveno slabša kakovost portfelja do majhnih in srednjih podjetij. Banke so v letošnjem letu pospešile odpisovanje slabih terjatev, v osmih mesecih letos za 0,5 mrd EUR.

Banke so v obdobju januar-avgust 2015 poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 210,8 mio EUR, kar je za dobro polovico več kot v osmih mesecih lani. K ugodnejšemu rezultatu so ključno prispevali nižji stroški oslabitev in rezervacij.