Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, 58/09, 34/10, 9/11 in 32/12) v slovensko zakonodajo prenaša Direktivo 2009/110/ES (EMD2) o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja in opredeljuje elektronski denar kot shranjeno denarno vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki:

Poenostavljeno lahko elektronski denar opišemo kot elektronski nadomestek za gotovino (bankovce in kovance), ki je shranjen na elektronski napravi, kakršna je kartica s čipom, ter je namenjen elektronskemu plačevanju oziroma izvrševanju plačilnih transakcij (in ne varčevanju).

 

Poleg bank, ki so dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja pridobile v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in Uprave Republike Slovenije za javna plačila ter drugih državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji, lahko elektronski denar na območju Republike Slovenije izdajajo družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje pristojnega organa za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja. Za družbe s sedežem v Republiki Sloveniji je pristojni organ Banka Slovenije. Za namen pridobitve dovoljenja morajo družbe, ki želijo opravljati dejavnost izdajanja elektronskega denarja, izpolnjevati zahteve glede začetnega in minimalnega kapitala, imetnikov kvalificiranih deležev in varstva denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja ter druge zahteve, sorodne zahtevam za plačilne institucije.

 

ZPlaSS ureja tudi družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, katerim lahko Banka Slovenije v posamičnih primerih dovoli opravljanje dejavnosti pod blažjimi pogoji. Ta možnost pa je predvidena samo za primere, ko povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku ne presega 200.000 EUR in je elektronski denar izdan samo na nosilcih, ki ne omogočajo shranjevanja zneskov nad 150 EUR.

Družbe za izdajo elektronskega denarja lahko poleg izdajanja elektronskega denarja opravljajo tudi plačilne storitve ali druge gospodarske posle, vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov (hibridne družbe za izdajo elektronskega denarja).

 

Banka Slovenije je nadzorni in prekrškovni organ v zvezi z delovanjem družb za izdajo elektronskega denarja in v zvezi z osebami, ki brez dovoljenja opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja.

 

Družbe za izdajo elektronskega denarja lahko storitve izdajanja elektronskega denarja opravljajo tudi na območju druge države članice Evropske unije ali države podpisnice Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali tretje države, in sicer preko podružnice ali neposredno, ob ustreznem predhodnem obvestilu o taki nameri oziroma ob registraciji tovrstnega opravljanja storitev. Pri tem velja, da družba za izdajo elektronskega denarja odgovarja za zakonitost in pravilnost ravnanja podružnice in zastopnika.

 

Storitve izdajanja elektronskega denarja v Republiki Sloveniji lahko opravljajo tudi družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, in sicer neposredno ali preko podružnice, distribucijo in unovčevanje elektronskega denarja pa lahko te družbe opravljajo tudi preko zastopnika. O izdajanju (oziroma distribuciji in unovčevanju) elektronskega denarja s strani družb za izdajo elektronskega denarja držav članic v Republiki Sloveniji Banko Slovenije obvesti pristojen nadzorni organ države sedeža take družbe (notifikacije družb za izdajo elektronskega denarja).

 

Banka Slovenije v skladu z ZPlaSS vodi register družb za izdajo elektronskega denarja in družb za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, vključno z njihovimi zastopniki in podružnicami, ter seznam notifikacij družb za izdajo elektronskega denarja.