Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 9. septembra 2014

09.09.2014 / Sporočilo za javnost

Nadzorniške zadeve, lokalne skupnosti, plačilni sistemi

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval informacijo o javnofinančnih gibanjih na področju lokalnih skupnosti v Sloveniji s poudarkom na zadolženosti občin, ki je dopolnila gradivo obravnavano na seji sveta dne 29. julija 2014. Velikost dolga občin oziroma lokalne ravni države v Sloveniji z makroekonomskega vidika ni problematična, saj je dolg relativno nizek, občine pa praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti. Dolg lokalne ravni države je ob koncu leta 2013 znašal 2,1 % BDP oziroma slabe 3 % celotnega dolga države. Občine se kratkoročno zadolžujejo iz likvidnostnih vzrokov, dolgoročno pa zaradi izvajanja investicij. Zadolževanje občin je zakonsko omejeno. Omejitev se nanaša na maksimalno dovoljeno kvoto letnih odplačil glavnice dolga z obrestmi (in ne na višino dolga) ter na soglasja, ki jih za zadolževanje občin daje Ministrstvo za finance. Po oceni so občine na podlagi podatkov za leto 2013 izkoristile približno polovico dovoljene kvote letnih odplačil dolga in obresti.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil s poročilom o poslovanju plačilnih sistemov v drugem četrtletju 2014. Poročilo obravnava gibanje obsega transakcij, ki se obdelujejo in poravnavajo v plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, morebitna odstopanja in motnje v delovanju teh sistemov. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da vsi ti sistemi delujejo stabilno in brez pomembnejših motenj, ki bi negativno vplivale na tekoč in pravočasen negotovinski prenos denarnih sredstev med ekonomskimi subjekti. V drugem četrtletju 2014 je bilo v teh sistemih skupaj obdelanih in poravnanih preko 55 milijonov transakcij, v skupni vrednosti 152 milijard EUR. Po skupni vrednosti transakcij največji delež z 89,73 % pripada sistemu TARGET2-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije. Ta sistem je namreč namenjen predvsem poravnavi plačil velikih vrednosti in ni prvenstveno namenjen poravnavi plačil med strankami bank in hranilnic (v obravnavanem četrtletju je bila zato povprečna vrednost transakcije kar 1,03 milijona EUR). Po številu transakcij pa imajo pomembnejše deleže plačilni sistemi, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije manjših vrednosti, kot so transakcije iz naslova uporabe plačilnih kartic ali kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA.