Pogosta vprašanja

Podatke o transakcijskem računu pravne osebe ali zasebnika lahko najdete na naši spletni strani v registru transakcijskih računov.

IBAN je kratica za izraz "International Bank Account Number" in pomeni razširitev številke transakcijskega računa, ki ga ima imetnik pri banki ali hranilnici. Več o tem si lahko preberete na spletni strani Transakcijski račun.

Transakcijski račun je razširjen z ISO oznako države in dodatno kontrolno številko ter omogoča avtomatično obdelavo čezmejnih plačil. Vsak imetnik transakcijskega računa dobi IBAN pri svoji banki oziroma na spletni strani Banke Slovenije v registru transakcijskih računov.

Poslovni partnerji posredujejo IBAN svoji banki, da bo znala usmeriti plačilo v državo in banko prejemnika, ta pa bo plačilo avtomatično usmerila na transakcijski račun prejemnika.

BIC je bančna identifikacijska koda (Bank Identifier Code), ki jo imajo vse banke, vključene v medbančno komunikacijsko omrežje S.W.I.F.T.

Ta šifra je osemmestna, lahko je tudi enajstmestna v primeru, da jo ima podružnica banke. Šifra je sestavljena iz štirimestne šifre banke, dvomestne šifre države po ISO standardu in dvomestne dodatne šifre.

Primer
BIC Nove ljubljanske banke d.d. je: LJBASI2X.

BIC kode bank so dostopne na spletni strani v podatkih o računih finančnih institucij. BIC kodo potrebuje banka poslovnega partnerja, da bo znala pravilno in hitro usmeriti plačilo preko SWIFT omrežja na pravo banko. Domači imetnik transakcijskega računa lahko BIC dobi pri svoji banki.

Čezmejno plačilo je čezmejno nakazilo - transakcija, ki jo na zahtevo nalogodajalca izvrši izvajalec plačilnega prometa (npr. banka) v eni državi članici EU. Plačilo je opravljeno z namenom, da se denarni znesek v evrih oziroma v drugi valuti države članice EU da na razpolago prejemniku plačila pri izvajalcu plačilnega prometa ali njegovi podružnici v drugi državi članici EU. Čezmejno nakazilo je torej nakazilo denarja čez mejo, vendar med državami članicami EU.

Čezmejni elektronski plačilni promet je:

• čezmejno nakazilo denarja, ki se opravi z elektronskim plačilnim instrumentom, razen tistih, ki jih naročijo in opravijo institucije, 
• z elektronskim plačilnim instrumentom opravljen gotovinski dvig ter polnjenje (praznjenje) elektronskega denarnega instrumenta na bankomatih ali pri družbah za izdajo elektronskega denarja,
• čezmejni ček - papirni ček, opredeljeni v Ženevski konvenciji z leta 1931 o enotnem čekovnem zakonu, trasiran na institucijo znotraj EU, ki se uporablja za čezmejni plačilni promet znotraj EU.

Za definicijo čezmejnega plačila sta potrebna dva pogoja:

• nalogodajalec in prejemnik plačila sta v dveh državah EU (teritorialni pogoj) in
• valuta plačila je valuta ene izmed držav EU: evro ali druge valute držav EU (valutni pogoj).

Mednarodno plačilo je vsako plačilo, ki ni čezmejno plačilo, kar pomeni plačilo izven meja EU (v katerikoli valuti) oziroma v okviru EU vseh valutah, razen v valutah držav članic EU.

Uredba št. 2560/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z 19. decembra 2001 o čezmejnih plačilih v evrih (Regulation (EC) No 2560/2001 of the European Parliament and of the Council of 19 December 2001 on cross-border payments in euro) je bila izdana kot dopolnitev Direktive 97/5/EC Evropskega parlamenta in Sveta s 27. januarja 1997 o čezmejnih plačilih (Directive 97/5/EC of the European Parliament and of the Council of 27 January on cross-border credit transfers).

Cilj je izboljšati storitev čezmejnih plačil in predvsem njihovo učinkovitost. Cilj Direktive je bil omogočiti predvsem potrošnikom ter malim in srednjim podjetjem hitrejša, zanesljivejša in cenejša nakazila z enega na drugi konec EU.

Razlog za sprejem Uredbe so bile predvsem velike razlike v stroških nakazil v domačem in čezmejnem plačilnem prometu, nezadostna obveščenost potrošnikov o teh stroških in prenizka stopnja avtomatizacije v čezmejnem plačilnem prometu, kar je predstavljalo oviro pri oblikovanju skupnega trga EU.

Zato so cilji uveljavitve Uredbe na področju čezmejnega plačilnega prometa naslednji:

• izenačitev stroškov ter provizij za domača in čezmejna plačila,
• opravljanje hitrih, varnih in poceni plačil v evrih na območju EU za račun potrošnikov ter majhnih in srednjih podjetij do zneska 12.500,00 evrov (od 1.1.2006 predvidoma 50.000 evrov) in
• uveljavitev transparentnosti provizij in stroškov domačih in čezmejnih plačil v evrih, kar pomeni popolno obveščenost bančnih komitentov o vseh zaračunanih bančnih stroških in provizijah.

Iz Uredbe izhajajoče obveznosti izvajalca plačilnega prometa (banke) so naslednje:

• zaračunavanje provizije in stroškov opravljanja čezmejnih plačil v evrih, razen čezmejnih čekov, v države članice EU do zneska 12.500,00 evrov (od 1.1.2006 predvidoma 50.000 evrov), po tarifi, ki velja v domačem plačilnem prometu za ustrezna plačila v evrih,
• pisno vnaprejšnje obvestilo komitentu o zaračunani proviziji in stroških za čezmejna in domača plačila ter o proviziji za konverzijo valut, vključno z vsemi spremembami,

• posredovanje komitentu njegove mednarodne številke transakcijskega računa - IBAN in svoje bančne identifikacijske kode - BIC,
• navedba IBAN komitenta in BIC banke na izpisku o prometu in stanju na računu komitenta.

Komitent banke mora hkrati s predložitvijo naloga za čezmejno plačilo v evrih svoji banki posredovati tudi IBAN upravičenca in BIC njegove banke. V primeru, da komitent tega ne stori, mu lahko banka zaračuna dodatne stroške posredovanja čezmejnega plačila.

Dobavitelj, ki za čezmejno fakturiranje blaga in storitev prejema plačila s posredovanjem banke, mora svojim poslovnim partnerjem - kupcem sporočiti svojo IBAN in BIC svoje banke.

Uredba velja za vse države članice EU le za čezmejna plačila v evrih in sicer do višine 12.500 EUR. Švedska je še dodatno izkoristila dano možnost, da velja Uredba tudi za njena čezmejna plačila v domači valuti, in tako velja Uredba za čezmejna plačila v evrih in v švedskih kronah.

V Uredbi je bila dana možnost njene uveljavitve tudi državah, ki poleg držav članic EU spadajo na Evropsko ekonomsko območje (European Economic Area -EEA), to so Islandija, Liechtenstein in Norveška, ki pa se za to še niso odločile.

Nekaj evropskih držav ima tudi zunanja ozemlja, ki imajo svojo ISO kodo države in spadajo k EU, večinoma pa pri oznaki države v IBAN uporabljajo kar kodo "matične države".

Primer za Francijo:

• Francoska Gvajana (GF),
• Guadeloupe (GP),
• Martinique (MQ) in
• Reunion (RE).

natančnejše informacije najdete na spletni strani Evropskega odbora za bančne standarde.

Uredba določa dolžnost držav članic, da v nacionalni zakonodaji predpišejo "učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije".

Slovenija je v Zakonu o plačilnem prometu opredelila kršitev Uredbe kot prekršek.

Vsi komitenti slovenskih bank imajo svoje bančne račune odprte v strukturi IBAN. Banke so jih dolžne na to opozoriti in jih z izpiskom o prometu in stanju obvestiti tudi o svoji BIC.

STP (straight-through-processing) v plačilnem prometu pomeni uvedbo takih standardov, ki omogočajo avtomatično izvrševanje nalogov za plačilo, brez ročnih posegov v posameznih fazah transakcije.

To pomeni, da se nalogi posredujejo elektronsko v strukturirani obliki (npr. UN/EDIFACT, S.W.I.F.T., XML standard) z navedbo IBAN in BIC od nalogodajalca do prejemnika denarja.

Slovenske banke so članice organizacije in medbančnega omrežja S.W.I.F.T. ter obvezno uporabljajo IBAN in BIC, ki ju morajo navesti na S.W.I.F.T. plačilnih nalogih.

S.W.I.F.T. nalog MT103+ je obvezen v domačem plačilnem prometu in se uporablja tudi v čezmejnem plačilnem prometu, če obstajajo za to pogoji.

Pravne osebe imajo lahko pri posamezni banki več transakcijskih računov, torej več IBAN, vendar je vprašanje če je to smiselno, saj jim banke ponujajo tako imenovane "multivalutne račune", tako da se lahko pod isto IBAN vodijo sredstva v več valutah.

Struktura IBAN v Sloveniji je 19 mestna. V strukturi IBAN je na petem in šestem mestu identifikacija bančne centrale, naslednja tri mesta so rezervirana za organizacijske enote.

V primeru, da kreditna institucija ni ustanovila organizacijskih enot, so na teh mestih tri ničle.

Seznam organizacijskih enot ni javno objavljen, to informacijo je treba pridobiti pri posamezni banki ali hranilnici.