Evro

Evroobmočje obsega 17 držav članic EU, ki so uvedle evro. Trenutno evroobmočje sestavljajo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Slovenija, Ciper, Malta, Slovaška in Estonija.

1. januarja 2011 je evro uvedla Estonija. Več o tem si lahko preberete na naslednji strani.

Preostale države članice EU (Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Bolgarija) evra še niso uvedle.

Nekateri deli evroobmočja spadajo v EU, vendar so geografsko izven evropske celine.  Kot del evroobmočja tako uporabljajo evro kot zakonito plačilno sredstvo:

• francoski čezmorski departmaji (Guadeloupe, Martinique, Francoska Gvajana in Réunion) in ozemlja (Saint-Barthélemy in Saint-Martin),
• Azori,
• Madeira,
• Kanarski otoki.

Evro pa se uporablja tudi v nekaterih državah oziroma območjih, ki niso del EU ali evroobmočja. To so:

• Saint-Pierre-et-Miquelon,
• Mayotte,
• San Marino,
• Vatikan,
• Monako,
• Andora,
• Črna gora in
• Kosovo.

Ozemeljska veljavnost Pogodb je določena v členu 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Iz tega izhaja, da je bil evro med drugim uveden tudi v francoskih čezmorskih departmajih (Guadeloupe, Martinique, Francoska Gvajana in Réunion) in ozemljih (Saint-Barthélemy in Saint-Martin) ter na Azorih, Madeiri in Kanarskih otokih.

Poleg tega je uvedba evra tudi vplivala na del čezmorskih ozemelj nekaterih držav članic EU, ki so zunaj EU. V zvezi s tem je bila sprejeta odločba Sveta EU, ki določa, da je od 1. 1. 1999 evro valuta na območju Saint-Pierre-et-Miquelon in Mayotte.

V nadaljevanju je uvedba evra tudi vplivala na monetarne sporazume in sporazume o deviznih tečajih, ki so jih v preteklosti sklenile s tretjimi državami države članice EU, ki so uvedle evro. Italija je imela sklenjen monetarni sporazum s San Marinom in Vatikanom, Francija pa z Monakom. Zaradi uvedbe evra sta bila sprejeta nova monetarna sporazuma med Italijo in San Marinom ter Italijo in Vatikanom, s katerima je določeno, da lahko San Marino in Vatikan uporabljata evro kot svojo uradno valuto. San Marino in Vatikan ne izdajata bankovcev, lahko pa od 1. 1. 2002 izdajata evrokovance (ti imajo specifično nacionalno stran). Podoben sporazum je bil sprejet med Francijo in Monakom, s katerim je bilo določeno, da lahko Monako od 1. 1. 1999 uporablja evro kot svojo uradno valuto in od 1. 1. 2002 izdaja evrokovance s specifično nacionalno stranjo. Monako prav tako ne izdaja evrobankovcev.

Poseben primer je Andora, ki nima svoje valute oziroma monetarne oblasti. Čeprav niti Španija niti Francija z Andoro v preteklosti nista imeli sklenjenih formalnih sporazumov glede uporabe valute, sta se v Andori uporabljala francoski frank in španska pezeta. Ker so se prvotno v Andori de facto uporabljali španski in francoski bankovci in kovanci, so jih 1. januarja 2002 nadomestili bankovci in kovanci evra.

Evro se kot naslednik nemške marke uporablja kot domača valuta v Črni gori in na Kosovu brez uradnih sporazumov z EU, ker je bila pred uvedbo evrobankovcev in kovancev na teh območjih nemška marka de facto valuta.