Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

11.03.2022 / Sporočilo za javnost

Gospodarska rast v evrskem območju je v lanskem letu dosegla visokih 5,3 %, v letošnjem letu pa kljub znatnemu vplivu ruske vojaške agresije pričakujemo nadaljevanje ugodne gospodarske aktivnosti (3,7 %). Z nadaljevanjem okrevanja gospodarstva in ob močnih cenovnih pritiskih iz mednarodnega okolja inflacija postaja vse širše osnovana in vztraja na visokih ravneh. Ob tem bodo prihodnja gibanja tudi na cenovnem področju močno zaznamovana s posledicami ruske vojaške agresije.

Ob tem, ko bo gospodarska aktivnost, kljub ruski vojaški agresiji predvidoma ostala solidna, ob vse širše osnovani inflaciji in ob povečanju negotovosti smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za prilagoditev denarne politike. Ključni poudarki so, (i) da ohranimo vse možnosti ukrepanja, (ii) da postopoma znižamo mesečne neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa APP in z njimi, če bodo razmere dopuščale, v tretjem četrtletju zaključimo in (iii) da ključne obrestne mere postopno prilagodimo nekaj časa po zaključku nakupa vrednostnih papirjev. Na ta način bomo zagotovili, da se bo inflacija na srednji rok stabilizirala pri ciljnih 2 %.

Postpandemično okrevanje gospodarske aktivnosti se je v evrskem območju pred rusko vojaško agresijo nadaljevalo, realni BDP pa je v lanskem zadnjem četrtletju dosegel raven pred pandemijo. Zaradi slabših epidemioloških razmer se je rast proti koncu leta sicer nekoliko upočasnila, a so visokofrekvenčni podatki ob sproščanju epidemičnih omejitvenih ukrepov februarja že kazali na ponovni pospešek v gospodarski aktivnosti. Z nadaljevanjem okrevanja še naprej vztraja tudi visoka inflacija. Ta ob hitri rasti cen energentov in zastojih v dobavnih verigah postaja vse širše osnovana in je februarja dosegla 5,8 %.

Ruska vojaška agresija in njene posledice bodo vplivale tako na gospodarsko aktivnost kot na dinamiko cen v evrskem območju. Upad tujega povpraševanja in poslabševanje gospodarskega sentimenta bosta nekoliko znižala rast, hkrati pa se bo zaradi višjih cen energentov okrepila inflacija. Napovedi, ki smo jih člani Sveta ECB obravnavali na tokratni seji, namreč kažejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju letos predvidoma nižja za pol odstotne točke, kot smo napovedali decembra, in bo znašala 3,7 %. Po drugi strani bo hitrejša rast cen energentov in drugih surovin, ki se prenaša tudi v rast cen širše po ostalih sektorjih, pospešila inflacijo, ki bo letos predvidoma znašala 5,1 %. Ob pričakovanem upadu cen energentov v letih 2023 in 2024 se bo inflacija postopoma umirila in stabilizirala blizu našega 2-odstotnega cilja.

Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer se je volatilnost na finančnih trgih povečala, prav tako se je poslabšala likvidnost. Pogoji za financiranje so se zaostrili, nekoliko bolj za privatni sektor v primerjavi z državnim sektorjem. Obrestne mere za zadolževanje za privatni sektor so opazneje porasle, vendar so doseženi novi nivoji še vedno nedaleč od povprečnih nivojev, ki so prevladovali v letih 2018 in 2019. Vlagatelji za 10-letno obveznico Republike Slovenije zahtevajo okoli 1 % donos, medtem ko za ročnostno primerljivo nemško okoli 0,2 %. Kljub povišani volatilnosti in poslabšani likvidnosti so finančni trgi v vseh državah članicah evrskega območja omogočali nemoten dostop do finančnih virov evrskim gospodarskim in državnim subjektom.

Člani Sveta ECB smo se včeraj tako odločili, da bomo neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa APP v drugem četrtletju izvajali v manjšem obsegu, kot je bilo najavljeno decembra. V aprilu bodo neto nakupi znašali 40 mrd EUR, v maju 30 mrd EUR in v juniju 20 mrd EUR. Če bodo razmere omogočale, se bodo neto nakupi APP v tretjem četrtletju zaključili. V luči povečane negotovosti smo prilagodili tudi časovnico spremembe obrestnih mer. S to razširitvijo možnosti ukrepanja smo zagotovili, da bo zaključku neto nakupov čez nekaj časa sledila tudi prilagoditev obrestnih mer, vendar ne nujno v kratkem, kot je bilo predvideno do sedaj.

Člani Sveta ECB ob tem ostajamo pripravljeni prilagoditi vse naše instrumente, da bi zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri 2 %.