Organi odločanja

Svet ECB je glavni organ odločanja ECB in je pristojen za sprejemanje najpomembnejših strateških odločitev, ki so ključne za delovanje Evrosistema. Sestavljajo ga člani Izvršilnega odbora ECB in guvernerji nacionalnih centralnih bank držav evroobmočja.

Svet ECB določa denarno politiko za evroobmočje. V tem smislu Svet ECB določa strategijo denarno politike ter njen operativni okvir, kar pomeni, da je odgovoren za strateške odločitve denarno politike.

Tako Svet ECB sprejema odločitve glede bližnjih denarnih ciljev (npr. o ključni obrestni meri in zagotavljanju rezerv v Evrosistemu) in smernice, ki jih upoštevajo nacionalne centralne banke pri izvajanju operacij denarne politike.

Ostale pristojnosti se nanašajo na:

• izdajanje smernic, potrebnih za izvajanje nalog nacionalnih centralnih bank;
• sprejema uredbe, s katerimi ECB izvršuje Pogodbo o delovanju Evropske unije ali izvaja pooblastila, ki jih je prejela od Sveta EU;
• izključno pravico odobritve izdajanja evrobankovcev in števila izdanih evrokovancev na evroobmočju;
• določitev potrebnih pravil za standardizacijo računovodstva in poročanja operacij, ki jih izvajajo nacionalne centralne banke;

• vpeljava zakonodaje Evropske unije in izpolnjevanje svetovalne funkcije ECB ter odločanje o mednarodni vlogi Evrosistema;
• odločanje o alokaciji finančnih virov ECB in ustreznosti finančnih rezultatov ter sprejemanju pravil, ki urejajo alokacijo denarnega prihodka med nacionalne centralne banke evroobmočja;
• sprejemanje letnega poročila in letnih računovodskih izkazov ECB.

Svet ECB je tudi vrhovni organ odločanja za celotno administracijo ECB. Pristojen je za sprejem poslovnika, ki določa notranjo organizacijo ECB in njene organe odločanja. Prav tako določa pogoje zaposlovanja članov Izvršilnega odbora in zaposlenih ECB ter določa proračun ECB.

Poleg tega lahko Svet ECB sprejme sklep o vložitvi tožbe pri Sodišču ter sklep o razrešitvi guvernerja nacionalne centralne banke pred Sodiščem.

Sestanki Sveta ECB potekajo praviloma dvakrat mesečno v Frankfurtu na Majni v Nemčiji. Na prvem mesečnem sestanku se obravnavajo poglobljene ocene denarnega in gospodarskega razvoja ter sprejemajo s tem povezane odločitve. Prvemu sestanku v mesecu običajno sledi novinarska konferenca, na kateri predsednik ali podpredsednik javno objavi rezultate razprav.

Drugi sestanek pa se običajno osredotoči na vse druge teme povezane s preostalimi odgovornostmi ECB in Evrosistema.

Na sestankih Svet ECB poleg odločitve o obrestnih merah vsak mesec običajno sprejme še odločitve z naslednjih področij:

• operativne zadeve;
• plačilni sistemi in tržna infrastruktura;
• finančna stabilnost in nadzor;
• statistika;
• izdaja bankovcev in kovancev;
• upravljanje;
• mnenja o predpisih.

Izvršilni odbor ECB (ang. Executive Board) predstavlja operativni organ odločanja ECB, ki slednji omogoča hitro prilagajanje in reagiranje na spreminjajoče se pogoje na kapitalskih in denarnih trgih ter obravnavo individualnih in nujnih zadev.

• priprava sej Sveta ECB,
• implementacija denarne politike evroobmočja v skladu s smernicami in odločitvami Sveta ECB,
• upravljanje tekočih zadev ECB,
• izvajanje pristojnosti, ki jih nanj prenese Svet ECB, vključno z nalogami regulatorne narave.

Dokler obstajajo države članice EU, ki niso uvedle evra, obstaja kot tretji organ odločanja ECB Razširjeni svet ECB.

Člani Razširjenega sveta so predsednik in podpredsednik ECB ter guvernerji nacionalnih centralnih bank vseh držav članic EU