Zgradba Banke Slovenije

30 let Banke Slovenije

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Integer vulputate sollicitudin condimentum. Pellentesque in laoreet nibh. Aenean eleifend lacus quis urna tempor venenatis. Sed tempor magna at ante commodo maximus. Morbi vel nisl eu est lobortis porta. In ultricies massa et justo eleifend imperdiet. Suspendisse sodales, velit vitae interdum facilisis, sapien eros ullamcorper sapien, in rhoncus orci ex nec elit. In convallis ipsum sem, eu consectetur ligula pretium eu. Fusce ultricies mi.

Beseda guvernerja

Banka Slovenije skupaj z državo letos praznuje 30 let. Na isti dan, kot je bila ustanovljena država, je bila namreč kot ključna inštitucija za njeno delovanje ustanovljena tudi Banka Slovenije. Od takrat dalje je naša najpomembnejša naloga ohranjanje stabilne rasti cen. Ta mandat smo najprej uresničevali z vrednostnimi boni, nato s tolarji, od leta 2007 pa z evrom kot skupno valuto Evrosistema.

Danes so tako naše delovne naloge sestavljene iz dveh delov: v okviru Evrosistema vodimo denarno politiko in skrbimo tudi za pravilno poslovanje večjih bank. Tako zagotavljamo stabilno rast cen v celotnem evrskem območju, ki šteje okoli 340 milijonov prebivalcev.

Te odločitve so ključne tudi za Slovenijo, kjer pa poleg denarne politike skrbimo tudi za stabilen finančni sistem. Na ta način prebivalcem in podjetjem omogočamo financiranje vsakdanjih stroškov pa tudi življenjskih in poslovnih ciljev.

Danes lahko ocenimo svojo nalogo uspešno opravljamo in s tem soustvarjamo razvoj in napredek, ki smo ga državljani Slovenije dosegli v zadnjih 30 letih. Na tej poti se soočamo številnimi izzivi in se učimo, kar me navdaja z optimizmom, da bo tako tudi v prihodnje. Vse najboljše, Banka Slovenije, vse najboljše, Slovenija.

Guverner Boštjan Vasle

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle
Dogodki in prireditvw

Dogodki in prireditve ob 30. obletnici

Pomlad 2021

Odprli bomo Muzej Banke Slovenije, ki predstavlja del naših prizadevanj za finančno opismenjevanje in je zasnovan tako, da lahko vse generacijo spoznajo delo Banke Slovenije in njene vpetosti v Evrosistem.

Poletje 2021

Predvidoma junija bosta na prodaj zlata in in srebrna medalja, izdani ob 30. obletnici ustanovitve Banke Slovenije. Začetek prodaje medalje ob 30 letnici Banke Slovenije.

Jesen 2021

- 7. oktober 2021 - Osrednja proslava ob 30 letnici Banke Slovenije
- 18. in 19. november 2021 - Mednarodna konferenca
- Dan odprtih vrat Banke Slovenije

Neznano

- Spletni pogovor z guvernerjem Banke Slovenije
- Likovni natečaj za otroke
- Natečaj za kratek videoposnetek

Zgradba Banke Slovenije

Več o Banki Slovenije

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Integer vulputate sollicitudin condimentum. Pellentesque in laoreet nibh. Na nasih spletnih straneh.

Kviz o delovanju Banke Slovenije

Suspendisse sodales, velit vitae interdum facilisis, sapien eros ullamcorper sapien, in rhoncus orci ex nec elit. In convallis ipsum sem, eu consectetur ligula pretium eu. Fusce ultricies mi kviz (v novem oknu).

O delu Banke Slovenije

Aenean eleifend lacus quis urna tempor venenatis. Sed tempor magna at ante commodo maximus. Morbi vel nisl eu est lobortis porta. In ultricies massa et justo eleifend brosura (PDF).

Brosura o denarju

Suspendisse sodales, velit vitae interdum facilisis, sapien eros ullamcorper sapien, in rhoncus orci ex nec elit. In convallis ipsum sem, eu consectetur ligula pretium eu brosura (PDF).

Zgodovina Banke Slovenije

Na tem mestu nujno potrebujemo nek splošen nagovor, ki bo tu ne glede na vsebino v nadaljevanju. Ko bo na voljo video zgradbe, dodamo spodnji podnaslov in ustrezen tekst, sam video pa damo namesto slike Prešerna na desni.

Zgodovina stavbe

Odprli bomo Muzej Banke Slovenije, ki predstavlja del naših prizadevanj za finančno opismenjevanje in je zasnovan tako, da lahko vse generacijo spoznajo delo Banke Slovenije in njene vpetosti v Evrosistem.

Prelomni dogodki v zgodovini Banke Slovenije

Predvidoma junija bosta na prodaj zlata in in srebrna medalja, izdani ob 30. obletnici ustanovitve Banke Slovenije. Začetek prodaje medalje ob 30 letnici Banke Slovenije.

Tolarski bankovci

1991

 

Prvi svet Banke Slovenije
Prvi guverner Banke Slovenije je postal France Arhar. Sledili so Mitja Gaspari, Marko Kranjec, Boštjan Jazbec in Boštjan Vasle.

 

25. junij - Skupščina RS sprejme ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti.

Skupščina RS sprejme zakon o Banki Slovenije, s katerim je ustanovljena Banka Slovenije.

Prvi guverner postane France Arhar.

8. oktober - Uradna denarna enota v Sloveniji postane tolar, ki se deli na stotine.

Banka Slovenije izda in izroči v obtok vrednostne bone kot začasni denar po menjalnem tečaju 1 SIT = 1 DIN, določeno je prvo menjalno razmerje do nemške marke (32 SIT = 1 DEM). Do konca leta postopno oblikuje mehanizem drsečega deviznega tečaja.

23. december - Banka Slovenije izda prva slovenska spominska kovanca za 500 in 5.000 tolarjev ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

1992

30. september - Banka Slovenije izda in izroči v obtok prvi slovenski denar – tolarske bankovce.

1993

15. januar - Slovenija postane članica Mednarodnega denarnega sklada.

25. februar - Slovenija postane članica Svetovne banke.

14. 5. - Slovenija postane članica Sveta Evrope.

1994

 

prva mobilna banka
Banke so začele nekatere storitve ponujati prek, takrat še stacionarnega, telefona, kasneje pa se je povsem udomačilo spletno poslovanje.

 

Banka Slovenije začne projekt reforme plačilnega sistema. Ukine se Služba družbenega knjigovodstva (SDK) ter oblikuje Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Banka Slovenije odpre tekoči račun in veže depozit pri Banki za mednarodne poravnave.

1995

15. marec 1995 - Banka Slovenije izda in izroči v obtok bankovec za 10.000 tolarjev.

30. julij 1995 - Slovenija postane članica Svetovne trgovinske organizacije.

1. september 1995 - Slovenija preide na zunanjo konvertibilnost tolarja po kriterijih Mednarodnega denarnega sklada.

1996

2. avgust 1996 - Banka Slovenije kot ena izmed prvih osemnajstih centralnih bank v svetovnem merilu pristopi k posebnim standardom statističnega objavljanja (SDDS) Mednarodnega finančnega sklada.

1997

 

prva mobilna banka
Banke so začele nekatere storitve ponujati prek, takrat še stacionarnega, telefona, kasneje pa se je povsem udomačilo spletno poslovanje.

 

V okviru reforme plačilnih sistemov se iz Agencije za plačilni promet na Banko Slovenije prenesejo računi obvezne rezerve bank, hranilnic in HKS.

12. december 1997 - Dvaindvajset slovenskih bank ustanovi Bankart, družbo za procesiranje sodobnih plačilnih instrumentov.

1998

V okviru reforme plačilnih sistemov se vzpostavita plačilna sistema bruto poravnave v realnem času in žiro kliring. Oba sistema sta temelj za migracijo računov pravnih oseb na poslovne banke in hranilnice.

2000

11. september 2000 - V okviru reforme plačilnih sistemov se začne migracija žiro računov pravnih oseb iz Agencije za plačilni promet na poslovne banke in hranilnice.

2001

1. april 2001 - Guverner postane Mitja Gaspari.

Rezerve Banke Slovenije se povečajo za monetarno zlato.

8. oktober 2001 - Ob zaznamovanju 10-letnice tolarja Banka Slovenije izda zlato in srebrno medaljo.

2002

30. junij 2002 - Zaključi se reforma plačilnih sistemov. Žiro računi pravnih oseb se iz Agencije za plačilni promet prenesejo na poslovne banke, Agencija pa se ukine.

Banka Slovenije dobi splošno pooblastilo za opravljanje nadzora nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja plačilnih sistemov v državi.

Banka Slovenije odpre enotni zakladniški račun države in 192 enotnih zakladniških računov občin.

Začne se preoblikovanje tekočih računov fizičnih oseb v transakcijske račune.

19. julij 2002 - Veljati začne nov zakon o Banki Slovenije, ki je skladen z evropsko zakonodajo in zahtevami Evropske centralne banke.

2003

 

hranilne knjižice
Poslovile so se hranilne knjižice, namesto njih imamo transakcijske račune in bančne kartice.

 

30. junij 2003 - Zaključi se preoblikovanje tekočih računov fizičnih oseb v transakcijske račune.

7. julij 2003 - Banka Slovenije izda in izroči v obtok kovanca za 20 in 50 tolarjev.

2004

1. maj 2004 - Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije, Banka Slovenije pa članica Evropskega sistema centralnih bank, ki jo sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic EU.

28. junij 2004 - Slovenija vstopi v mehanizem deviznih tečajev ERM II, kar je eden od pogojev za uvedbo evra. Določen je centralni tečaj 239,640 SIT = 1 EUR.

8. november 2004 - Banka Slovenije se vključi v plačilni sistem STEP2 za izvrševanje čezmejnih kreditnih plačil v evrih ter bankam in hranilnicam omogoči posredno udeležbo v tem plačilnem sistemu.

2005

21. november 2005 - Predstavitev idejne zasnove slovenskih evrskih kovancev javnosti.

2006

16. maj 2006 - Evropska centralna banka in Evropska komisija potrdita, da Slovenija kot prva izmed novih članic EU izpolnjuje vse pogoje za uvedbo evra. Določi se datum uvedbe – 1. januar 2007.

Upravljanje Banke Slovenije se uskladi s statutom Evropske centralne banke. Tako Svet Banke Slovenije sestavljajo guverner in štirje viceguvernerji.

11. julij 2006 - Začetek dvojnega označevanja cen.

1. september 2006 - Banke začnejo z dostavo evrskih kovancev trgovcem, pozneje sledi še dostava evrskih bankovcev.

26. oktober 2006 - Slovenija sprejme zakon o uvedbi evra.

2007

 

Gaspari s prvimi evri
Slovenija je prevzela evro kot svojo valuto. Prvi je na blagajni Banke Slovenije tolarje zamenjal za evre takratni guverner Mitja Gaspari.

 

1. januar 2007 - Slovenija kot novo denarno enoto uvede evro, in sicer po tečaju 239,640 SIT = 1 EUR. S tem Banka Slovenije postane del Evrosistema, na katerega je bila hkrati prenesena pristojnost za vodenje denarne politike.

Pri upravljanju deviznih rezerv in monetarnega zlata Evrosistema sodeluje tudi Banka Slovenije.

Banka Slovenije ob uvedbi evra izda zbirko evrskih kovancev s slovensko nacionalno stranjo in letnico 2007.

14. janur 2007 - Zaključek obdobja dvojnega obtoka, ko je bilo mogoče plačevati s tolarji in evri. S tem Banka Slovenije iz obtoka vzame tolarske bankovce in kovance.

16. julij 2007 - Guverner postane Marko Kranjec.

19. november 2007 - Banka Slovenije vzpostavi plačilni sistem Target2-Slovenija kot del evropskega sistema Target2, ki bankam omogoča, da si medsebojno nakazujejo denar v realnem času na domačem in tudi na evropskem trgu.

2008

Začne se projekt SEPA (Single Euro Paymants Area), katerega namen je izenačitev domačih in čezmejnih plačil znotraj evrskega območja.

2011

V okviru projekta SEPA uvedba univerzalnega plačilnega naloga (UPN), ki nadomesti tri različne obrazce ter poenoti domače in čezmejno plačevanje v evrih.

27. junij 2011 - Ob zaznamovanju 20. obletnice Banka Slovenije izda zlato in srebrno medaljo.

2012

4. oktober 2012 - V Sloveniji prvič zaseda Svet Evropske centralne banke.

2013

2. maj 2013 - Evropska centralna banka izda prvi novi bankovec za 5 evrov iz serije Evropa. V naslednjih štirih letih mu sledijo še bankovci za 10, 20 in 50 evrov.

17. julij 2013 - Guverner postane Boštjan Jazbec.

2014

Dokončna vzpostavitev sistema SEPA, ki potrošnikom, gospodarskim družbam, javnemu sektorju in drugim uporabnikom plačilnih storitev omogoči plačevanje v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji kot v okviru plačilnih storitev, opravljenih doma.

2017

3. januar 2017 - Zaključi se menjava tolarskih kovancev. Menjava tolarskih bankovcev ni časovno omejena.

2018

30. november 2018 - Nova vseevropska rešitev za izvrševanje takojšnjih plačil TIPS – Target Instant Payment Settlement.

2019

9. januar 2019 - Guverner postane Boštjan Vasle.

26. januar 2019 - Preneha se izdajati bankovec za 500 evrov.

28. maj 2019 - V obtok prideta še zadnja bankovca iz serije Evropa za 100 in 200 evrov.

2020

Slovenska bančna skupnost uvede storitev takojšnjega plačila in mobilno aplikacijo FLIK.

2021

marec - Odprtje Muzeja Banke Slovenije.