Zgodovina deviznih tečajev 1945-1998

Glavni vir za zgodnja povojna obdobja so bili arhivi tečajnic, okrožnic, sporočil itd. Narodne banke Jugoslavije, ki so na razpolago v Banki Slovenije, za novejše obdobje pa seveda tečajnice Združenja bank Jugoslavije in zatem razni viri Banke Slovenije. Za oporo pri razumevanju in razvrščanju posameznih skupin tečajev smo si pomagali s starimi uradnimi listi ter s knjigo dr.Vladimirja Pertota: Ekonomika valutnih tečajev (Zagreb 1986). Nekatere podatke smo našli v različnih izdajah Mednarodnega denarnega sklada , glede datuma prve objave uradnega tečaja dinarja v letu 1945 pa smo uporabili podatek iz članka dr.Ivana Ribnikarja: Devizni tečaj in politika deviznega tečaja pri nas (Gospodarski vestnik 15.8.1986).

Snov je razdeljena na dva glavna dela, pri čemer navajamo v prvem delu izvirne podatke tečajnic in drugih virov po posameznih glavnih skupinah tečajev, vključno s tržnimi tečaji zadnjega obdobja v Sloveniji, v drugem delu pa so na podlagi teh podatkov sestavljene tabele povprečnih mesečnih in letnih tečajev.

ATS - avstrijski šiling
FRF - francoski frank
DEM - nemška marka
ITL - italijanska lira
CHF - švicarski frank
GBP - angleški funt
USD - ameriški dolar
YUD - jugoslovanski dinar
HRD - hrvaški dinar
MAD - makedonski denar (začasna oznaka)

V vseh tabelah navajamo tečaje kot devizne tečaje, tj. kot vrednosti posameznih tujih valut, izražene v dinarjih ali tolarjih, za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota). Iz tečajnic Narodne banke Jugoslavije in Banke Slovenije navajamo srednje tečaje in sicer tečaje za devize, ne za efektivo. V tabelah tržnih tečajev, v katerih so samo podatki za DEM, pišemo vrednosti za 1 DEM.

Pri primerjavah znotraj daljših časovnih obdobij je treba upoštevati spremembe decimalnih mest, ki nastanejo zaradi denominacije dinarja 1.1.1966 (za 100 tj. za 2 decimalni mesti) in 1.1.1990 (za 10.000 tj. za 4 mesta). V obravnavanem obdobju so doživeli denominacijo tudi FRF (1.1.1960 za 100), YUD dvakrat (1.7.1992 za 10 in 1.10.1993 za 1.000.000) in MAD (7.5.1993 za 100). V tabelah pišemo tečaje vedno v tekoče veljavnih vrednostih valut.

Vsebino te publikacije dopolnjuje s tekočimi podatki o tečajih mesečni Bilten Banke Slovenije (v slovenščini in angleščini).

Opomba:

Vsebina te publikacije je statistične narave. Opozarjamo, da devizni tečaji niso primeren indikator za revaloriziranje dinarskih/tolarskih vrednosti na domačem trgu, ker odražajo poleg gibanja domače inflacije še vrsto drugih vplivov. Zato dejstvo njihove objave v publikaciji Banke Slovenije ne more predstavljati nikakršne osnove za takšno tolmačenje oziroma pravno uporabo.