Centralnobančna digitalna valuta (CBDC)

Večina ključnih centralnih bank[1] uvedbo centralnobančne digitalne valute (ang. Central Bank Digital Currency – CBDC) že aktivno preučuje, kitajska centralna banka, pa naj bi CBDC izdala že v letu 2022. Ocenjujemo, da lahko izdaja CBDC v prihodnosti znatno vpliva na izvajanje finančnih storitev, še posebej pa je lahko ta vpliv izrazit pri obstoječih plačilnih storitvah in njihovih ponudnikih.

CBDC je digitalna oblika fiat denarja, izdana s strani centralnih bank in s priznanim statusom zakonitega plačilnega sredstva ter se pojavlja predvsem kot potencialni odgovor na izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Je komplementarna gotovini in zato gospodinjstvom in industriji omogoča univerzalni dostop do zakonitega plačilnega sredstva v digitalni obliki. Čeprav resnejšega upada količine gotovine v obtoku v večini evropskih držav še ne zaznavamo, pa število elektronskih plačil neprestano narašča, kot posledica pandemije COVID-19 pa je v zadnjih mesecih znatno naraslo tudi število nakupov prek spleta. Prav tako naraščajo pričakovanja uporabnikov, ki na področju plačevanja pričakujejo vrhunsko uporabniško izkušnjo ter razpoložljivost storitev v režimu 24/7/365, sam tehnološki napredek pa ponudnike sili k integraciji plačil v vsakodnevna opravila. Vse to centralne banke spodbuja k aktivnejši podpori digitalizacije, katere del je tudi izdaja CBDC, ki jo lahko opredelimo tudi kot nov korak v evoluciji denarja.

Centralne banke lahko k izdaji CBDC pristopijo na različne načine. CBDC je lahko dostopen širokemu krogu uporabnikov oziroma širši javnosti – »CBDC na drobno« (ang. Retail CBDC), lahko pa je namenjen le komercialnim bankam in drugim finančnim institucijam – »CBDC na debelo« (ang. Wholesale CBDC). Prav tako lahko govorimo tudi o dveh ključnih možnih tehnoloških pristopih, in sicer CBDC lahko temelji na računih (ang. Account-based CBCD) ali pa na t. i. žetonih (ang. Token-based CBDC). V primeru rešitve, ki temelji na računih, je bistveno predvsem preverjanje identitete lastnika računa, ki ga neposredno ali posredno vodi centralna banka. Tovrstne rešitve sicer ne veljajo za inovativne, a so s tehnološkega vidika izjemno učinkovite. Pri pristopu, ki temelji na žetonih, pa je ključno predvsem preverjanje pristnosti žetonov (podobno, kot preverjamo pristnost gotovine). Pristop se v večji meri opira na uporabo kriptografije, v povezavi s tovrstnimi rešitvami pa se najpogosteje omenjajo tehnologije veriženja podatkovnih blokov in razpršenih evidenc. Tovrstni pristop sicer dopušča več inovativnosti, a prinaša znatno več tveganj, še posebej z vidika kibernetske varnosti. Centralne banke lahko večino aktivnosti, povezanih s CBDC, opravljajo same, lahko pa del aktivnosti, kot je na primer vodenje računov in pridobivanje strank, prenesejo tudi na zasebni sektor. Tak primer sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem predstavlja »dvostopenjski pristop« (ang. Two-tiered CBDC), pri katerem imajo uporabniki neposredno interakcijo le s komercialnimi bankami, ki so v tem primeru v vlogi posrednikov (terjatev je v tem primeru še vedno do centralne banke).

Izdaja CBDC lahko znatno poveča varnost in učinkovitost plačil, poveča finančno vključenost, omogoči boljši nadzor nad nezakonitimi plačili, centralnim bankam omogoči boljši vpogled v aktivnosti varčevanja ter jim zagotovi dodatne instrumente monetarne politike in nenazadnje veča finančno stabilnost. Prinaša pa tudi kar nekaj pomembnih izzivov, kot so vpliv izdaje na obstoječo dejavnost komercialnih bank in finančnih institucij, vpliv na izvajanje denarne politike ter vpliv na finančno stabilnost.

Analiza Banke za mednarodne poravnave, ki je bila objavljena januarja 2020, kaže, da CBDC danes aktivno že preučujejo centralne banke, ki pokrivajo prek 60 % svetovnega prebivalstva, Kitajska centralna banka pa CBDC že preizkuša tudi v praksi in javno izdajo napoveduje za olimpijske igre leta 2022. Čeprav na nivoju Evrosistema resnejšega povpraševanja ali potrebe po CBDC zaenkrat še nismo zaznali, pa se to ob pospešenem razvoju finančnega sektorja lahko zelo hitro spremeni. Zato tudi ECB ob sodelovanju centralnih bank Evrosistema – vključno z Banko Slovenije – omenjeno področje aktivno preučuje in išče enotno panevropsko rešitev, ki bo priročna in učinkovita, varna in zanesljiva, globalno sprejeta ter bo omogočala evropsko identiteto in upravljanje.