Gospodarska in finančna gibanja, julij 2018
Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Gospodarska in finančna gibanja, julij 2018.
Ključni poudarki:
- Gospodarska rast v evrskem območju se je zmerno upočasnila, vendar razmere ostajajo stabilne in ugodne. Povečali so se inflacijski pritiski na mednarodnih surovinskih trgih.
- Upočasnila se je tudi gospodarska rast v Sloveniji, vendar ostaja bistveno močnejša kot v evrskem območju. Prevladujejo domači dejavniki, saj rast zasebne potrošnje ostaja robustna, nadaljuje pa se tudi investicijski cikel.
- Težave podjetij s pomanjkanjem delavcev se povečujejo. Hkrati se je okrepila rast plač, ki pa vsaj v prvem četrtletju še ni imela negativnih učinkov na stroškovno konkurenčnost gospodarstva.
- Saldo sektorja država je v enem letu do marca 2018 prešel v presežek v višini 0,4 % BDP, kar ni dovolj za izpolnjevanje zavez iz Pakta stabilnosti in rasti. Ključno je, da se ne sprejemajo ukrepi, ki bi poslabševali strukturni javnofinančni položaj, saj ostaja dolg države visok.
- Inflacija se krepi in zajema čedalje več cenovnih skupin. Junija je dosegla že 2,3 % in je bila še naprej višja kot v evrskem območju, kjer se je dvignila na 2 %.
- Pojavljajo se znaki potencialnega neravnovesja na trgu stanovanjskih nepremičnin. Korekcije cen zaradi nove ponudbe v krajšem obdobju še ni mogoče pričakovati.
Gospodarska rast v evrskem območju se je zmerno upočasnila, vendar razmere za zdaj ostajajo stabilne in ugodne, saj se je kazalnik gospodarske klime ustalil na še vedno visoki ravni in signalizira nadaljnjo solidno gospodarsko rast. Denarni politiki ECB in Fed ostajata močno divergentni. Fed je na junijski seji ponovno dvignila ključno obrestno mero, ECB pa je naznanila postopno opuščanje neto nakupov obveznic v okviru programa APP, a hkrati ohranitev obstoječe ravni obrestnih mer najmanj čez poletje 2019. To je bil eden od razlogov za dodatno znižanje tečaja evra proti dolarju, ki se je junija približal 1,15 USD za EUR, kar je najmanj letos. Hkrati so se spet okrepili inflacijski pritiski na mednarodnih surovinskih trgih.
Gospodarska rast v Sloveniji je v prvem četrtletju postala zmernejša. Rast BDP se je znižala s 6,0 % v lanskem zadnjem četrtletju na še vedno visokih 4,6 %. Rast tujega povpraševanja se je upočasnila, z njo pa rast industrijske proizvodnje in nekaterih storitev. Hkrati se je zaradi oblikovanja zalog dodatno povišala rast domačega povpraševanja. K tej je prispevala tudi vztrajna rast zasebne potrošnje, saj so dejavniki, ki krepijo kupno moč gospodinjstev, ostali ugodni. Nadaljevalo se je povečevanje vseh vrst investicij. Rast izvoza se je tako upočasnila močneje od rasti uvoza, zato je bil neto prispevek menjave s tujino po dolgem času negativen. Razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo nadaljevanje zmernejše gospodarske rasti s prevladujočimi pozitivnimi impulzi iz domačega okolja.
V okolju hitre gospodarske rasti, višje inflacije in čedalje večjih težav podjetij s pomanjkanjem delavcev se rast plač krepi, pojavljajo pa se prvi znaki upočasnjevanja rasti zaposlenosti. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je aprila povišala na 4,6 %. Čeprav je medletna rast zaposlenosti v prvem četrtletju dosegla 3,0 %, znižana zaposlitvena pričakovanja delodajalcev morda že nakazujejo njeno umirjanje. V takih razmerah se kupna moč prebivalstva hitro povečuje, saj je medletna realna rast mase plač v povprečju prvih štirih mesecev dosegla 6,1 %.
Saldo sektorja država je v enem letu do marca 2018 prešel v presežek, ki naj bi letos po načrtih Ministrstva za finance dosegel 0,4 % BDP, okoli te vrednosti pa naj bi nihal tudi v naslednjih dveh letih. Kljub temu Slovenija s tem dosežkom ne bi sledila zahtevam iz Pakta stabilnosti in rasti, saj se strukturni primanjkljaj ne bi dovolj hitro zniževal. Ključno je, da se ne sprejemajo ukrepi, ki bi poslabševali strukturni javnofinančni položaj, saj ostaja dolg države visok.
Inflacija se krepi in zajema čedalje več cenovnih skupin. Junija je dosegla že 2,3 % in je bila še naprej višja kot v evrskem območju, kjer se je dvignila na 2,0 %. Poskok v slovenski inflaciji je bil predvsem posledica višjih cen energentov, rast pa je bila visoka tudi zaradi cen storitev. Posledično se krepi osnovna inflacija, saj nadaljevanje robustne rasti zasebne potrošnje trgovcem očitno že omogoča opaznejše višanje cen. Delež cen, ki rastejo počasneje od enega odstotka ali se celo znižujejo, se je letos še znižal, kar nakazuje razširjanje inflacije po košarici cen v HICP.
Pojavljajo se znaki potencialnega neravnovesja na trgu stanovanjskih nepremičnin. Cene so bile po podatkih SURS v prvem četrtletju medletno višje za več kot 13 %. Modelska ocena, ki ima nekoliko okrnjeno sporočilno vrednost zaradi kratkih časovnih vrst, sicer kaže, da je trenutna raven cen še skladna z dejavniki ponudbe in povpraševanja. Vendar dinamika nekaterih kazalnikov morda že nakazuje potencialno neravnovesno rast cen, njihove korekcije zaradi nove ponudbe stanovanjskih nepremičnin pa v kratkem še ni mogoče pričakovati.