Ob drugem valu epidemije manjši padec gospodarske aktivnosti kot ob prvem valu
V Sloveniji se je ob drugem valu epidemije podobno kot v povprečju evrskega območja gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala, vendar kljub slabšim epidemiološkim podatkom bistveno manj kot ob prvem valu epidemije. Razmere tako ostajajo nekoliko boljše kot v povprečju evrskega območja, z njimi pa tudi izhodiščni položaj za okrevanje po umiritvi epidemije. V Banki Slovenije ugotavljamo še, da se ob podaljšanju državnih ukrepov razmere na trgu dela niso bistveno poslabšale. Protikrizni ukrepi so za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije, na drugi strani pa se močno odražajo v javnofinančnem položaju.
Gospodarska kriza v evrskem območju se nadaljuje, a je v drugem valu epidemije kljub slabšim zdravstvenim razmeram bistveno manj ostra kot v prvem. Ob nekoliko manj restriktivnih zdravstvenih ukrepih, obsežni podpori ekonomskih politik in spodbudnejšem mednarodnem okolju se je BDP evrskega območja v lanskem zadnjem četrtletju tekoče zmanjšal le za 0,6 %. Medletni padec je po desezoniranih podatkih znašal 5,0 %, kar je 9,7 o. t. manj kot v drugem četrtletju, ko je bil krizni šok najmočnejši. Visokofrekvenčni kazalniki (kot je sestavljeni PMI) kažejo, da bo prvo letošnje četrtletje gospodarsko še šibko. Nadaljnji potek epidemije, ki je v precejšnji meri odvisen od razpoložljivosti in uporabe cepiv, bo ključen za širše okrevanje evrskega gospodarstva, ki ga sicer pričakujemo v drugi polovici leta 2021.
Tudi na slovensko gospodarstvo ima drugi val epidemije manjši vpliv. BDP se je v lanskem zadnjem četrtletju tekoče zmanjšal le za 1,0 %. Medletni padec je po desezoniranih podatkih znašal 5,0 %, kar je 8,0 o. t. manj kot v drugem četrtletju. Lani je izguba BDP znašala 6,1 %, kar je nekoliko ugodneje od pričakovanj in od razmer v povprečju evrskega območja, kjer je padec znašal 6,8 %.
V nasprotju s prvim valom so tokrat izraziteje prizadete le še dejavnosti, ki se zaradi narave poslovanja ne morejo v zadostni meri prilagoditi omejevalnim zdravstvenim ukrepom. V gostinstvu je bil medletni padec obsega prodaje v lanskem zadnjem četrtletju z 62,4 % še nekoliko večji kot v prvem valu. Precejšnjo izgubo je utrpela tudi trgovina, ki se je zaradi delnega zaprtja soočila z 8,1-odstotnim zmanjšanjem prometa, kljub visoki rasti spletne prodaje. Sicer so se zasebne storitve s selitvijo na splet in dostavo na dom v veliki meri prilagodile omejitvam. Še bistveno boljši so pogoji poslovanja v industriji, ki okreva z rastjo tujega povpraševanja, in gradbeništvu, ki se krepi predvsem zaradi izvajanja infrastrukturnih projektov.
Razmere na trgu dela se v drugem valu epidemije niso izraziteje poslabšale. Ob povečani izvozni aktivnosti in ponovnem zaposlovanju v predelovalnih dejavnostih ter rasti v zdravstvu in socialnem varstvu se medletni padec števila delovno aktivnih oseb v lanskem zadnjem četrtletju (-1,2 %) ni poglobil. Nasprotno pa je bilo v gostinstvu decembra zaradi zaprtja dejavnosti število delovno aktivnih oseb medletno manjše že za 13,5 %. Slabe razmere v gostinstvu so tudi pomemben razlog za ponovno povečanje števila zaposlenih, vključenih v ukrep čakanja na delo.
Ukrepi ohranjanja delovnih mest, katerih veljavnost je bila v sklopu osmega protikoronskega paketa ponovno podaljšana, so močno omejili rast brezposelnosti. Število brezposelnih se je decembra in januarja povečalo le skladno z običajnim sezonskim gibanjem, pri čemer je bilo brezposelnih na vrhu drugega vala 91,5 tisoč, kar je za skoraj 40 tisoč manj kot na vrhuncu prejšnje krize. Rast povprečne bruto plače se je zaradi izplačil kriznih dodatkov v drugem valu ponovno okrepila, k čemur je prispevala zlasti rast plač v zdravstvu in socialnem varstvu.
V zaostrenih gospodarskih razmerah so pritiski na cene šibki. Na inflacijsko dinamiko še naprej pomembno vplivajo tudi cene energentov. Cene življenjskih potrebščin, merjene s HIPC, so bile februarja medletno nižje za 1,1 %. Medletni padec cen se je poglobil predvsem kot posledica padca cen neenergetskega industrijskega blaga zaradi podaljšanih zimskih razprodaj in stagnacije cen storitev. K deflaciji so sicer še naprej največ prispevali energenti, ki so kljub mesečni rasti cen nafte medletno ostali cenejši za več kot 7 %. Hkrati medletna rast cen hrane slabi že od novembra. Inflacija v evrskem območju je bila po petih mesecih januarja z 0,9 % ponovno pozitivna. Pri tem poudarjamo, da je bil skok predvsem posledica ukrepov enkratnega značaja, kot sta iztek začasnega znižanja DDV in nov davek na emisije CO2 v Nemčiji.
Protikrizni ukrepi so za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije, na drugi strani pa se močno odražajo v javnofinančnem položaju. Konsolidirana bilanca javnega financiranja je lani po dveh letih presežkov prešla v primanjkljaj v višini 3,5 mrd. EUR (oziroma 7,7 % BDP), javnofinančni položaj pa se je poslabšal tudi januarja.
Slika 1: Strogost ukrepov za preprečevanje širjenja Covid-19
Opomba: * tehtano z deležem BDP članic v skupnem BDP EA 19
Vir: Oxford Economics, preračuni Banke Slovenije