Švedska - daleč od naključnega potovanja do brezgotovinske družbe

Kot izhaja iz dokumenta Švedska – daleč od naključnega potovanja do brezgotovinske družbe (angl. Sweden: A Far From Accidental Journey Towards A Cashless Society), ki ga je objavilo neprofitno trgovsko združenje ATMIA, trenutno na Švedskem 97 odstotkov trgovcev sprejema gotovino in tako omogoča plačevanje z njo na prodajnih mestih, vendar pa potrošniki le 18 odstotkov svojih plačil opravijo z gotovino.

Gotovina v obtoku po državah

Vir: Švedska – daleč od naključnega potovanja do brezgotovinske družbe, ATMIA

Od izhodiščnega leta 2002 dalje iz grafa izhaja, da je v večini držav gotovina v obtoku naraščala. Izjema pa je Švedska, kjer je do leta 2008 sicer prišlo do povečanja gotovine v obtoku na Švedskem, vendar pa je od 2008 sledil pospešen upad, ne samo v primerjavi z državami iz manj razvitega dela sveta, temveč tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. V poročilu so predstavljeni razlogi, ki temu trendu botrujejo, in podani odgovori na vprašanja, ali so torej potrošniki tista gonilna sila, »odgovorna« za upad uporabe gotovine na Švedskem, ter kako pomembno k upadu uporabe gotovine prispevajo tudi določeni premišljeni ukrepi države in centralne banke. Slednja je prvi ukrep sprejela že leta 2005, ko je nadzor nad izdajanjem gotovine omejila na konzorcij petih poslovnih bank. Proces tiskanja gotovine je še vedno ostal v domeni centralne banke, medtem ko je nadzor nad količino gotovine v obtoku ta predala konzorciju in tako, v skladu z navedbami v dokumentu, prispevala k »umetni« podražitvi procesa izdajanja gotovine.

V primerjavi s Švedsko je bilo v Sloveniji v letu 2016 na prodajnih mestih z gotovino izvedenih 80 odstotkov plačil po številu in 68 odstotkov po vrednosti.

Vir: Uporaba gotovine v evroobmočju, ECB

Naraščajočega pomena učinkovitih načinov plačevanja za gospodarstvo in družbo kot celoto se zaveda tudi Nacionalni svet za plačila (NSP), ki združuje različne deležnike trga plačil v Sloveniji, s ciljem omogočiti dialog med njimi o izzivih na področju plačil. NSP je kot eno izmed prednostnih področij dela v okviru Vizije (NSP) za razvoj trga plačil v Sloveniji opredelil spodbujanje razvoja in uveljavitve učinkovitih načinov plačevanja. Ob tem pa se NSP zaveda tudi pomena zagotavljanja finančne vključenosti in enakopravne dostopnosti vseh segmentov populacije do plačilnih storitev. Zato si NSP prizadeva spodbujati uravnotežen in trajnosten razvoj trga plačil v Sloveniji, z upoštevanjem zahtev in pričakovanj vseh različnih segmentov uporabnikov. Razvoj na področju plačevanja, s tem povezanih tehnologij in digitalizacija plačevanja za določen segment uporabnikov, na primer starejših ljudi in tistih s posebnimi potrebami, namreč lahko predstavlja omejitev dostopa do plačilnih storitev.