Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Delovanje Evrosistema

Banka Slovenije v Evrosistemu

Izvajanje denarne politike

Evro

Zgodovina ekonomske in monetarne unije

Pogosta vprašanja

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Monetarna politika  > Pogosta vprašanja  

Pogosta vprašanja

Evro

  1. Kje se lahko uporablja evro?
  2. Kje in kako se lahko tolarji zamenjajo v evre? 
  3. Ali se še vedno lahko zamenjajo stare nemške marke in druge stare valute v evro?
  4. Kakšna so menjalna razmerja starih valut držav evro območja z evrom?
  5. Ali se lahko v Banki Slovenije kupi komplet vseh osmih apoenov evrokovancev: 1 in 2 EUR ter 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov?
  6. Kaj so konvergenčni kriteriji?
  7. Kdaj je Slovenija uvedla evro?

1. Kje se lahko uporablja evro?

Evrobankovci in evrokovanci se uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo v vseh 19 državah evroobmočja.  V Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemski, v Portugalski in Španiji od 1. januarja 2002 naprej; v Sloveniji od 1. januarja 2007 dalje, na Cipru ter Malti od 1. januarja 2008 dalje, na Slovaškem od 1. januarja 2009 dalje, v Estoniji od 1. januarja 2011, v Latviji od 1. januarja 2014 in v Litvi od 1. januarja 2015.
 

Evro kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo tudi: francoski čezmorski departmaji (Guadeloupe, Martinique, Francoska Gvajana in Réunion) in ozemlja (Saint-Barthélemy in Saint-Martin) , Azori, Madeira, Kanarski otoki, Saint-Pierre-et-Miquelon, Mayotte, San Marino, Vatikan, Monako, Andora. Evro se kot plačilno sredstvo uporablja tudi v Črni gori in na Kosovu. 

2. Kje in kako se lahko tolarji zamenjajo v evre?

Brezplačna menjava tolarskih bankovcev in kovancev je mogoča v Banki Slovenije, na Slovenski cesti 35 v Ljubljani, vsak delovni dan, od 9. do 13. ure ter ob sredah še od 14. do 15.30 ure. Tečaj zamenjave tolarja z evrom je 1 EUR = 239,640 SIT.  Za tolarske bankovce ni časovne omejitve menjave, tolarske kovance pa Banka Slovenija ne menja več.

Tolarske bankovce je za menjavo v evrske bankovce mogoče poslati tudi po pošti na Banko Slovenije (Gotovinsko poslovanje). Več informacij o tem lahko najdete na strani Bankovci in kovanci v poglavju "Menjava SIT v EUR".

3. Ali se še vedno lahko zamenjajo stare nemške marke in druge stare valute v evro?

Proces zamenjave starih valut držav evroobmočja (nemške marke, italijanske lire, francoskih frankov itd.) je, ker ne gre za menjavo nacionalne valute, tržna storitev naših poslovnih bank.
Svetujemo vam, da se obrnete na poslovne banke, kjer boste dobili informacijo o tem, ali je ta zamenjava v Sloveniji še mogoča in kakšna je provizija za zamenjavo.

Zamenjava starih bankovcev in kovancev v večini držav evroobmočja je mogoča še pri njihovih centralnih bankah.

To velja tudi za nemške marke, ki jih je brez časovne omejitve in provizije mogoče zamenjati pri nemški centralni banki. Več informacij o tem je na spletni strani nemške centralne banke.

Nacionalne centralne banke držav evroobmočja še vedno zamenjujejo svoje bankovce brez provizije vsaj do leta 2012, nekatere celo nimajo časovne omejitve glede tega. Več informacij je v tabeli Nacionalni scenariji zamenjave gotovine v evroobmočju.
 

4. Kakšni so tečaji zamenjave starih valut držav evroobmočja z evrom?

Tečaji zamenjave med starimi valutami držav članic evroobmočja in evrom so določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 2866/98  o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro z dne 31. decembra 1998 oziroma kasneje za Grčijo z Uredbo Sveta (ES) št. 1478/2000 z dne 19. junija 2000, za Slovenijo z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98, za Malto z Uredbo Sveta (ES) št. 1134/2007 z dne 10. julija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98, za Ciper z Uredbo Sveta (ES) št. 1135/2007 z dne 10. julija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98, za Slovaško z Uredbo Sveta (ES) št. 694/2008 z dne 8. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98. Ustrezne uredbe so bile izdane še ob prevzemu evra v Estoniji, Latviji in Litvi. 
 

Tečaj zamenjave tolarja z evrom je 1 EUR = 239,640 SIT in je začel veljati z uvedbo evra, to je 1. januarja 2007. Tečaj je bil določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.

Tečaji zamenjave se ne spreminjajo in znašajo:
 
1 EUR:  = 40, 3399  BEF 
  =  1, 95583 DEM
  =  340, 750 GRD
  =  166, 386 ESP
  =  6, 55957 FRF
  =  0, 787564 IEP
  =  1936, 27 ITL
  =  40, 3399 LUF
  =  2, 20371 NLG
  =  13, 7603 ATS
  =  200, 482 PTE
  =  5, 94573 FIM
  = 239,640 SIT
  = 0,585274 CPY
  = 0,429300 MTL
  = 30,1260 SKK
  =  15,6466 EEK
  = 0,702804 LVL
  = 3,45280 LTL

5. Ali se lahko v Banki Slovenije kupi komplet vseh osmih apoenov evrokovancev: 1 in 2 EUR ter 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov?

Od 15. decembra 2006 dalje je v Banki Slovenije mogoče kupiti komplet vseh osmih apoenov evrokovancev s slovensko nacionalno stranjo.

Svetujemo vam, da se obrnete tudi na katero izmed poslovnih bank, kjer vam bodo dali ustrezne informacije o tem, ali lahko tudi pri njej kupite te kovance.

6. Kaj so konvergenčni kriteriji?

Da bi nove države članice EU lahko prevzele evro, morajo doseči visoko stopnjo ekonomske konvergence. Ekonomska konvergenca se ocenjuje na podlagi izpolnjevanja »maastrichtskih konvergenčnih kriterijev«, ki so opredeljeni v členu 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokolu o konvergenčnih merilih. Maastrichtski konvergenčni kriteriji so:

  • Doseganje visoke stopnje stabilnosti cen. Stopnja inflacije ne sme za več kakor 1,5 odstotnih točk presegati povprečja stopnje inflacije treh držav članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen.
     
  • Vzdržnost položaja javnih financ.
    • Javno-finančni primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotkov BDP, razen če je to razmerje znatno in neprestano upadalo ter doseglo raven blizu referenčne vrednosti ali, v drugem primeru, je prekoračitev referenčne vrednosti samo izjemna in začasna ter razmerje ostaja blizu referenčne vrednosti;
    • Javni dolg ne sme presegati 60 odstotkov BDP, razen če se to razmerje zadostno zmanjšuje in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno vrednost.
       
  • Trajnost konvergence. Dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kakor 2 odstotni točki.
     
  • Upoštevanje normalnih mej nihanja, predvidenih s stabilnostjo tečaja v mehanizmu deviznih tečajev ERM II, vsaj dve leti brez devalvacije valute.
     

7. Kdaj je Slovenija uvedla evro?

Banka Slovenije in Vlada republike Slovenije sta se zavzemali za čimprejšnji prevzem evra. Ker je bil izpolnjen pogoj izpolnjevanja vseh  konvergenčnih kriterijev, je Slovenije prevzela evro 1. januarja 2007.

Tečaj zamenjave med tolarjem in evrom je 1 EUR = 239,640 SIT. Več informacij o uvedbi evra v Sloveniji lahko najdete na naših spletnih straneh

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti