Sporočila za javnost

Izdaja zbirateljskih kovancev v obtok

Ljubljana, 3. januarja:

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 8.1.2008

Ljubljana, 8. januar 2008:

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji, tekočim poslovanjem bank, ekonomskimi odnosi s tujino ter s projekcijami makroekonomskih gibanj. Medletna stopnja inflacije, merjena s HICP, še naprej ostaja na visoki ravni in je decembra znašala 5,7% ter ne kaže umirjanja v prihodnjih mesecih. K inflaciji še naprej v največji meri prispevajo cene hrane in cene storitev. Trend neugodnih gibanj kazalnikov osnovne inflacije se je decembra nadaljeval. Medletna rast harmoniziranega indeksa cen brez energentov, sezonske hrane in davčnih učinkov je tako znašala 4,6%. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se je medletno povišala na 6,8%. Gibanje inflacije nakazuje na realizacijo nekaterih tveganj, na katera je Banka Slovenije opozarjala v Poročilu o cenovni stabilnosti. Ustrezno ukrepanje makroekonomskih politik mora zajeziti inflacijska pričakovanja in preprečiti nastanek inflacijsko-plačne spirale, ki bi lahko povzročila trajnejše odstopanje med inflacijo v Sloveniji in v evroobmočju.

2. Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije zaradi realizacije projekta enotnega območja plačil v evrih (SEPA – Single euro payments area). Banka Slovenije bo od 28.1.2008 omogočala bankam pošiljanje in sprejemanje SEPA kreditnih plačil prek skupne vstopne točke sistema poravnav SEPA SVT-SCT, za obdelavo teh nalogov pa bo bankam zaračunala enako tarifo, kot zaračuna danes za plačila prek skupne vstopne točke za sistem poravnav STEP2.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil z višinami tarif za polog in menjavo gotovine za fizične osebe, ki jih zaračunavajo poslovne banke na območju Republike Slovenije ter s predlagano spremembo Navodila za izvajanje Sklepa o enotnem in celovitem informiranju uporabnikov storitev plačilnega prometa o tarifah storitve plačilnega prometa. S to spremembo so poslovne banke zavezane, da poročajo Banki Slovenije za namen javne objave tarife za pologe in menjavo gotovine za fizične osebe.

4. Svet Banke Slovenije je sprejel predlog za dodatno kovanje zbirateljskih kovancev, izdanih ob predsedovanju RS EU, ki bo posredovan Vladi Republike Slovenije v obravnavo in sprejem.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 5.2.2008

Ljubljana, 5. februar 2008:

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji. Pri uresničevanju ekonomskih in socialnih ciljev Evropske skupnosti je orientacija k vzdržni in neinflacijski gospodarski rasti med temeljnimi obveznostmi držav članic. Cilj vzdržne in neinflacijske rasti zahteva, da se vrnemo v okvire potencialne rasti. Ob upoštevanju navedenega bi bilo koristno opredeliti objektivna merila za ocenjevanje stopenj rasti proračunskih in drugih javnih izdatkov ter plač, ki so skladne z uresničevanjem navedenih orientacij. Ugotovil je, da mora biti maastrichtsko merilo stabilnosti cen trajna orientacija ekonomskih politik v Sloveniji. Maastrichtski kriterij rasti cen mora postati vodilo pri oblikovanju rasti cen, ki so pod administrativnim nadzorom.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil in razpravljal o tekočem poslovanju bank in o aktualnem dogajanju na kapitalskih trgih. Decembra 2007 se je kreditna aktivnost bank v Sloveniji, po več mesecih naraščanja, rahlo znižala. Povečalo se je varčevanje v obliki kratkoročnih vlog, zadolževanje bank v tujini pa je bilo zmerno. Dobiček bank v letu 2007 je po prvih podatkih dosegel 513 mio EUR, kar je skoraj tretjino več kot leto prej.  

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o financiranju državnega proračuna Republike Slovenije za leto 2008 ter vrednostnih papirjih v bilancah bank ter sprejel stališče, da je pomembno usklajevanje z Ministrstvom za finance pri oblikovanju dinamike prilivov iz zadolževanja.

4. Svet Banke Slovenije je s 15.02.2008, za dobo štirih let, imenoval ga. Metko Prevc, univerzitetno diplomirano ekonomistko, za vodjo kabineta guvernerja.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.2.2008

Ljubljana, 15. februar 2008:

1. Svet Banke Slovenije je izdal dovoljenje Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana za združitev s pripojitvijo treh hčerinskih bank: NLB Koroške banke d.d., NLB Banke Domžale d.d. in NLB Banke Zasavje d.d.

2. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil z nerevidiranimi računovodskimi izkazi Banke Slovenije za leto 2007, poročilom o vključitvi Banke Slovenije v Target 2, poročilom o stanju na področju vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih ter o poslovanju plačilnih sistemov v 4. kvartalu 2007.

3. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil z letno informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2007. Pretežni del ponarejenih evrobankovcev, tako v količinski kot v vrednostni strukturi, predstavljajo štirje največji apoeni (za 50, 500, 100 in 200 evrov), pri ponarejenih kovancih pa prevladujejo ponaredki za 2 evra. Pristnost evrobankovcev je mogoče zelo hitro prepoznati s preprostim preskusom OTIP-POGLED-NAGIB, ki je opisan v publikacijah Evropske centralne banke in Banke Slovenije ter tudi na spletnih straneh obeh ustanov.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 4.3.2008

Ljubljana, 4. marec 2008:

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 25.3.2008

Ljubljana, 25. marec 2008:

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 8.4.2008

Ljubljana 8. april 2008:

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 11. aprila:

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 22.4.2008

Ljubljana 22. april 2008:

1.      Svet Banke Slovenije je Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. izdal dovoljenje za opravljanje finančnih storitev: upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi z njimi. 

2.    Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o postopku prenove obstoječega matričnega poročanja monetarnih finančnih institucij in predlogi izvedbe nadaljnjih aktivnosti v smeri integracije poročanja za različne namene (statistične, nadzorne, analitske) v skladu z usmeritvami ESCB. 

3.      Svet Banke Slovenije je podprl predlog o izrednem povečanju kvot v Mednarodnem denarnem skladu do katerega naj bi prišlo zaradi večjega pomena razvijajočih se gospodarstev. Sloveniji naj bi po tem predlogu pripadla višja kvota.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 6.5.2008

Ljubljana 6. maj 2008:

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji ter ekonomskimi odnosi s tujino. Aprila se je medletna inflacija, merjena s HIPC, znižala za 0,4 odstotne točke in je znašala 6,2%. Ponovno se je zvišala osnovna inflacija, merjena z indeksom cen brez energentov, hrane, alkohola in tobaka, tako, da sedaj znaša 4,5 %. Ob poslabšanih razmerah v mednarodnem okolju ter poslabšanju kazalnikov konkurenčnosti je tekoča dinamika industrijske proizvodnje v začetku leta nizka, medtem, ko se nadaljuje trend povečevanja zalog. Nadaljevalo se je povečevanje primanjkljaja tekočega dela plačilne bilance, ki je konec februarja skupaj znašal skoraj 1,9 mrd EUR, kar je 5,5 % ocenjenega BDP.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval poročilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Skladno z zakonodajo bo o tem obvestil Vlado Republike Slovenije.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank in dogajanjih na kapitalskih trgih. V marcu 2008 se je kreditna aktivnost bank v Sloveniji, ki je sicer na visokem nivoju, znižala drugi mesec zapored. Povečanje kratkoročnih posojil je v marcu preseglo povečanje dolgoročnih posojil. Sočasno se je znižal delež novo odobrenih kreditov v tuji valuti.

4. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembo sklepa o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije bankam v poglavju medbančnega plačilnega prometa. Spremembe se nanašajo na uveljavitev enotne cenovne politike s področja TARGET2 v skladu s smernico ECB.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 19.5.2008

Ljubljana 19. maj 2008:

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval Poročilo o finančni stabilnosti. Banka Slovenije bo omenjeno poročilo predstavila na novinarski konferenci.

2. Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel Sklep o poročanju investicijskih skladov skladno z Uredbo ECB o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov ter v povezavi z zasledovanjem cilja finančne stabilnosti. Uvaja racionalno integrirano matrično poročanje v sodelovanju z ATVP. Prvo poročanje po novi shemi je predvideno z dnem 10. januar 2009, za obdobje zadnjega tromesečja 2008.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 9.6.2008

Ljubljana 9. junij 2008:

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji, na osnovi gradiva Gospodarska in finančna gibanja, maj 2008, seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji ter ekonomskimi odnosi s tujino. 

2. Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o spremembi Sklepa o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije, tako, da je bankam zmanjšal višino nadomestil pri uporabi bančnih posojil za zavarovanje terjatev Evrosistema.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.6.2008

Ljubljana 17. junij 2008:

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji poleg obravnave zadev, ki se nanašajo na nadzor bančnega poslovanja in so v skladu z zakonom o bančništvu zaupne narave, sprejel tudi sklep o izdaji dveh dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. Dovoljenja sta dobila Anton Romih in Andrej Lah.

Mednarodni seminar National Bureau of Economic Research

Ljubljana, 20. junij 2008

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 1.7.2008

Ljubljana 1. julij 2008:

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji.   

2. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil tudi s tekočim poslovanjem bank in dogajanjih na kapitalskih trgih.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.7.2008

Ljubljana 15. julij 2008:

1. Svet Banke Slovenije je današnji seji sprejel spremenjena in dopolnjena Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom z namenom zbliževanja bančne prakse, ki so namenjena bankam in hranilnicam. Priporočila vključujejo tudi uporabo dobre prakse na področju depozitnega poslovanja.

2. Svet Banke Slovenije je sprejel sklep o podaljšanju pooblastila Deželni banki Slovenije d.d. s katerim Banka Slovenije podaljšuje prenos prodaje numizmatičnih vrednosti na Deželno banko Slovenije d.d. tudi za leti 2009 in 2010.

3. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil z računovodskimi izkazi Banke Slovenije za junij 2008.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 29.7.2008

Ljubljana 29. julij 2008:

1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank in dogajanji na kapitalskih trgih. V juniju 2008 se je upočasnjevanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja nadaljevalo. Znižala se je medletna rast posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank in dogajanji na kapitalskih trgih. V juliju se je nadaljevalo zniževanje dinamike kreditiranja nebančega sektorja. Kreditiranje v tujih valutah se umirja hitreje od kreditiranja v domači valuti. 

3. Svet Banke Slovenije je sprejel sklep, da se Banki Sparkasse d.d. izda dovoljenje Banke Slovenije za trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, po 6. točki prvega odstavka 11. člena Zakona o bančništvu.

4. Svet Banke Slovenije se je seznanil s četrtletno informacijo Finančni računi Slovenije za prvo četrtletje 2008.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 2.9.2008

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in med drugim ugotovil, da večina kazalnikov gospodarske aktivnosti in gibanje cen v Sloveniji kaže na umirjanje. Umirjanje gospodarske aktivnosti lahko v prihodnjem srednjeročnem obdobju prispeva k nadaljnjemu postopnemu umirjanju osnovne inflacije. Pri dinamiki osnovne inflacije še naprej največje tveganje predstavlja rast nominalnih stroškov dela.   
2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank in dogajanji na kapitalskih trgih. V juliju se je nadaljevalo zniževanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja. Kreditiranje v tujih valutah se umirja hitreje od kreditiranja v domači valuti.
3. Svet Banke Slovenije je Deželni banki Slovenije d.d. izdal dovoljenje za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Seja Sveta Banke Slovenije 16.9.2008

Ljubljana 16.september 2008:

1.       Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval zadeve s področja nadzora bančnega poslovanja ter menjalniških poslov in med drugim sprejel sklep o izdaji dveh dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave Factor Banke d.d. in UniCredit Banke Slovenije d.d..

2.  Svet Banke Slovenije se je seznanil z računovodskimi izkazi Banke Slovenije za obdobje januar - avgust 2008.

Izjava Banke Slovenije 6.10.2008

Ljubljana, 6.10.2008

Podelitev nagrad Banke Slovenije za najboljša diplomska dela v letu 2008

Ljubljana 8.10.2008:

Skupna izjava Vlade Republike Slovenije in Banke Slovenije

Ljubljana, 8. oktober 2008:

Minister za finance dr. Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec sta nocoj podala skupno izjavo glede dogajanja na svetovnih finančnih trgih in glede ukrepov Slovenije.
V zadnjem obdobju dogajanja na finančnih trgih, ki so prizadela ZDA, s svojimi posledicami segajo tudi v Evropo. Prizadete so velike evropske banke s čezmejno aktivnostjo. Vlade držav, v katerih imajo te banke svoj sedež, ukrepajo. V ospredju so ukrepi, ki ščitijo deponente in bankam hkrati omogočajo nadaljevanje aktivnosti v spremenjenih razmerah. Kontinuirano potekajo posvetovanja v okviru sistema evropskih institucij. Evropski sistem centralnih bank (ESCB) pri zagotavljanju evrske in dolarske likvidnosti v razmerah, ko denarni trgi ne delujejo zadovoljivo, reagira promptno in v koordinaciji s ključnimi svetovnimi centralnimi bankami.
Banke v Sloveniji zaenkrat ne čutijo pomembneje posledic dogajanj, ki jih lahko opazujemo v globalnem in evropskem okolju. Slovenski finančni sistem je stabilen. Vsi depoziti in hranilne vloge fizičnih oseb so v celoti varni. Vendar v finančno povezanem svetu Slovenija mora vzdrževati primerljivo raven zaščite varčevalcev. Vlada Republike Slovenije želi ohraniti garancije za vloge fizičnih oseb v banki primerljive z garancijami v nacionalnih okoljih posameznih držav članic EU. Zato bo uveljavila državno garancijo za zavarovane vloge (fizične osebe, mikro in mala podjetja) v bankah na ozemlju Slovenije brez omejitve zneska. V ta namen Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije pripravlja spremembe zakona o bančništvu. Hkrati pa bo Banka Slovenije v okviru svojih pristojnosti zagotavljala bankam potrebno likvidnost z instrumentarijem, ki je v sistemu na voljo

Sporočilo za javnost o letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 10. oktober 2008:

Seja Sveta Banke Slovenije 21.10.2008

Ljubljana, 21. oktober 2008:

Seja Sveta Banke Slovenije 4.11.2008

Ljubljana, 4. oktober 2008:

Seja Sveta Banke Slovenije 18.11.2008

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 18.11.2008

Ljubljana, 18.11.2008


1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel spremembo Sklepa o kreditnih zavarovanjih v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci hipotekarne vrednosti. Do konca leta 2009 je podaljšal prehodno obdobje v katerem lahko banke kot tržno oziroma hipotekarno kreditno vrednost upoštevajo tudi cenitve sodnih cenilcev, ki so opravili dodatno izobraževanje po metodah vrednotenja, ki temeljijo na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.

2. Svet Banke Slovenije je sprejel Usmeritve pri izvajanju ukrepov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma za bančni sektor, ki bodo bankam v pomoč pri izvajanju določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

3. Svet Banke Slovenije je sprejel sklep, da se glede na občutno znižanje zneskov zamenjave tolarske gotovine v evre v zadnjem obdobju, zaključi z opravljanjem storitve brezplačne menjave tolarske gotovine v Novi KBM in Deželni banki Slovenije z 31.12.2008. Brezplačna menjava tolarske gotovine bo od 1.1.2009 dalje možna le na glavni blagajni Banke Slovenije.

Seja Sveta Banke Slovenije 2.12.2008

Ljubljana 2.12.2008:

Seja Sveta Banke Slovenije 16.12.2008

Ljubljana 16.12.2008

Seja Sveta Banke Slovenije 13.01.2009

Ljubljana, 13.01.2009

 1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in ekonomskimi odnosi s tujino.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval redno mesečno poročilo o poslovanju bank. Ob tem je bila podrobneje obravnavana tudi kapitalska ustreznost bank. Visoka kreditna aktivnost bank v preteklih obdobjih predstavlja večjo verjetnost realizacije kreditnega tveganja v obdobju recesije. Banke bodo morale v prihodnje posvečati posebno pozornost vprašanju kako zagotavljati dodatni kapital. Pomemben vir povečanja temeljnega kapitala v preteklosti so bile rezerve in zadržani dobički. Glede na pričakovanja o zniževanju pričakovanih dobičkov postaja ta vir negotov in banke bodo morale poskrbeti za druge razpoložljive vire za povečanje kapitala. Banke bi morale dobičke iz poslovnega leta 2008 v čim večji meri uporabiti za povečanje temeljnega kapitala. Bankam in hranilnicam bo posredovano pismo s priporočili v zvezi z merjenjem in oslabitvami finančnih sredstev ter rezervacij za namen izvedbe zaključnih knjiženj in izdelave letnega poročila.

3. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel Sklep o spremembi sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic za namen tekočega in podrobnejšega spremljanja obsega in kvalitete kreditne aktivnosti bank v sedanjih pogojih finančne krize.

4. Svet Banke Slovenije sprejel Sklep o dajanju v prodajo in obtok zbirateljskih kovancev ob 100-letnici rojstva slikarja Zorana Mušiča. Zbirateljski zlatniki in srebrniki bodo dani v prodajo od 12. februarja dalje.

Seja Sveta Banke Slovenije 26.1.2009

Ljubljana 26.1.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 3.2.2009

Ljubljana 3.2.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 17.2.2009

Ljubljana 17.2.2009:

Obisk misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji

Ljubljana, 2.3.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 3.3.2009

Ljubljana 3.3.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 17.3.2009

Ljubljana 17.3.2009:

Poročilo misije Mednarodnega denarnega sklada

Preliminarno poročilo obiska delegacije MDS v Sloveniji se nahaja na spletni strani MDS.

Povezava: http://www.imf.org/external/np/ms/2009/031109.htm

Seja Sveta Banke Slovenije 31.3.2009

Ljubljana 31.3.2009:

Sporočilo za javnost o računovodskih izkazih Banke Slovenije za leto 2008

Ljubljana 31.3.2009:

Svet Banke Slovenije je dne 17. marca 2009 sprejel revidirane Računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 2008, pripravljene v skladu s pravno podlago za računovodstvo in finančno poročanje v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Banka Slovenije izkazuje za leto 2008 v izkazu uspeha, sestavljenem v skladu z računovodskimi smernicami Evrosistema, primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 29,7 mio EUR. Primanjkljaj je manjši za 6,7 mio EUR od predhodnega leta, ko je banka vstopila v evroobmočje in prvič sestavila bilanco v skladu z novimi računovodskimi pravili. Ta v svojem asimetričnem pristopu določajo, da se v izkazu uspeha prepoznavajo nerealizirani odhodki, kot so tečajne razlike in vrednotenja finančnih instrumentov, medtem ko se nerealizirani prihodki, prav tako iz tečajnih razlik in vrednotenj, izkazujejo na revalorizacijskih računih in se ne vključujejo med prihodke poslovnega leta. Realizirajo se ob prodaji ali zapadlosti instrumenta.

Poglavitni vir prihodkov Banke Slovenije predstavljajo obrestni prihodki, pridobljeni od njenih naložb v vrednostne papirje in depozite. Znatne obrestne prihodke prinašajo tudi terjatve iz naslova instrumentov denarne politike. Neto obrestni prihodki so se, zaradi rasti obrestnih mer v preteklih letih, povečali in dosegli 118,4 mio EUR (2007: 98,8 mio EUR).

Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacije so skupaj negativni v višini 123,5 mio EUR in so na nekoliko manjši ravni kot v predhodnem letu (2007: -131,0 mio EUR). Največji del tega zneska predstavljajo nerealizirani odhodki vrednotenj vrednostnih papirjev (119,1 mio EUR). Odhodki vrednotenj zaradi nizkih tržnih cen vrednostnih papirjev so neposreden odraz finančne krize in povečanih kreditnih pribitkov na tovrstne instrumente.

Provizije in drugi prihodki v letu 2008 znašajo neto 5,5 mio EUR (2007: 25,7 mio EUR). Znesek vključuje rezervacijo za kritje tveganj pri operacijah denarne politike Evrosistema. V skladu s splošno sprejetim računovodskim načelom previdnosti se je Svet Evropske centralne banke odločil oblikovati sklad za kritje teh potencialnih tveganj, ki ga financirajo vse nacionalne centralne banke Evrosistema, sorazmerno z njihovimi deleži v kapitalu ECB. Na podlagi navedene odločitve Sveta Evropske centralne banke je Banka Slovenije oblikovala rezervacijo v višini 26,3 mio EUR.

Stroški poslovanja Banke Slovenije v letu 2008 znašajo 30,1 mio EUR (2007: 30,0 mio EUR). V primerjavi z letom 2007 so stroški dela večji za 1%, materialni stroški pa nižji za 7%. Skupni izdatki banke za stroške in investicije so, kot posledica aktivnega spremljanja porabe in uvedenih varčevalnih ukrepov, v absolutnem znesku nižji za 0,3 mio EUR.
Primanjkljaj prihodkov nad odhodki bo Banka Slovenije v skladu z 51. členom Zakona o Banki Slovenije pokrila iz splošnih rezerv. Banka pričakuje, da se bodo z umiritvijo finančne krize cene finančnih instrumentov normalizirale, kar bo posledično učinkovalo na rezultat poslovanja v prihodnjih letih.

Nerealiziranih prihodkov iz naslova tečajnih razlik in vrednotenj papirjev je bilo v letu 2008 za 83,2 mio EUR (2007: 17,7 mio EUR). Ti prihodki se ne vključujejo v tekoči finančni rezultat, temveč se izkazujejo na računih vrednotenja na desni strani bilance stanja. Uporabiti se smejo izključno za pokrivanje prihodnjih nerealiziranih odhodkov vrednotenja posamezne tuje valute oziroma pozicije vrednostnega papirja.

Računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 2008 bodo objavljeni na spletni strani http://www.bsi.si/ kot del letnega poročila predvidoma v maju 2009.

Seja Sveta Banke Slovenije 21.4.2009

Ljubljana 21.4.2009

Sporočilo Banke Slovenije ob sklepih Vlade Republike Slovenije z dne 23.4.2009

Ljubljana, 24.4.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 5.5.2009

Ljubljana 5.5.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 18.5.2009

Ljubljana 18.5.2009:

Sporočilo Banke Slovenije ob pozivu Komisije za nadzor javnih financ DZ

Ljubljana, 28.5.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 2.6.2009

Ljubljana, 2.6.2009:

Sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 11. 6.2009

Obisk predstavnikov luksemburške centralne banke v Banki Slovenije

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 16. 6.2009

Ljubljana, 16.junij 2009

Seja Sveta Banke Slovenije 30.6.2009

Ljubljana 30.6.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 14.07.2009

Ljubljana, 14. julij.2009

Seja Sveta Banke Slovenije 28.7.2009

Ljubljana, 28.7.2009:

Opozorilo na zlorabo imena Banke Slovenije

Ljubljana, 12.8.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 1.9.2009

Ljubljana, 1.9.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 15.9.2009

Ljubljana, 15.9.2009:

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s tekočim poslovanjem bank in dogajanji na kapitalskih trgih.

2. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil z oceno potreb po evrobankovcih za leto 2012 za namen izvedbe postopka po Single European Tender Procedure (SETP), ki bo omogočil centralizirano naročilo evrobankovcev.

3. Svet Banke Slovenije je sprejel sklop podzakonskih predpisov, ki določajo postopke izdaje dovoljenj in pogoje opravljanja plačilnih storitev ter upravljanja in delovanja plačilnih sistemov na osnovi novega zakona o plačilnih storitvah in sistemih.

Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada v Istanbulu

Ljubljana, 2. oktober 2009:

Podelitev nagrad Banke Slovenije za najboljša diplomska dela v letu 2009

Ljubljana 15. oktober 2009:

Danes, dne 15. oktobra, je bila v Banki Slovenije tradicionalna svečana podelitev nagrad sedmim diplomskim delom, ki jih je na osnovi natečaja izbrala Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo. Nagrade, ki jih Banka Slovenije podeljuje ob obletnici slovenskega denarja so namenjene spodbudi raziskovalnega dela na področju ekonomije, bančništva, zavarovalništva in financ ter finančnega prava. Nagrade je nagrajencem podelil guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec.

Nagrade Banke Slovenije so prejeli:
NINA KRANJEC, diplomantka Pravne Fakultate Ljubljana, za diplomsko delo z naslovom: "Razvoj normativnih osnov bančništva samostojne Slovenije", katerega mentor je bil prof. dr. Franjo Štiblar
TJAŠA LOGAJ, diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana, za diplomsko delo z naslovom: "Analiza vpliva produktivnosti na cene delnic v Sloveniji", katerega mentor je bil doc. dr. Sašo Polanec
MATEVŽ MEZE, diplomant Ekonomske fakultete Ljubljana, za diplomsko delo z naslovom: "Analiza vpliva skupne valute na trgovino držav članic evroobmočja", katerega mentor je bil doc.dr. Aleksander Aristovnik
SIMON SAVŠEK, diplomant Ekonomske fakultete Ljubljana , za diplomsko delo z naslovom: "Prehajanje obrestnih mer v ZDA", katerega mentor je bil doc. dr. Igor Masten
ALENKA SLAVEC, diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana, za diplomsko delo z naslovom: "Vpliv značilnosti podjetja in podjetnika na financiranje majhnih podjetij:strukturni model", katerega mentor je bil doc. dr. Igor Prodan
MITJA ŠIRAJ, diplomant Pravne Fakultate Ljubljana, za diplomsko delo z naslovom: "Direktiva o trgih finančnih inštrumentov, njena implementacija v slovenski pravni red ter izvajanje v praksi", katerega mentor je bil prof. dr. Franjo Štiblar
MATJAŽ VOLK, diplomant Ekonomske fakultete Ljubljana, za diplomsko delo z naslovom: "Napovedovanje borznih donosov v znamenju bika in medveda", katerega mentor je bil doc. dr. Igor Masten

Seja Sveta Banke Slovenije 20.10.2009

Ljubljana, 20.10.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 3.11.2009

Ljubljana 3.11.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 17.11.2009

Ljubljana 17.11.2009:

Seja Sveta Banke Slovenije 1.12.2009

Ljubljana, 1.12.2009

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval tekoča gospodarska in finančna dogajanja doma in v svetu ter potrdil objavo gradiv Gospodarska in finančna gibanja, november 2009 ter Ekonomski odnosi s tujino, september 2009.

2. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil s poročilom o poslovanju bank v tekočem letu, gibanjih na kapitalskem trgu in obrestnih merah.

3. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembo Sklepa o kreditnih zavarovanjih v delu, ki opredeljuje neodvisnega cenilca. V bodoče bo ustreznost neodvisnega cenilca, poleg definicije iz direktive o kapitalski ustreznosti, opredeljena z zahtevo, da so ocene vrednosti nepremičnin, ki jih izdela neodvisni cenilec, v celoti v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.
 

Izjava Banke Slovenije

Ljubljana, 14.12.2009

Seja Sveta Banke Slovenije 15.12.2009

Ljubljana, 15.12.2009

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel Finančni načrt Banke Slovenije za leto 2010.

2. Svet Banke Slovenije je na osnovi sprememb Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici sprejel sklop podzakonskih aktov, in sicer Sklep o pogojih za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, Sklep o pogojih za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov skrbnika kritnega registra, Sklep o usklajevanju kritnega premoženja z izdanimi hipotekarnimi in komunalnimi obveznicami ter Sklep o pogojih za vključevanje izvedenih finančnih instrumentov v kritno premoženje.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 12. 01.2010

Ljubljana, 12.01.2010

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji ter ekonomskimi odnosi s tujino in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, december 2009 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2009.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank in dogajanji na kapitalskih trgih.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval informacijo o izvajanju denarne politike v zadnjem četrtletju 2009.
 

Seja Sveta Banke Slovenije 09.02.2010

Ljubljana, 09.02.2010:

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval tekoča gospodarska in finančna dogajanja doma in v svetu ter potrdil objavo gradiv Gospodarska in finančna gibanja, januar 2010 ter Ekonomski odnosi s tujino, november 2009.
2. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil s poročilom o poslovanju bank v tekočem letu, gibanjih na kapitalskem trgu in obrestnih merah, januar 2010.
3. Svet Banke Slovenije je sprejel usmeritve Banke Slovenije za banke in hranilnice z naslovom "Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala".
4. Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o spremembah Sklepa o družbah za izdajo elektronskega denarja, z namenom prilagoditve pojma "elektronski denar" določbam Zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme.
5. Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o dajanju v prodajo in obtok zbirateljskih kovancev ob Svetovnem prvenstvu v poletih v Planici (Planica, SPP 2010) (5.000 zlatnikov in 7.000 srebrnikov), ki bodo v prodaji pri Deželni banki Slovenije d.d. in obtoku od 15. marca 2010 dalje.

Seja Sveta Banke Slovenije 02.03.2010

Ljubljana, 2. marec 2010:

1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, januar 2010.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval letno poročilo o denarnem trgu za 2009.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, dogajanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.

4. Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o postopkih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami zoper NLB na Hrvaškem.

Seja Sveta Banke Slovenije 16.03.2010

Ljubljana, 16. marec 2010:

1. Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel naslednje sklepe:

- Sklep o dopolnitvi Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice,

- Sklep o dopolnitvah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike ter

- Sklep o dajanju v prodajo in obtok zbirateljskih kovancev ob dogodku "Ljubljana – svetovna prestolnica knjige (4.000 zlatnikov, 6.000 srebrnikov in 300.000 dvokovinskih zbirateljskih kovancev), ki bodo v prodaji pri Deželni banki Slovenije d.d. in v obtoku od 12. aprila 2010 dalje.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil z izdajo numizmatičnih izdelkov Banke Slovenije, in sicer:

a) 5.000 kosov kartice (coin card) in
5.000 kosov v posebni embalaži (kapsula)

z dvokovinskim zbirateljskim kovancem za 3 evre (visoki sijaj oz. proof), izdan ob "Ljubljana – svetovna prestolnica knjige";

b) 5.000 kosov kartice (coin card) in
10.000 kosov v posebni embalaži (kapsula)

s spominskim kovancem za 2 evra (visoki sijaj oz. proof), izdan ob 200. obletnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani;

c) zbirko evrokovancev z letnico kovanja 2010, ki bo vsebovala vse nominalne vrednosti evrokovancev s slovensko nacionalno stranjo, zbirateljski dvokovinski kovanec za 3 evre (izdan ob Ljubljana – svetovna prestolnica knjige) in spominski kovanec za 2 €, izdan ob 200. obletnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani (70.000 kosov BU izdelave in 5.000 kosov kvalitete visokega sijaja oziroma proof);

Izdelka z zbirateljskim kovancem za 3 € bosta v prodaji od 12. aprila 2010. Zbirka evrokovancev in izdelka s spominskim kovancem za 2 € bodo v prodaji predvidoma od 10. maja 2010.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil s poročilom o poslovanju plačilnih sistemov za zadnje četrtletje leta 2009.
4. Svet Banke Slovenije je odobril razpis nagrad Banke Slovenije za bolonjska magistrska in diplomska dela po dokončanem starem programu štiriletnega univerzitetnega študija za leto 2010.

Seja Sveta Banke Slovenije 20.04.2010

Ljubljana, 20. april 2010:

Svet Banke Slovenije je dne 20. 4. 2010 obravnaval in sprejel Letno poročilo Banke Slovenije za leto 2009. Sestavni del letnega poročila so tudi revidirani Računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 2009, pripravljeni v skladu s pravno podlago za računovodstvo in finančno poročanje v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ECB/2006/16), ki jih je Svet Banke Slovenije obravnaval 16. marca 2010.

Banka Slovenije izkazuje za leto 2009 v izkazu uspeha presežek prihodkov nad odhodki v višini 103,6 mio EUR.

Poglavitni vir prihodkov Banke Slovenije predstavljajo obrestni prihodki, pridobljeni od njenih naložb v vrednostne papirje in depozite. Znatne obrestne prihodke prinašajo tudi terjatve iz naslova instrumentov denarne politike. Neto obrestni prihodki so v letu 2009 dosegli 116,8 mio EUR (2008: 118,4 mio EUR).

Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacije so skupaj negativni v višini 17,2 mio EUR (2008: -123,5 mio EUR). Realiziranih prihodkov pri prodajah papirjev in valut je bilo 62,8 mio EUR (2008: 2,8 mio EUR), odhodkov vrednotenja 15,2 mio EUR (2008: 119,1 mio EUR), rezervacije pa znašajo 64,9 mio EUR (2008: 7,2 mio EUR). Ugoden rezultat v tej skupini prihodkov sovpada s porastom cen vrednostnih papirjev na raven izpred začetka finančne krize.

Provizije in drugi prihodki v letu 2009 znašajo neto 33,6 mio EUR (2008: 5,5 mio EUR). Znesek vključuje prihodek iz sprostitve rezervacije za kritje tveganj pri operacijah denarne politike Evrosistema v višini 7,9 mio EUR. Slednje (rezervacije) se sicer oblikujejo v skladu z deleži v vpisanem kapitalu ECB, veljavnimi v letu, ko je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti pri instrumentih denarne politike s strani nasprotnih strank (2008: - 26,3 mio EUR).

Stroški poslovanja Banke Slovenije v letu 2009 znašajo 29,7 mio EUR (2008: 30,1 mio EUR). V primerjavi z letom 2008 so stroški dela ostali praktično na isti ravni, materialni stroški so nižji za 9%. Skupni izdatki banke za stroške in investicije so, kot posledica aktivnega spremljanja porabe in uvedenih varčevalnih ukrepov, v absolutnem znesku glede na leto 2008 nižji za 1,6 mio EUR (2009: 29,7 mio EUR, 2008: mio 31,3 EUR).

V skladu z drugim odstavkom 50. člena Zakona o Banki Slovenije se 25-odstotni delež finančnega rezultata (25,9 mio EUR) namenja v Proračun RS. Preostali znesek bo prenesen v splošne rezerve Banke Slovenije.

Nerealiziranih prihodkov iz naslova tečajnih razlik in vrednotenj papirjev je bilo v letu 2009 za 66,5 mio EUR (2008: 83,2 mio EUR). Ti prihodki se ne vključujejo v tekoči finančni rezultat, temveč se izkazujejo na računih vrednotenja na desni strani bilance stanja. Uporabiti se smejo izključno za pokrivanje prihodnjih nerealiziranih odhodkov vrednotenja posamezne tuje valute, zlata oziroma pozicije vrednostnega papirja.

Računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 2009 bodo objavljeni na spletni strani http://www.bsi.si/ kot del letnega poročila predvidoma v maju 2010.

Seja Sveta Banke Slovenije 4.5.2010

Ljubljana, 4. maj 2010:

1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, dogajanjih na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji. Podobno kot v evroobmočju so tudi v Sloveniji vidni znaki izboljšanja kratkoročnih konjukturnih trendov. V razpravi je Svet posebno pozornost posvetil javnofinančnim gibanjem; meni, da je zelo pomembno dosledno uresničevanje izhodne strategije. Blokada nujnih strukturnih reform na različnih socialnih področjih bi lahko imela pomembne javnofinančne posledice in bi predstavljala resno nevarnost za dolgoročno vzdržnost javnih financ ter za stabilnost in konkurenčnost gospodarstva.

Seja Sveta Banke Slovenije 8.6.2010

Ljubljana, 8. junij 2010:

1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, maj 2010 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2010.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, dogajanjih na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.

3. Svet Banke Slovenije se je strinjal s predlogom Akta o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov, ki ga je predložila Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

Poročilo predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 11. junij 2010

Poročilo obiska predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada

Poročilo obiska delegacije MDS v Sloveniji se nahaja na spletni strani MDS.

Povezava: http://www.imf.org/external/np/ms/2010/061110.htm

Seja Sveta Banke Slovenije 22.6.2010

Ljubljana, 22. junij 2010:

Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil in sprejel Poročilo o poslovanju plačilnih sistemov – 1. kvartal 2010 ter oceno potreb po tečajnih in priložnostnih kovancih do konca leta 2011

Seja Sveta Banke Slovenije 6.7.2010

Ljubljana, 6. julij 2010:

1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2010. Za nadaljnje okrevanje gospodarstva bo, poleg tuje aktivnosti in podpore finančnega sektorja domači aktivnosti, ključnega pomena konsolidacija javnih financ. Gibanje stroškov dela se mora uskladiti z ravnijo produktivnosti. Pri tem usklajevanju se je potrebno osredotočiti na ukrepe za vzdržnost produktivnosti in v okviru industrijske politike na spodbujanje proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Svet Banke Slovenije je zaskrbljen zaradi vpliva cen komunalnih storitev in drugih, s strani države nadzorovanih cen, k inflaciji.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, dogajanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o predlogih glavnih znamenj priložnostnih kovancev, ki bodo izdani v letu 2011.

Seja Sveta Banke Slovenije 20.7.2010

Ljubljana, 20. julij 2010:

1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s poročilom o izvedbi procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja (SREP) po metodi ICAAP (proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala).

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil z realizacijo aktivnosti v zvezi z novim četrtletnim poročanjem poslovnih subjektov – poročilo o napredku. Slednje bo omogočilo kvartalno spremljanje gospodarskih aktivnosti v realnem sektorju, s pričetkom/implementacijo v letu 2011.

Objava rezultatov vseevropskega obremenitvenega testa za slovensko banko

Ljubljana, 23. julij 2010

Osnovne značilnosti obremenitvenega testa in rezultati za Novo Ljubljansko banko:

Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) je na podlagi mandata Sveta ministrov za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) koordiniral izvedbo obremenitvenih testov za skupino enaindevetdesetih evropskih bank v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki bank in ECB. Cilj je bil zajeti vsaj 50% posameznega nacionalnega bančnega sistema. Na tej podlagi je bilo v test vključenih šest bank iz R Slovenije.

Nova Ljubljanska banka d.d. je edina slovenska banka v večinski domači lasti vključena v vseevropski obremenitveni test, za katero bo rezultate testa objavila Banka Slovenije. Rezultate obremenitvenih testov za druge v test vključene banke iz Slovenije, ki pa so v večinski tuji lasti (SKB d.d, UniCredit banka Slovenije, Banka Koper, Raiffeisen banka in banka Sparkasse), bodo objavili tuji nadzorniki in sicer kot del konsolidiranih izkazov tujih bančnih skupin, v katere so te banke vključene. Skupaj vse omenjene banke dosegajo 51,3% tržni delež slovenskega bančnega sistema.

Namen obremenitvenega testa je oceniti odpornost EU bančnega sektorja na malo verjetne vendar možne dogodke na področju kreditnega, tržnega in deželnega tveganja ter oceniti morebitno potrebo po državni pomoči. Posledice hipotetičnih neugodnih gibanj za banke so ocenjene za obdobje 2010 in 2011.

Vseevropski obremenitveni test dopolnjuje redne postopke in metode spremljanja in ocenjevanja izpostavljenosti slovenskih bank tveganjem ter redno letno izvajanje obremenitvenih testov, ki so jih banke dolžne opravljati v skladu z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo (Direktiva 2006/48/ES).

Scenarije, metodologijo in ključne predpostavke obremenitvenega testa je opredelil CEBS (glej agregatno poročilo rezultatov objavljenih na http://www.c-ebs.org/EuWideStressTesting.aspx). Tako so bile določene makroekonomske spremenljivke kot so stopnja rasti BDP, stopnja inflacije, stopnja brezposelnosti, sprememba obrestnih mer, znižanje cen vrednostnih papirjev kakor tudi poslovne spremenljivke kot so verjetnost neplačila terjatve po sektorjih, izguba ob neplačilu terjatve, ki jih je Banka Slovenije upoštevala pri oceni končnega rezultata.

Rezultat obremenitvenega testa za Novo Ljubljansko banko kaže, da bi se količnik temeljnega kapitala ob uresničitvi simuliranih šokov znižal s 7,5% v letu 2009 na 7,4% v letu 2011. Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja bi se količnik temeljnega kapitala lahko znižal za 1,1 odstotno točko, na 6,3% konec leta 2011. Ta rezultat kaže, da bi imela Nova Ljubljanska banka leta 2011 presežek kapitala v višini 38,2 mio EUR nad šest odstotno vrednostjo količnika temeljnega kapitala. Šest odstotkov temeljnega kapitala je bilo določenih kot mejna vrednost vseevropskega obremenitvenega testa, medtem ko je v skladu z obstoječo regulativo najnižja dopustna vrednost temeljnega kapitala štiri odstotke.

Rezultat obremenitvenega testa ni nujno odraz aktualnih razmer ali najverjetnejšega izida poslovanja banke v prihodnjih letih. Različne simulacije pod drugačnimi predpostavkami bi vodile k drugačnim rezultatom uspešnosti poslovanja in k drugačnim količnikom kapitalske ustreznosti.

Več informacij o scenarijih obremenitvenih testov, metodologiji, agregatnih in individualnih rezultatih vaje je na voljo na spletni strani CEBS http://www.c-ebs.org/EuWideStressTesting.aspx. 

Podrobnejše informacije o rezultatih obremenitvenega testa za Novo Ljubljansko banko so podane na spletni strani Rezultati vseevropskega obremenitvenega testa.
 

Seja Sveta Banke Slovenije 3.8.2010

Ljubljana, 3. avgust 2010

1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, dogajanjih na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
2. Svet Banke Slovenije se je seznanil z analizo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2010.
3. Svet Banke Slovenije je sprejel oceno potreb po evrobankovcih do konca leta 2012.

Seja Sveta Banke Slovenije 7.9.2010

Ljubljana, 7. september 2010:

1. Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel naslednje sklepe:

- Sklep o pogojih, ki jih mora izpolnjevati bančni kreditni posrednik. Banka Slovenije bo na svoji spletni strani objavila povezave na spletne strani poslovnih bank, kjer bodo objavljeni podatki o njihovih kreditnih posrednikih.

- Sklep o spremembah Sklepa o poročanju efektivnih obrestnih mer bank in hranilnic v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji ter potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, julij – avgust 2010, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2010. Svet ugotavlja, da so trenutno pozitivna gospodarska in finančna gibanja v Sloveniji posledica okrevanja v svetu in Evropi.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, dogajanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. Svet opaža, da je financiranje usmerjeno pretežno v dejavnosti, pri katerih je prišlo v preteklosti do prehitre rasti posojil in prezadolženosti. V teh dejavnostih prihaja zato do prestrukturiranja bilanc prepočasi. Na to kažeta tudi gibanje cen stanovanj in nepremičnin ter stagnacija števila transakcij. Takšna politika bank zato otežuje pridobivanje kreditov predvsem manjšim in srednjim podjetjem ter perspektivnim projektom predelovalnih in storitvenih dejavnosti.
 

Seja Sveta Banke Slovenije 21.9.2010

Ljubljana, 21. september 2010:

1. Svet Banke Slovenije je potrdil vključitev Banke Slovenije v projekt CCBM2, ki bo povečal učinkovitost ter poenotil izvajanje denarne politike. CCBM2 (Collateral Central Bank Management) je nastajajoča enotna platforma Evrosistema za upravljanje s finančnim zavarovanjem, tj. vrednostnimi papirji in bančnimi posojili, ki jih poslovne banke Evrosistemu dajo v zavarovanje posojil prejetih v okviru izvajanja denarne politike. Namen enotne platforme je poenotiti operativne postopke dajanja finančnega zavarovanja pri operacijah denarne politike in s tem zmanjšati stroške bank in Evrosistema.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s četrtletnim poročilom o poslovanju plačilnih sistemov za 2. četrtletje 2010.
 

Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu

Ljubljana, 7. oktober 2010:

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec se bo udeležil rednega letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki bo potekalo od 8. do 9. oktobra 2010 v Washingtonu D.C.. Na zasedanju Denarnega in finančnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, ki se ga bo udeležil guverner Kranjec, bo potekala razprava o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, o tem kakšne so napovedi prihodnjih dogajanj in možni odzivi politik. Na dnevnem redu so tudi tematike povezane z reformo Mednarodnega denarnega sklada, ki zadevajo reformo kvote in upravljanja ter spremembo mandata z vidika nadzora in posojilnega okvirja.

Guverner Kranjec bo v Washingtonu sodeloval na plenarnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter se udeležil vrste bilateralnih srečanj s predstavniki mednarodnih finančnih in bančnih institucij.

Podelitev nagrad Banke Slovenije za najboljša diplomska dela v letu 2010

Ljubljana 15. oktober 2010:

Včeraj, dne 14. oktobra, je bila v Banki Slovenije tradicionalna svečana podelitev nagrad sedmim diplomantom in diplomantkam za diplomska dela oz. bolonjska magistrska dela, ki jih je na podlagi natečaja izbrala Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo. Nagrade, ki jih Banka Slovenije podeljuje ob obletnici uvedbe slovenskega tolarja, so namenjene spodbujanju raziskovalnega dela študentov na področju ekonomije, bančništva, zavarovalništva in financ ter finančnega prava. Nagrade je nagrajencem podelil guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec.
Nagrade Banke Slovenije so prejeli:

Martina KADUNC, diplomantka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Empirična analiza prisotnosti bid rigginga pri javnih razpisih za izgradnjo slovenskega avtocestnega omrežja", katerega mentor je bil prof. dr. Jože P. Damijan,

Jernej KOREN diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo "Phillipsova krivulja in njeno ocenjevanje", katerega mentor je bil doc. dr. Igor Masten,

Aljaž KUNČIČ diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo "Vpliv cene nafte na inflacijo v Sloveniji in Avstriji", katerega mentor je bil doc. dr. Sašo Polanec,

Karla OBLAK, diplomantka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Bonitetne agencije in finančna kriza", katerega mentor je bil prof. dr. Franjo Štiblar,

Vasja SIVEC, diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Empirična analiza volatilnosti borznih donosov", katerega mentor je bil doc. dr. Igor Masten,

Sandra SORŠAK, diplomantka Ekonomsko - poslovne fakultete Univerze v Mariboru, za diplomsko delo "Multifaktorski model kreditnega tveganja bančnega portfelja", katerega mentorica je bila prof. dr. Mejra Festić,

Rok VEHOVEC, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Vloga bank na kapitalskem trgu v Sloveniji", katerega mentor je bil prof. dr. Franjo Štiblar.

Seja Sveta Banke Slovenije 18.10.2010

Ljubljana, 18. oktober 2010:

1) Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel naslednje izvedbene predpise (sklepe) na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan- 1E):

• Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic
• Sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic
• Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju
• Sklep o spremembah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice
• Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice
• Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice
• Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o kreditnih zavarovanjih
• Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice
• Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za banke in hranilnice
• Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic
• Sklep o spremembah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah za banke in hranilnice
• Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin

2) Svet Banke Slovenije je sprejel spremembe in dopolnitve dokumenta "Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala" - usmeritve Banke Slovenije za banke in hranilnice. Dokument bo poslan poslovnim bankam v uporabo.

3) Svet Banke Slovenije se je seznanil in potrdil objavo publikacije Neposredne naložbe 2009.
 

Sestanek na temo finančne stabilnosti

Ljubljana, 29. oktober 2010:

Delovno srečanje guvernerjev centralnih bank in
predstojnikov nadzornih organov finančnega sektorja Centralne Evrope

Banka Slovenije je danes gostila redno letno delovno srečanje guvernerjev centralnih bank in predstojnikov nadzornih organov finančnega sektorja iz naslednjih centralno evropskih držav: Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške.

Guvernerji centralnih bank in predstojniki nadzornih organov finančnega sektorja so razpravljali o gospodarski in finančni situaciji v navedenih državah, s poudarkom na dogajanju v bančnem sektorju. Razprava je potekala tudi o spremljanju likvidnostnega tveganja v bankah in številnih izzivih, ki jih prinašajo nova pravila Basel III na področju bančnih pravnih predpisov.

Seja Sveta Banke Slovenije 2.11.2010

Ljubljana, 2. november 2010

1. Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike.
2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s Pregledom finančnih računov Slovenije 2004 – 2009, ki je pripravljen po posameznih sektorjih s predstavitvijo finančnih sredstev in obveznosti po finančnih instrumentih, pomembnih za posamezni sektor; prvič je predstavljena tudi primerjava s finančnimi računi evroobmočja. Pregled bo vključen v publikacijo Finančni računi Slovenije 2004 – 2009.
3. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2010, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2010.
   Svet Banke Slovenije ugotavlja, da stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva zaostaja za stroškovno konkurenčnostjo njenih glavnih gospodarskih partneric: Nemčije, Francije, Avstrije in Italije. Hitrejši porast stroškov energije (plin, elektrika) in storitev (komunalne storitve, voda) lahko bistveno vpliva na oblikovanje konkurenčne lastne cene izvoznikov. Svet Banke Slovenije opozarja na pomen gibanja cen, ki niso predmet konkurence na trgu, za oblikovanje ustreznih makroekonomskih pogojev realnemu sektorju ekonomije in ohranjanje razpoložljivega dohodka gospodinjstvom.
4. Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, z gibanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.

Predstavitev zbirnih podatkov - vračilo provizij bank za dvig gotovine na bankomatih drugih bank (NLB, NKBM, Abanka Vipa in Banka Celje)

Ljubljana, 10.11.2010:

Seja Sveta Banke Slovenije 30.11.2010

Ljubljana, 30. november 2010

1) Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel naslednje izvedbene predpise (sklepe) na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1E):

- Sklep o sistemu jamstva za vloge
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o višini zneskov letnih plačil za opravljanje nadzora in taksah za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani
podlagi
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o naložbah bank in hranilnic v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja
- Sklep o spremembi Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic
- Sklep o spremembi Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice

2) Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, november 2010 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2010.
 

Pojasnila in podatki o poslovanju Banke Slovenije

Ljubljana, 7.12.2010:

Banka Slovenije s strani medijev občasno dobiva vprašanja o svojem poslovanju, stroških, plačah, organizacijski strukturi ter učinkovitosti poslovanja. Banka Slovenije se je zato odločila, da bo na svoji spletni strani objavila vse relevantne podatke, ki niso zaupne narave in ki zanimajo javnost. Javnost tudi obveščamo, da je vse podatke revidiranega zaključnega računa BS in letno poročilo mogoče najti na spletni strani BS (http://www.bsi.si/iskalniki/letna_porocila.asp?MapaId=709).

Vprašanja in odgovori
 

Evropska centralna banka in vse centralne banke Evrosistema predstavljamo izobraževalni igri o denarni politiki in inflaciji

Ljubljana, 9.12.2010:

Evropska centralna banka in Evrosistem objavljata dve izobraževalni igri, ki se ukvarjata s centralnim bančništvom in ekonomijo. Igri, ki sta namenjeni zlasti osebam, starim med 18 in 25 let, pojasnjujeta denarno politiko in učinke inflacije na družbo. Njun slog je neformalen in avtodidaktičen.

V igri »€conomia« o denarni politiki igralci vsako četrtletje v obdobju osmih let določajo obrestno mero in skušajo obdržati inflacijo tik pod 2%. V pomoč sta jim ekipa svetovalcev in stran s kazalniki. Prejemajo tudi povratne informacije v obliki časopisnih naslovov. Igra postaja s časom vse bolj zahtevna, saj se morajo igralci odzivati na več nepredvidenih dogodkov (npr. naftna kriza), ki vplivajo na inflacijo in gospodarstvo. €conomia na poenostavljen način pojasnjuje, kako deluje denarna politika, in ne odraža nujno stališč ECB ali katere koli druge centralne banke v evroobmočju.

V igri »Inflation Island« se igralci seznanjajo s prednostmi cenovne stabilnosti ter z negativnimi učinki deflacije, visoke inflacije in hiperinflacije na posameznike in družbo. To počnejo bodisi v »raziskovalnem« načinu, kjer opazujejo, kako se »Otok« in dejanja njegovih prebivalcev spreminjajo, bodisi v »tekmovalnem« načinu, kjer morajo tekmovalci povezati izjave posameznikov z različnimi inflacijskimi scenariji. V "kinu" je na ogled nekaj resničnih primerov inflacije in deflacije.

Igra je dostopna na spletni strani Banke Slovenije http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=1109.

Seja Sveta Banke Slovenije 14.12.2010

Ljubljana, 14. december 2010

• Svet Banke Slovenije je obravnaval poročilo Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2010 in potrdil njegovo objavo na spletni strani Banke Slovenije (v naslednjih dneh)
• Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel naslednja sklepa:
o Sklep o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov
o Sklep o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok
• Svet Banke Slovenije je zaradi približevanja zaključka leta 2010, z namenom seznanitve javnosti, oblikoval naslednje pojasnilo:

Na podlagi nedavnih sprememb Zakona o bančništvu (ZBan-1E) bodo vlagateljem od 1. januarja 2011 vloge v posamezni banki ali hranilnici zajamčene do višine 100.000 evrov.

Najvišji znesek pokritja v višini 100.000 evrov po vlagatelju sledi evropski direktivi, katere namen je po zaključku leta 2010 zagotoviti vlagateljem enako raven zaščite v vseh državah članicah EU.

Nova enotna ureditev bo nadomestila sedaj veljavno neomejeno jamstvo za vloge v bankah in hranilnicah, ki je bilo uvedeno, podobno kot v nekaterih drugih državah članic Evropske Unije, novembra 2008 in preneha veljati konec letošnjega leta.

Zajamčena vloga posameznega vlagatelja (fizične osebe; fizične osebe, ki samostojno opravlja dejavnost; samostojnega podjetnika oziroma pravne osebe, ki ne ustreza merilom za srednje ali veliko podjetje) v banki ali hranilnici je neto stanje vloge na dan začetka stečajnega postopka nad banko ali hranilnico do višine 100.000 EUR. Neto stanje vloge posameznega vlagatelja je seštevek vseh vlog, zmanjšan za njegove neporavnane dospele obveznosti do banke.

Več informacij o jamstvu lahko pridobite na spletnih straneh Banke Slovenije (http://www.bsi.si/jamstvo-vlog.asp?MapaId=150). Informacije so na voljo tudi v bankah, hranilnicah in na spletnih straneh Združenja bank Slovenije (http://www.zbs-giz.si/).

Seja Sveta Banke Slovenije 11.1.2011

Ljubljana, 11. januar 2011:

1) Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel Sklep o spremembi Sklepa o plačilnih sistemih.
2) Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, december 2010, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2010.
3) Svet Banke Slovenije se je seznanil s tekočim poslovanjem bank, z gibanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
 

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.02.2011

Ljubljana, 1. februar 2011

1) Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave banke in hranilnice.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja ter potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, januar 2011.
Svet Banke Slovenije izraža zaskrbljenost nad porastom inflacijskih pritiskov na nekaterih segmentih v Sloveniji, ki jih je mogoče zaznati v zadnjem razdobju. Pri tem opozarja, da bi naraščanje inflacije nad stopnjo, ki jo kot stabilizacijski cilj zasleduje Evropska centralna banka, dolgoročno močno znižalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Gospodarska rast in zaposlenost sta v slovenskem gospodarstvu, ki je odločilno odvisno od mednarodne menjave, neposredno odvisni od prizadevanj, da inflacija ne presega inflacijskega cilja stabilnosti v evro območju.
V Evrosistemu morajo nacionalne politike dopolnjevati politiko Evropske centralne banke z vzdrževanjem odstopanj rasti cen v nacionalnem okolju v okvirih Maastrichtskega kriterija. Ob udejanjanju sekundarnih učinkov na rast plač in ob tveganju cenovno stroškovne spirale je za sidranje inflacijskih pričakovanj potreben premislek o politikah v nacionalni pristojnosti, ki vodijo k zahtevani cenovni stabilnosti.
Svet Banke Slovenije je tudi obravnaval Poročilo o ekonomskih odnosih Slovenije s tujino, november 2010.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval Poročilo o tekočem poslovanju bank, vključno z gibanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
Preliminarni rezultati za leto 2010 kažejo, da bo bančni sektor kot celota posloval z izgubo. To je odraz politike prevzemanja tveganj v preteklosti, gospodarskih razmer v svetu in doma ter finančnega stanja kreditojemalcev in s tem povezane potrebe po tekočem oblikovanju slabitev. Kljub temu se kaže tendenca stabiliziranja obsega kreditiranja nefinančnih družb in prebivalstva.
4) Svet Banke Slovenije se je seznanil s poročilom o poslovanju plačilnih sistemov za tretje četrtletje leta 2010.
 

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.02.2011

Ljubljana, 15. februar 2011

1) Svet Banke Slovenije je poleg drugih zadev obravnaval informacijo o ponarejanju gotovine v Sloveniji v letu 2010.
2) Svet Banke Slovenije je razpravljal o implementiranju Sklepa o recikliranju evrobankovcev v RS v letu 2010 in izvajanju monitoring testov, povezanih z navedenim Sklepom.
 

Pojasnila v zvezi s člankom objavljenim v časniku Dnevnik, 16.2.2011

Ljubljana, 18. februar 2011

V zvezi s člankom "Potrjenih več deset primerov suma pranja denarja v Hypu, Kranjec ne prizna odgovornosti",  objavljenim dne 16.2.2011 v časniku Dnevnik, ter drugimi zaprosili medijev, Banka Slovenije podaja pojasnila.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.03.2011

Ljubljana, 1. marec 2011:

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, februar 2011 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2010.
Rast v zadnjem četrtletju 2010 je razmeroma visoka in z 1,2 % v povprečju leta 2010 v skladu s projekcijami Banke Slovenije. Glavni dejavnik rasti je bilo tuje povpraševanje in obnavljanje zalog.

Gibanja na trgu dela ostajajo neugodna: močno se je povečalo število brezposelnih decembra 2010 in januarja 2011, število delovno aktivnih v večini pomembnejših panog zasebnega sektorja pa se še nadaljnje krči. Ankete kažejo na slabe obete za prihodnjih nekaj mesecev. V takih razmerah, in ob naraščanju stroškovnih dejavnikov v mednarodnem okolju, je potrebno obvladovanje rasti stroškov dela v odnosu do produktivnosti dela.

Februarsko znižanje inflacije je zgolj prehodne narave zaradi nekaterih enkratnih učinkov. Visoka rast cen surovin, predvsem nafte, lahko močno vplivajo na gibanje inflacije v prihodnjih mesecih. Hkrati povišanja cen nekaterih storitev v panogah z omejenim delovanjem konkurence (železnice, pošta, dodatno zdravstveno zavarovanje, oskrba v domovih za ostarele) lahko neugodno vplivajo na inflacijska pričakovanja in na nastanek sekundarnih učinkov na rast cen in plač.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval poročilo o poslovanju plačilnih sistemov za četrto četrtletje leta 2010.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.03.2011

Ljubljana, 15. marec 2011

1) Svet Banke Slovenije je dne 15. marca 2011 sprejel revidirane Računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 2010, pripravljene v skladu s pravno podlago za računovodstvo in finančno poročanje v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Banka Slovenije izkazuje za leto 2010 v izkazu uspeha, sestavljenem v skladu z računovodskimi smernicami Evrosistema, presežek prihodkov nad odhodki v višini 38,2 mio EUR (2009: 103,6 mio EUR).

Poglavitni vir prihodkov Banke Slovenije predstavljajo obrestni prihodki, pridobljeni od njenih naložb v vrednostne papirje in depozite. Znatne obrestne prihodke prinašajo tudi terjatve iz naslova instrumentov denarne politike. Neto obrestni prihodki so v letu 2010 dosegli 102,6 mio EUR (2009: 116,8 mio EUR).

Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacije so skupaj negativni v višini 61,5 mio EUR (2009: -17,2 mio EUR). Realiziranih prihodkov je 31,2 mio EUR (2009: 62,8 mio EUR), odhodkov vrednotenja 59,1 mio EUR (2009: 15,2 mio EUR) in rezervacij 33,6 mio EUR (2009: 64,9 mio EUR).

Provizije in drugi prihodki v letu 2010 znašajo neto 25,8 mio EUR (2009: 33,6 mio EUR). Znesek vključuje sprostitev rezervacije za kritje tveganj pri operacijah denarne politike Evrosistema v višini 8,3 mio EUR (2009: 7,9 mio EUR).

Stroški poslovanja Banke Slovenije v letu 2010 znašajo 28,7 mio EUR (2009: 29,7 mio EUR).

V skladu z drugim odstavkom 50. člena Zakona o Banki Slovenije se 25-odstotni delež finančnega rezultata (9,5 mio EUR) namenja v Proračun RS. Preostali znesek bo prenesen v splošne rezerve Banke.

Nerealiziranih prihodkov iz naslova tečajnih razlik in vrednotenj papirjev je bilo v letu 2010 za 20,7 mio EUR (2009: 66,5 mio EUR). Ti prihodki se ne vključujejo v tekoči finančni rezultat, temveč se izkazujejo na računih vrednotenja na desni strani bilance stanja. Uporabiti se smejo izključno za pokrivanje prihodnjih nerealiziranih odhodkov vrednotenja posamezne tuje valute oziroma pozicije vrednostnega papirja.

Računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 2010 bodo objavljeni na spletni strani http://www.bsi.si/ kot del letnega poročila predvidoma v maju 2011.

2) Svet Banke Slovenije je potrdil odločitev o dajanju v prodajo in obtok spominskih kovancev za 2 € ob 100-letnici rojstva narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta. Glavna znamenja so bila objavljena v Uradnem listu EU, št. 2011/C 57/05, z dne 23. 2. 2011. Prodaja kovancev, danih v obtok 21. marca 2011, bo potekala pri Deželni banki Slovenije, ki je pooblaščena agentka Banke Slovenije.

3) Svet Banke Slovenije se je seznanil s predlogom dogodkov za izdajo priložnostnih kovancev v letu 2012 in z načrtovanimi aktivnostmi za njihovo izdajo.

4) Svet Banke Slovenije je obravnaval načrt aktivnosti za uvedbo novega četrtletnega poročanja poslovnih subjektov, ki ga Banka Slovenije pripravlja skupaj s SURS-om in AJPES-om.
 

Poročilo misije Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 21.03.2011

Poročilo misije Mednarodnega denarnega sklada
Poročilo obiska delegacije MDS v Sloveniji se nahaja na spletni strani MDS.
Povezava: http://www.imf.org/external/np/ms/2011/032111.htm

Informacija BS o obremenitvenih testih EU

Ljubljana, 23.3.2011:

Obremenitveni testi EU

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 15. aprila 2011

Viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec se bo udeležil spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki bo potekalo 16. in 17. aprila 2011 v Washingtonu.

Med glavnimi temami zasedanja Denarnega in finančnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, ki se ga bo udeležil viceguverner Bohnec, ki je tudi začasni namestnik guvernerja Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu, bo tudi tokrat pregled dogajanj v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih. Razprava bo potekala tudi o vlogi MDS v luči prihodnjih globalnih izzivov in njihovih rešitev.

Viceguverner Darko Bohnec bo imel v času srečanja tudi številne bilateralne pogovore, med drugim se bo sestal z Antonijem Borgesom, direktorjem evropskega oddelka pri MDS, Wiillyem Kiekensom, Izvršnim direktorjem belgijske konstituence pri MDS, in vodjem misije za Slovenijo Antonijem Spilimbergom.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 18. 04.2011

Ljubljana, 18. april 2011

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval in podprl predlog sprememb in dopolnitev Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki bo posredovan pristojnemu Ministrstvu za finance v nadaljnjo proučitev ter sprejel sklepe, ki določajo poslovanje družb za izdajo elektronskega denarja.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval nekatere zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev; rok za izdajo dovoljenj je konec aprila 2011.
 

Seja Sveta Banke Slovenije 03.05.2011

Ljubljana, 3. maj 2011

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval gospodarska gibanja v mednarodnem okolju in v Sloveniji ter gibanja cen in morebitna tveganja glede cenovne stabilnosti; potrdil je objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, april 2011 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2011. V luči neugodnih trendov na trgu dela, poslabšanja v blagovni menjavi v začetku leta in stanju mednarodne investicijske pozicije Slovenije je Svet Banke Slovenije obravnaval tudi razpoložljive kazalnike cenovne in stroškovne konkurenčnosti.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval četrtletno informacijo Finančni računi Slovenije in potrdil njeno objavo na spletnih straneh Banke Slovenije.
 

Razpis za oblikovanje kovanca ob desetletnici uvedbe evrskih bankovcev in kovancev

Ljubljana, 5.5.2011:

Januarja 2012 bomo praznovali desetletnico uvedbe evrskih bankovcev in kovancev. V proslavitev te obletnice bo 17 držav evrskega območja izdalo spominski kovanec za 2 evra, namenjenega za obtok, ki bo na nacionalni strani imel skupno podobo.
Vsi državljani države članice EU, katere valuta je evro in ki boste konec leta 2011 stari najmanj 12 let, lahko od 29. aprila do 20. maja oddate svoj predlagani motiv (več informacij na povezavi Oddajte predlog).
Državljani in prebivalci države članice EU, katere valuta je evro, boste lahko med predloženimi motivi, ki jih bo izbrala strokovna žirija, izglasovali zmagovalca (več informacij na povezavi Glasujte).
Če zmaga vaš predlagani motiv, boste svoj izdelek in svoje začetnice videli na milijonih evrskih kovancev, ki bodo od naslednjega leta v obtoku v vseh državah članicah evrskega območja [1]. Prejeli boste tudi dragocen zbirateljski komplet evrskih kovancev.
Evro danes uporablja več kot 330 milijonov ljudi v 17 državah EU. Skupna valuta omogoča lažjo primerjavo cen med državami ter lažje potovanje in trgovanje (menjava denarja ni več potrebna in ni več nihanj menjalnih tečajev). Evro zahteva tudi trdne ekonomske in finančne politike.
Ena stran evrskih kovancev, namenjenih za obtok, je skupna vsem državam, medtem ko nacionalna stran prikazuje motive, kot so zgodovinske osebe, simboli ali vladajoči monarhi. Posamezne države članice prav tako lahko izdajo spominske kovance s posebnim motivom, ki so namenjeni za obtok, in s tem obeležijo dogodke velikega nacionalnega ali evropskega pomena. Tokrat so se vse države članice evrskega območja tretjič dogovorile, da bodo izdale evrski kovanec s skupnim motivom na nacionalni strani. Prvi skupni spominski kovanec je bil izdan leta 2007, ko smo praznovali tudi petdesetletnico Rimske pogodbe, drugi pa leta 2009, ko smo praznovali desetletnico ekonomske in monetarne unije ter oblikovanje evra, ki je bil sprva virtualna valuta in se je po treh letih pojavil v fizični obliki.
Spominski evrski kovanci imajo vedno vrednost 2 evrov in so namenjeni za obtok v celotnem evrskem območju, zanje pa se pogosto zelo zanimajo zbiratelji.
Več informacij o evrskih kovancih, vključno s spominskimi kovanci – skupnimi ali nacionalnimi –, je na voljo na: http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/cash/coins/index_en.htm
________________________________________
[1] Vedeti morate, da bo vaš predlagani motiv mogoče treba nekoliko prilagoditi, da ga bomo lahko prenesli na evrski kovanec in da bo ustrezal zahtevam množične izdelave kovancev za obtok.
 

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 17. 05.2011

Ljubljana, 20. maj 2011

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2011 in ga sprejel. Predstavljeno bo na tiskovni konferenci danes, v petek, 20. maja 2011 ob 13. uri v prostorih Banke Slovenije.

2. Svet Banke Slovenije opozarja na nevarnost poglabljanja neravnotežja na področju javnih financ in podpira izvedbo potrebne pokojninske reforme. Morebitna zavrnitev potrebnih prilagoditev pokojninskega sistema bi na srednji in dolgi rok povzročila razhajanje med obveznostmi za pokojnine in zmožnostjo zagotovitve ustreznih javnih/proračunskih sredstev, kar bi povečalo deficit javnih financ in s tem naraščanje dolga države, ki se je v zadnjih letih že skoraj podvojil.

Ob zavrnitvi pokojninske reforme bi se močno znižala zmožnost države glede izvajanja potrebnih strukturnih reform in nujne fiskalne konsolidacije. Po zadnjih projekcijah fiskalnega deficita v Programu stabilnosti Vlade naj se ta v letošnjem letu ne bi zmanjšal, in naj bi v nasprotju s predhodnimi zavezami ostal na ravni 5,5% BDP. Verjetno bi se zato poslabšala bonitetna ocena tveganja države in s tem povišale obrestne mere za zadolževanje v tujini. Poslabšal bi se tudi dostop do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih za državo, banke, podjetja in posameznike, kar bi znižalo konkurenčnost in gospodarsko rast.

Slovenija je med bolj izpostavljenimi državami zaradi staranja prebivalstva in ima visoko pričakovano rast izdatkov za zdravstvene storitve in pokojnine. Brez prilagoditev v pokojninskem sistemu je mogoče pričakovati, da bodo kasneje potrebni strožji ukrepi, sicer ne bo mogoče zagotoviti sredstev za pokojnine v sedanjem obsegu. Tudi ti strožji ukrepi bi morali biti usmerjeni v zajezitev proračunskih izdatkov. Povečevanje davčnih obremenitev in prispevkov bi še dodatno poslabšalo konkurenčnost in možnosti za okrevanje gospodarstva, ki so ga krizne razmere močno oslabile. Z vidika stabilizacije makroekonomskih razmer so zato prilagoditve za ohranitev vzdržnosti javnih financ neizogibno potrebne.

3. Svet Banke Slovenije je izdal Sklep o dajanju v prodajo in obtok zbirateljskih kovancev ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije (2.500 zlatnikov, 3.500 srebrnikov in 300.000 dvokovinskih zbirateljskih kovancev), ki bodo v prodaji pri Deželni banki Slovenije d.d. in v obtoku od 20. junija 2011.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije

Ljubljana, 7. junij 2011:

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, maj 2011, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2011.
Gospodarska rast v Sloveniji sloni na močni dinamiki izvozno usmerjenih dejavnosti, hkrati pa jo zavira dejavnost gradbeništva. Skupna rast kaže na zmerno dinamiko okrevanja in visoko brezposelnost. Domače trošenje še naprej ostaja nizko, tudi kot posledica nižjega razpoložljivega dohodka prebivalstva in negotovih razmer na trgu dela. Bruto investicije ostajajo medletno negativne zaradi zmanjševanja gradbenih investicij, po drugi stani pa so se močno povečale investicije v opremo in stroje. Vzdržnost rasti in postopno upadanje brezposelnosti bosta na srednji rok odvisna od krepitve cenovne in stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, obvladovanja neravnovesij na področju financiranja in dinamike izvajanja ustreznih strukturnih reform in ekonomskih politik.

Inflacija še vedno zaostaja za povprečjem območja evra. Cene surovin so kljub majski korekciji ostale na visoki ravni. Zaradi visokega prispevka energentov in deloma cen hrane ter nekaterih enkratnih učinkov bi se lahko stopnja inflacije v drugi polovici leta približala 3 %. Nato bo v prihodnjem letu predvidoma ponovno upadla. Osnovna inflacija ostaja nizka, tudi v primerjavi z evrskim območjem, a se negativen prispevek cen industrijskih proizvodov k osnovni inflaciji postopoma zmanjšuje. To kaže na možen začetek postopnega prenosa višjih stroškovnih dejavnikov v cene potrošnih dobrin.

Po zadnjih napovedih Evropske komisije bi lahko bila Slovenija brez dodatnih ukrepov ena izmed zgolj treh držav EU, kjer se primanjkljaj javnih financ povečuje. Dolg sicer ostaja relativno zmeren v primerjavi z drugimi državami, vendar bi lahko v naslednjih letih zaradi visokega primanjkljaja še naraščal. Zaradi zavrnitve pokojninske reforme na referendumu in glede na dodatne obveznosti, ki jih je država sprejela ali najavila, je ključna jasna usmeritev in opredelitev dodatnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ. Pri tem bo potrebno preseči razlike med socialnimi partnerji in pritiske posameznih interesnih skupin, ki zavirajo proces konsolidacije na različnih področjih.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
Bančno kreditiranje nefinančnih družb po podatkih za april 2011 še naprej stagnira, kljub sicer nizki vendar pozitivni rasti BDP za prvo četrtletje letošnjega leta. To je predvsem posledica relativno visoke zadolženosti sektorja podjetij in nizke investicijske aktivnosti v domačem gospodarstvu. Prav tako se nadaljuje proces prestrukturiranja virov financiranja bank z odplačevanjem posojil tujim kreditodajalcem. Bilančna vsota bančnega sistema se je aprila 2011 zmanjšala tudi zaradi zmanjšanja vlog države pri bankah. Kreditiranje sektorja gospodinjstev je aprila 2011zmerno poraslo.
3) Svet Banke Slovenije se je seznanil s statističnim pregledom kazalnikov za spremljanje makroekonomskih ravnovesij v članicah EU. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da so za Slovenijo opazni negativni trendi na področju konkurenčnosti in neto stanja mednarodnih naložb.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.06.2011

Ljubljana, 20. junij 2011

1. Svet Banke Slovenije je na svoji seji med drugim obravnaval in sprejel:
a. Sklep o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja in spremembo Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike
b. Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev v prodajo in obtok (SP v veslanju 2011)

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o predlogu glavnih znamenj zbirateljskih kovancev, izdanih v letu 2012.
 

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 05.07.2011

Ljubljana, 5. julij 2011

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2011, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2011.

Trenutna gospodarska gibanja potrjujejo projekcije gospodarske rasti in inflacije iz aprilskega Poročila o cenovni stabilnosti. Rast BDP naj bi letos znašala blizu 2 %, v naslednjih dveh letih pa med 2 % in 3 %. H gospodarski rasti bodo še naprej največ prispevale izvozne dejavnosti, gibanja v gradbeništvu pa so slabša od pričakovanj. Inflacija se bo v drugi polovici leta prehodno povišala, predvsem zaradi enkratnih baznih učinkov, v naslednjem letu pa naj bi se približala povprečju evrskega območja, pri okoli 2 %.

Globalna gospodarska aktivnost se v drugem četrtletju umirja. Umirjanje tuje konjunkture se v Sloveniji odraža v zastoju rasti industrijske proizvodnje. Razmere na trgu dela se izboljšujejo le počasi, kar se odraža v zmerni rasti zaposlenosti v zadnjih nekaj mesecih. Ob še vedno zaostrenih razmerah na trgu dela ni pričakovati občutnejše krepitve domačega trošenja. Zato se ohranja nizka rast v storitvenih dejavnostih, vezanih na domače povpraševanje.

Povečujejo se tveganja glede prihodnje rasti v tujini, predvsem zaradi javnofinančnih težav v nekaterih državah ter možnih posledic za finančno stabilnost. V zadnjem času se povečujejo tudi negotovosti v domačem okolju, med drugim zaradi javnofinančnega primanjkljaja in možnega zastoja pri izvajanju strukturnih reform. Rebalans proračuna za 2011 v skladu z uresničitvijo zavez iz Programa stabilnosti je nujno potreben. Morebitno nadaljnje znižanje bonitetnih ocen bi dodatno prispevalo k podražitvi financiranja gospodarstva, ki je v nekaterih delih visoko zadolženo. Za ohranjanje vzdržne gospodarske rasti ter za odpravo makroekonomskih neravnovesij bo ključno izboljševanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti ter ustrezno izvajanje fiskalne konsolidacije.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. Bilančna vsota bančnega sistema se maja 2011 ni bistveno povečala, stagnacija kreditiranja nebančnega sektorja pa se je nadaljevala. Kreditiranje razmeroma močno zadolženega sektorja nefinančnih podjetij je nazadovalo, banke pa so nadpovprečno povečale kreditiranje gospodinjstev. Na strani virov se je nadaljeval proces prestrukturiranja s povečanjem vlog gospodinjstev, kar je bilo deloma sezonskega značaja, in drugih finančnih organizacij, ter z nadaljevanjem procesa razdolževanja bank v tujini. Stroški oslabitev in rezervacij so se maja 2011 povečali, vendar je bančni sistem v prvih petih mesecih letos posloval z dobičkom v višini 63,1 mio EUR.

Za dolgoročnejšo oživitev kreditne in gospodarske rasti je ključno pospešiti in povečati učinkovitost finančnega prestrukturiranja podjetij in bank ter okrepiti njihovo kapitalsko moč.
 

Objava rezultatov vseevropskega obremenitvenega testa 2011 za slovenske banke

Ljubljana, 15. julij 2011

Z namenom pridobitve zaupanja v trdnost bančnega sistema Evropske Unije je Evropski bančni organ (EBA), v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki (za Slovenijo: z Banko Slovenije), Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko Komisijo (EC) in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) izvedel obremenitvene teste (stres teste) za leto 2011. Od slovenskih bank sta v obremenitvenem testu EU letos sodelovali dve največji banki, in sicer Nova Ljubljanska banka d.d. in Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Namen obremenitvenega testa izvedenega v 91 bankah, ki pokrivajo več kot 65% bilančne vsote bančnega sistema EU, je bil oceniti odpornost evropskih bank na večje šoke ter predvsem oceniti njihovo kapitalsko ustreznost ob hipotetičnih stresnih dogodkih in pod določenimi restriktivnimi omejitvami.

Obremenitveni test je bil izveden na podlagi skupne metodologije EBE in ključnih skupnih predpostavk (kot npr. statična bilanca stanja, enotna obravnava izpostavljenosti iz postavk listinjenja). EBA je pripravila podrobna metodološka navodila. S testom se je ocenila velikost količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) posamezne banke. Prag za preizkus uspešno opravljenega testa je 5 odstotni Core Tier 1 količnik. Neugodni scenarij, ki je bil določen s strani ECB, pokriva dveletni časovni horizont (2011 - 2012). Obremenitveni test je bil izveden na osnovi predpostavke statične bilance stanja na dan 31. 12. 2010 ter ni upošteval prihodnjih poslovnih strategij in odločitev vodstev bank, niti ne predstavlja napovedi prihodnjih rezultatov poslovanja bank.

Podrobnosti rezultatov obremenitvenega testa

Nova Ljubljanska banka

Ocenjeni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) Nove Ljubljanske banke na konsolidirani podlagi po neugodnem scenariju v letu 2012 znaša 5,3 %. Ta rezultat upošteva učinke dokapitalizacije, t.j. vpis in vplačilo novega lastniškega kapitala v višini 250 mio EUR do 30. aprila 2011. Če bi bila dokapitalizacija izvedena že v letu 2010, bi koncem leta 2010 količnik Core Tier 1 znašal 6,8 %, dejansko pa je znašal 5,2 %. Izračun sicer ne upošteva bodočih mitigacijskih ukrepov (n.pr. zmanjševanje kreditnih tveganj, ipd.), ki jih planira banka.

Nova Kreditna banka Maribor

Ocenjeni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) Nove Kreditne banke Maribor na konsolidirani podlagi po neugodnem scenariju v letu 2012 znaša 8,0 %. Ta rezultat upošteva učinke dokapitalizacije, t.j. vpis in vplačilo novega lastniškega kapitala v višini 104 mio EUR do 30. aprila 2011. Če bi bila dokapitalizacija izvedena že v letu 2010, bi koncem leta 2010 količnik Core Tier 1 znašal 9,5 %, dejansko pa je znašal 7,4 %. Izračun sicer ne upošteva bodočih mitigacijskih ukrepov, ki jih planira banka.

Rezultati in pomanjkljivosti, ki izhajajo iz obremenitvenih testov bodo služili izboljšanju trdnosti finančnega sistema. Nova Kreditna banka Maribor občutno presega 5 % referenčno vrednost količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), in bo v bodoče še naprej zagotavljala vzdrževanje ustrezne ravni kapitala. Nova Ljubljanska banka presega referenčno vrednost Core Tier 1 (5 %), vendar je le malo nad pragom. Zato bo Nova Ljubljanska banka predmet okrepljenega nadzora Banke Slovenije z namenom, da se čim prej zagotovi višja kapitalska ustreznost. Pri doseganju višje kapitalske ustreznosti bodo imele prednost rešitve privatnega sektorja. Uporaba javnih sredstev naj bi bila omejena, v primeru da privatni viri ne bodo zadostni, ter pod strogo določenimi pogoji in po pravilih državnih pomoči.

Podrobni rezultati obremenitvenega testa na podlagi osnovnega in neugodnega scenarija ter podatki o izpostavljenosti bank iz kreditnega in deželnega tveganja so na voljo v priloženih tabelah in v enotni obliki, ki jo je zagotovila EBA na spletni strani Rezultati vseevropskega obremenitvenega testa.

Podatki v zvezi z osnovnim scenarijem so namenjeni le za primerjavo. Niti osnovni niti neugodni scenarij se v nobenem primeru ne moreta tolmačiti kot bančna napoved ali se neposredno primerjati z drugimi objavljenimi podatki banke.

Več informacij o scenarijih obremenitvenih testov, predpostavkah in uporabljeni metodologiji je na voljo na spletni strani EBE http://www.eba.europa.eu/EU-wide-stress-testing/2011.aspx.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 02.08.2011

Ljubljana, 2. avgust 2011

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval poročilo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2011 in se seznanil s tekočim poslovanjem bank, z gibanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
    
2. Podobno kot v preteklih letih je Banka Slovenije tudi letos izvedla obremenitvene teste, s katerimi preverja pripravljenost bank in hranilnic (bank) na izjemne, vendar malo verjetne dogodke ter sprejela naslednjo izjavo za javnost:

Namen obremenitvenih testov je oceniti vpliv na kapitalsko ustreznost bank ob predpostavki določenih neugodnih dogodkov glede na izhodišče. Izhodiščna kapitalska ustreznost je konec leta 2010 znašala 11,3%, kapitalska ustreznost merjena s temeljnim kapitalom pa 8,6%.

Banka Slovenije je bankam posredovala pet scenarijev obremenitvenih testov in sicer: scenarij neugodnih makroekonomskih razmer, ki temelji na predpostavkah Evropskega bančnega organa, tri scenarije poslabšanja kvalitete kreditnega portfelja in scenarij likvidnostnega šoka.

Z obremenitvenim testom neugodnih makroekonomskih razmer je bil ocenjen vpliv predpostavljenih poslabšanih makroekonomskih razmer na višino kapitalske ustreznosti. Ob uresničitvi predpostavk obremenitvenega testa bi se kapitalska ustreznost bančnega sistema, merjena s celotnim kapitalom, leta 2011 znižala na 11,1%, konec leta 2012 pa na 10,5%. Kapitalska ustreznost, merjena s temeljnim kapitalom pa bi konec leta 2011 ostala 8,6%, konec leta 2012 pa bi se znižala na 8,2%.

Z obremenitvenim testom na podlagi scenarijev poslabšanja kreditnega portfelja je bil ocenjen vpliv le-teh na poslovni rezultat bank in posledično na kapital in kapitalsko ustreznost. Scenariji so predpostavili stečaje družb iz posameznih izbranih gospodarskih panog, ki so največji dolžniki posamezne banke. Izbrane so bile naslednje panoge: gradbeništvo, promet in skladiščenje ter holdingi. Pri izračunu učinka poslabšanja kreditnega portfelja so banke sicer lahko upoštevale obstoječa zavarovanja, vendar pod strožjimi pogoji od veljavnih regulatornih pravil.

Banke so scenarije poslabšanja kreditnega portfelja aplicirale na podatke zaključnega računa za leto 2010. V primeru uresničitve predpostavk najslabšega od teh scenarijev bi kapitalska ustreznost bančnega sistema, merjena s celotnim kapitalom, znašala 9,9%, merjena s temeljnim kapitalom pa 7,1%. Zaradi različne izpostavljenosti bank do izbranih gospodarskih panog so med bankami razlike glede vpliva na poslovni rezultat, na kapital in kapitalsko ustreznost.

Z obremenitvenim testom na podlagi scenarija likvidnostnega šoka je bil ocenjen potreben obseg zadolževanja bank pri Evropski centralni banki (ECB) in potreben obseg primernega premoženja za zavarovanje tega zadolževanja. Scenarij je predpostavil, da banke ne bi mogle v celoti obnoviti virov pri tujih poslovnih bankah, poleg tega pa naj bi se zmanjšali tudi viri nebančnega sektorja.

Rezultati scenarija likvidnostnega šoka kažejo, da bi se odvisnost bank od zadolževanja pri ECB povečala z 1,1% bilančne vsote konec leta 2010 na 4,5% konec leta 2011 oz. na 7,1% konec leta 2012. Pri tem bi premoženje bančnega sistema, primerno za zavarovanje zadolženosti pri ECB, zadoščalo za pridobitev manjkajočih virov.

Banka Slovenije ugotavlja, da bi bila kapitalska ustreznost bančnega sistema, merjena s celotnim kapitalom, po vseh scenarijih obremenitvenih testov med 9,9% in 11,1%, merjena s temeljnim kapitalom pa med 7,1% in 8,6%. Banke že od leta 2007 izvajajo proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, kar pomeni, da s kapitalom pokrivajo vsa pomembna tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bila izpostavljena. Tako banke zagotavljajo kapital za regulatorno določena tveganja (kreditno, tržno in operativno), poleg tega pa še za tista, ki so ocenjena kot pomembna z vidika poslovnega modela posamezne banke (obrestno in valutno tveganje, tveganje koncentracije, tveganje ugleda, strateško tveganje itd.).

Zadolževanje v švicarskih frankih

Ljubljana, 29. avgust 2011

Pojasnilo Banke Slovenije v zvezi z zadolževanjem v švicarskih frankih.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 06.09.2011

Ljubljana, 6. september 2011:

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, julij-avgust 2011.
   
   Podatki nacionalnih računov kažejo na stagnacijo slovenske gospodarske aktivnosti tudi v drugem letošnjem četrtletju. Kriza v gradbeništvu se nadaljuje in se je poglobila, kot je predvidevalo že aprilsko Poročilo o cenovni stabilnosti. Po drugi strani je bila aktivnost v predelovalnih dejavnostih v drugem četrtletju še vedno ugodna, medtem ko je bila rast večine ostalih dejavnosti nizka, a pozitivna. Tudi v evrskem območju je bila gospodarska rast v drugem četrtletju nizka, po sicer zelo ugodnih rezultatih v prvem četrtletju.
   
   Razen trošenja gospodinjstev, ki se je ohranilo na lanski ravni, so se v drugem četrtletju poslabšale vse komponente domačega trošenja. Pri tem so se po močnem porastu ponovno zmanjšale tudi investicije v opremo in stroje. Pozitivna rast temelji na tujem povpraševanju, vendar se v zadnjih mesecih globalna gospodarska aktivnost upočasnjuje, kar pomeni dodatno tveganje za okrevanje gospodarstva v prihodnjih četrtletjih. Kazalniki zaupanja za avgust kažejo na nadaljevanje upadanja izvoznih in skupnih naročil. Tuje povpraševanje je pod vplivom vedno večje negotovosti, povezane tudi z vzdržnostjo javnih financ v nekaterih državah.
   
   Medletna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, v naslednjih mesecih pa se bo prehodno povišala predvsem zaradi enkratnih baznih učinkov. Avgusta se je osnovna inflacija še nekoliko znižala. Takšna inflacijska gibanja so predvsem odraz neugodnih razmer na trgu dela, ki ne omogočajo rasti plač in končnega trošenja gospodinjstev. Hkrati se stroški dela na enoto proizvoda medletno znižujejo, kar kaže na prilagajanje gospodarstva na zaostrene razmere agregatnega povpraševanja.
2. Svet Banke Slovenije je obravnaval redno mesečno informacijo o tekočem poslovanju bank, gibanju na kapitalskih trgih in obrestnih merah. Bilančna vsota bančnega sistema se je julija zmerno povečala, kreditiranje nebančnega sektorja pa se je zmanjšalo. Nazadovanje kreditiranja sektorja nefinančnih podjetij se je nadaljevalo. Stroški oslabitev in rezervacij so se do konca julija letos povečali bolj kot v primerljivem lanskem obdobju. Poslovanje nefinančnih družb se slabša, zaradi česar narašča delež zamud pri poravnavanju obveznosti do bank. Kreditiranje gospodinjstev zmerno narašča. Bančni sistem je v prvih sedmih mesecih letos posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 47,9 mio EUR. Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v prvi polovici letošnjega leta povečala za 0,7 odstotne točke na 12%, kapitalska ustreznost prvega reda pa za 0,9 odstotne točke na 9,9%, kar omogoča bankam nuditi gospodarstvu ustrezno kreditno podporo v primeru upravičenega kreditnega povpraševanja in ob upoštevanju načela skrbnega obvladovanja kreditnih tveganj.
    
3. Svet Banke Slovenije se je seznanil s Poročilom o poslovanju plačilnih sistemov v 2. kvartalu 2011.
    
4. Svet Banke Slovenije je obravnaval Analizo nadomestil in oceno prihodkov bank in hranilnic iz naslova plačilnih storitev.

Spletna anketa o kakovosti bankovcev eura v obtoku

Ljubljana, 9. september 2011:

Evropska centralna banka (ECB) skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami držav euroobmočja skrbi za to, da so bankovci eura v obtoku v čim boljšem stanju. V ta namen so pripravili spletno anketo o kakovosti evrobankovcev v obtoku na naslovu : http://www.ecb.europa.eu/euro/banknotes/html/banknotequality.en.html
 

Tekmovanje za dijake Generacija €uro

Ljubljana, 8. septembra:

Tekmovanje za dijake Generacija €uro

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 19.09.2011

Ljubljana, 19. september 2011

Glede na nedavno poročanje nekaterih medijev o neučinkovitem poslovanju Banke Slovenije (visoki stroški, nevarčnost, nadpovprečno število zaposlenih, boni za učbenike), Svet Banke Slovenije navaja naslednja, javno dostopna oziroma že pojasnjena dejstva.

1. Banka Slovenije v 20 letni zgodovini ni nikoli prejela sredstev iz proračuna Republike Slovenije, temveč je od leta 1991 do danes iz dobička odvedla v proračun Republike Slovenije 178 mio EUR, oziroma v zadnjih dveh letih 35,4 mio EUR. Torej ne drži trditev, da je Banka Slovenije financirana od proračuna Republike Slovenije.
    
2. Banka Slovenije je od leta 2007 zmanjšala celotne stroške poslovanja, nominalno od 30,0 mio EUR na 28,7 mio EUR v letu 2010. Ob upoštevanju inflacije, so se celotni stroški poslovanja realno zmanjšali za 9,7%. Gibanje stroškov poslovanja in njenih posameznih elementov je razvidno iz Letnega poročila Banke Slovenije, o katerem Banka Slovenije redno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije in je dostopno na spletni strani Banke Slovenije:
   http://www.bsi.si/iskalniki/letna_porocila.asp?MapaId=709 .
    
3. Banka Slovenije je od leta 2006, ko je skupno število zaposlenih znašalo 435, znižala zaposlenost na 420 ob koncu leta 2010. Število zaposlenih v posamezni nacionalni centralni banki je smiselno primerjati glede na funkcije, ki jih posamezna nacionalna centralna banka opravlja. Primerjalno, brez funkcije nadzora bančnega poslovanja, ki je zelo različno institucionalno uvrščena med članicami evro-območja, Banka Slovenije dosega 2,17 zaposlenega na 10 tisoč prebivalcev. Če poleg Slovenije navedemo od nje manjše države evro območja, je število zaposlenih v centralnih bankah na 10 tisoč prebivalcev naslednje: Malta 7,8, Luksemburg 5,02, Ciper 4,35, poleg teh še npr. Irska 2,65. Najnižje število zaposlenih na 10.000 prebivalcev v Evrosistemu ima Španija, in sicer 0,55. Torej znaša razmerje med najvišjim in najnižjim številom zaposlenih na 10.000 prebivalcev 14,2.
    
4. Banka Slovenije v skladu z metodologijo Evropske Centralne Banke spremlja porabo kadrovskih virov po posameznih funkcijah Evrosistema (ESCB). Največ zaposlenih je namenjeno analizi in izvajanju denarne politike ter upravljanju premoženja (17,2 % vseh zaposlenih), nadzoru bančnega poslovanja (14,7%) , statistiki in finančni stabilnosti (12,4%), oskrbovanju z gotovino (5,5%) ter plačilnim sistemom (5,5%). Kar 120 zaposlenih formalno in redno sodeluje v številnih odborih in delovnih skupinah ESCB, ECB in EU. V tem procesu se porabi kar ena tretjina razpoložljivega delovnega časa.

Na vprašanje novinarke v zvezi z boni za učbenike smo pojasnili, da je bone prispeval Sindikat Banke Slovenije po odločitvi njegovega izvršnega odbora, torej ne Banka Slovenije po odločitvi Sveta Banke Slovenije oziroma guvernerja.

Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu

Ljubljana, 22. september 2011

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec se bo udeležil rednega letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki bo potekalo od 23. do 24. septembra 2011 v Washingtonu, D.C.. Na zasedanju Denarnega in finančnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, ki se ga bo udeležil guverner Kranjec, bo potekala razprava o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, o tem kakšne so napovedi prihodnjih dogajanj in možni odzivi politik. Na dnevnem redu je tudi obravnava konsolidiranega poročila o izvajanju multilateralnega nadzora ter akcijski načrt generalne direktorice.

Guverner Kranjec bo v Washingtonu sodeloval na plenarnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter se udeležil vrste bilateralnih srečanj s predstavniki mednarodnih finančnih in bančnih institucij.
 

Podelitev nagrad Banke Slovenije za diplomska in magistrska dela v letu 2011

Ljubljana 13. oktober 2011:

Danes, 13. oktobra 2011, je potekala v avli Banke Slovenije tradicionalna podelitev nagrad za diplomska in magistrska dela. Nagrajena dela je na podlagi natečaja izmed vseh prejetih del izbrala Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo. Nagrade, ki jih Banka Slovenije podeljuje ob obletnici uvedbe slovenskega tolarja, je letos prejelo pet nagrajencev. Nagrade se podeljujejo za spodbudo raziskovalnega dela študentov na področju ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava.
Nagrajence in prisotne je nagovoril guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec, ki je skupaj z dr. Mejro Festić, predsednico Komisije Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo, nagrajencem čestital in jim podelil nagrade.

Nagrade so prejeli:

Živa JOVANOVIČ, diplomantka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Učinek sprememb kapitalske regulative za bančni sektor v evroobmočju", katerega mentor je bil prof. dr. Marko Košak.

Matic PETRIČEK, diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Vpliv svetovnih cen hrane na inflacijo: primera Slovenije in Združenega kraljestva", katerega mentor je bil prof. dr. Igor Masten.

Nejc SMRDEL, diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Sistem senčnega bančništva in stabilnost finančnega sistema", katerega mentor je bil doc. dr. Matej Marinč.

Matjaž ŽUNKO, diplomant Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, za diplomsko delo "Zanesljivost VaR modelov v izjemnih okoliščinah", katerega mentorja sta bila doc. dr. Drago Bokal in dr. Timotej Jagrič.

Daniel ZDOLŠEK, diplomant Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, za diplomsko delo "Razkritja informacij o (po) odsekih v letnih poročilih slovenskih velikih družb", katerega mentor je bil doc. dr. Iztok Kolar.

Nagrajena dela si lahko ogledate na povezavi: http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=136.

Zahteve po dodatnem kapitalu EU bank v okviru ukrepov Evropskega sveta

Ljubljana, 27. oktober 2011

Evropski svet je objavil nabor ukrepov, s katerimi želi ohraniti stabilnost ter obnoviti zaupanje finančnih trgov. V tem okviru so bili z namenom pomirjanja tržnih udeležencev glede izpostavljenosti bank deželnemu tveganju sprejeti tudi ukrepi za okrepitev kapitalske pozicije evropskih bank, ki jih je pripravil Evropski bančni organ (v nadaljevanju EBA).

Banke bodo morale do junija 2012 zagotoviti raven kapitalske ustreznosti, merjene z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom (t.i. Core Teir 1) v višini 9%. Dodatni viri, ki jih bodo banke lahko vključevale v najbolj kakovosten temeljni kapital, bodo morali izpolnjevati stroge kriterije, predpisane s strani EBE. Pri vrednotenju deželnega dolga morajo banke ravnati preudarno, kar pomeni, da ne smejo upoštevati bonitetnih filtrov ter, da morajo vse terjatve, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, preračunati na tekočo tržno ceno. Omenjeni ukrepi bodo bankam omogočili ohranjanje primerne kapitalske ustreznosti kljub neugodnim razmeram.

EBA je primanjkljaj kapitala na nivoju Evropske unije ocenila po stanju na dan 30.6.2011 ter ob upoštevanju donosnosti državnih vrednostih papirjev po podatkih na dan 30.9.2011. Iz podatkov, ki jih je EBA objavila na svoji spletni strani (http://eba.europa.eu/News--Communications/Year/2011/The-EBA-details-the-EU-measures-to-restore-confide.aspx ) izhaja, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 mrd evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 mio evrov.

Dejanski primanjkljaj bo objavljen v novembru, izračunan po stanju na dan 30.9.2011, ko bodo posamezne banke tudi dolžne razkriti podatke o kapitalski poziciji in obsegu izpostavljenosti do deželnega dolga.

Za doseganje navedenih zahtev bodo morale banke nadzorni instituciji (v Sloveniji Banki Slovenije) predložiti podroben in z nadzorniki usklajen načrt zagotavljanja navedene ravni kapitalske ustreznosti. Pričakuje se, da banke ne bodo v večji meri vključevale dezinvestiranja temveč bo pomemben del predstavljal kapitalski vložek, kapitalsko pozicijo pa bodo ohranjale tudi z zadržanjem izplačila dividend in drugih bonitet.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 2.11.2011

Ljubljana, 2. november 2011:

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2011 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2011.
Razpoložljivi podatki za tretje četrtletje 2011 kažejo na nadaljevanje šibke, a pozitivne rasti gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Hkrati se poslabšujejo obeti za gospodarsko rast v evrskem območju v letošnjem in prihodnjem letu, postopoma pa se nižajo tudi napovedi za države srednje in vzhodne Evrope. Razlike v gospodarski rasti med članicami evrskega območja se povečujejo, k čemer močno prispevajo verodostojnost javnofinančne konsolidacije, konkurenčnost in trdnost finančnega sistema posameznih držav. Povečana negotovost se kaže v močnem zniževanju vrednosti kazalnikov zaupanja, finančni trgi pa so se večinoma pozitivno odzvali na sklepe sestanka voditeljev EU 26. 10. 2011.

Pešanje aktivnosti v mednarodnem okolju negativno vpliva na slovensko gospodarstvo. Rast izvoza je v avgustu 2011 sicer ostala visoka, vendar podatki za predelovalne dejavnosti v zadnjih mesecih kažejo na poslabševanje dinamike v proizvodnji. Ob visoki stopnji brezposelnosti in globoki krizi gradbenega sektorja ostaja domače povpraševanje šibko. V razmerah počasnega gospodarskega okrevanja so možnosti znižanja stopnje brezposelnosti omejene.

Negotovost glede izvajanja fiskalne konsolidacije v Sloveniji se kaže tudi v znižanju bonitetne ocene državnega dolga in postopnem naraščanju zahtevanega donosa za financiranje državnega dolga v primerjavi z državami s trdnim stanjem javnih financ. S tem se povečujejo stroški financiranja države in posredno zasebnega sektorja. Četudi je dolg države v primerjavi z večino držav evrskega območja nižji, je nujno zajeziti njegovo hitro naraščanje. Sprejeti varčevalni ukrepi slonijo večinoma na kratkoročnem omejevanju investicijskih izdatkov, zato je nujno čimprejšnje sprejetje dolgoročno vzdržnih ukrepov za znižanje primanjkljaja v skladu z zavezami v Paktu o stabilnosti in rasti. Ekonomske politike morajo znižati negotovost glede izvajanja fiskalne konsolidacije in s tem izboljšali dostopnost države in zasebnega sektorja do mednarodnih finančnih trgov.

Inflacija se je v oktobru 2011 približala povprečju evrskega območja in je znašala 2,9 %. Do konca leta bo v skladu s projekcijami Banke Slovenije ostala na podobni ravni, nato pa se bo v prvih mesecih prihodnjega leta znižala pod 2 %. Ob nadaljevanju šibkega domačega povpraševanja bo znižanje cen predvsem posledica umirjanja cen energentov.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval redno mesečno informacijo o tekočem poslovanju bank, gibanju na kapitalskih trgih in obrestnih merah.
Bilančna vsota bančnega sistema se je septembra 2011 zmanjšala. Na to je na strani virov vplivalo zmanjšanje obveznosti bank do tujih bank, zmanjšanje obveznosti do Evrosistema in zmanjšanje stanja dolžniških vrednostnih papirjev. Na strani naložb se je nadaljevalo zmanjševanje obsega posojil nebančnemu sektorju. Oblikovani so bili visoki stroški oslabitev in rezervacij povezanih s kreditiranjem nefinančnih podjetij v višini 150,3 mio EUR. Izguba v bančnem sistemu je letos do septembra znašala 107 mio EUR.
Rezultati poslovanja bank so odraz širšega makroekonomskega okolja, kapitalska ustreznost in likvidnost bančnega sistema kot celote pa sta ustrezni.
3) Svet Banke Slovenije se je seznanil s publikacijo Neposredne naložbe 2010 in potrdil njeno objavo.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.11.2011

Ljubljana, 15. november 2011

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval Pregled finančnih računov Slovenije 2005-2010. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po gospodarskih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2005-2010.
2) Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike v predlaganem besedilu, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
3) Svet Banke Slovenije spremlja dogajanja na mednarodnih finančnih trgih in naraščanje zahtevanih donosnosti za slovenske državne vrednostne papirje ter za vrednostne papirje nekaterih slovenskih bank. Porast zahtevane donosnosti na vrednostne papirje je posledica več dejavnikov, predvsem: zaostritve dolžniške krize v nekaterih državah evrskega območja, splošne negotovosti v mednarodnem finančnem okolju ter dogodkov in trendov v domačem gospodarskem in političnem okolju.
Domače makroekonomske in politične razmere so neugodne: uradne projekcije rasti slovenskega BDP se znižujejo, obstajajo večja makroekonomska neravnotežja, ki se kažejo predvsem v primarnem proračunskem primanjkljaju in naraščajoči negativni neto finančni poziciji s tujino, prisotna pa je tudi politična negotovost, ki odmika sprejem in implementacijo reform v prihodnost. Ti dejavniki so prispevali k znižanju bonitetne ocene države, kar kaže na potrebo kredibilnega oblikovanja in izvedbe dolgoročnih stabilizacijskih in strukturnih politik.

Svet Banke Slovenije meni, da je potrebno, da nosilci politike in ekonomske politike čim prej sprejmejo in izvedejo ustrezne ekonomske ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjšanje pribitkov. Dosedanja politika je vodila k visokemu zunanjemu zadolževanju države, bank in drugih gospodarskih subjektov, zaradi česar je potrebno dati večjo vlogo odgovornemu lastniškemu kapitalu, domačemu in tujemu.
 

Sporočilo za javnost Banke Slovenije

Ljubljana, 24. november 2011:

Predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, predstavniki zaposlenih Skupine Helios in predstavniki Svobodnega sindikata KNG Cinkarne Celje d.d. so Banki Slovenije danes izročili svoja stališča do problema upravljanja z državnim premoženjem in do morebitne prodaje lastniških deležev v navedenih gospodarskih družbah, ki sicer uspešno poslujejo. Spremljali so jih tudi predstavniki Steklarne Rogaška.

Industrija oziroma sektor predelovalnih dejavnosti sta v vsakem gospodarstvu velikega pomena, saj sta pomembna notranja, integralna vira gospodarske rasti in spodbujanja izvozne dejavnosti. Ohranitev, spodbuda in razvoj le-teh je za Slovenijo strateškega pomena.

Banka Slovenije se zavzema za odgovorno lastništvo podjetij in bank, ne glede na to, ali je kapital domačega ali tujega izvora.

Banka Slovenije tekoče spremlja dogajanja v domačem in mednarodnem (predvsem v evro območju) gospodarskem okolju in ugotavlja, da bi bilo potrebno v Sloveniji čim prej sprejeti in uresničiti strukturne spremembe, saj z njimi že zamujamo. Zato ponovno poziva nosilce politike in ekonomske politike, naj čim prej sprejmejo in izvedejo ustrezne ekonomske ukrepe, ki bodo omogočili stabilizacijo stanja in oblikovanje ter izvajanje realne razvojne strategije države.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 06.12.2011

Ljubljana, 6. december 2011

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, november 2011, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2011.

Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju, v primerjavi z drugim, zmanjšala za 0,2 %, ker se je zaradi upada tujih naročil zmanjšala industrijska proizvodnja. Nižja je bila tudi rast prihodkov v nekaterih izvozno usmerjenih storitvah. Potrebno stroškovno prilagajanje gospodarstva nižji ravni aktivnosti se še naprej kaže v zmanjševanju zaposlenosti in upočasnjevanju rasti plač, kar znižuje kupno moč prebivalstva. Hkrati kriza v gradbeništvu ostaja izrazita, z negativnimi učinki tudi na bančni sektor.

V razmerah močno povečane negotovosti na trgih javnega dolga je ključna vzpostavitev verodostojne fiskalne konsolidacije in jasnejše komunikacije s finančnimi trgi. Analize kažejo, da je trenutni zahtevani donos na dolgoročne slovenske obveznice previsok glede na makroekonomske temelje in je posledica dejavnikov, med katere sodi tudi negotovost glede vodenja fiskalne konsolidacije in sprejemanja strukturnih reform za vzdržno gospodarsko rast. Primerno ukrepanje nosilcev ekonomskih politik je s tega vidika nujno in bi lahko omogočilo razmeroma hitro znižanje zahtevane donosnosti na slovenske obveznice.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval redno mesečno informacijo o tekočem poslovanju bank, gibanju na kapitalskih trgih in obrestnih merah.

Zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih finančnih trgih ter negativnih makroekonomskih gibanj se tudi v slovenskih bankah znižuje kreditna aktivnost. Bančni sistem ohranja primerno likvidnost in solventnost s pridobivanjem vlog nebančnega sektorja ter s sodelovanjem pri avkcijah Evrosistema. Podatki bank o gibanju vlog sektorja gospodinjstev v letošnjih prvih desetih mesecih kažejo, da so se vloge gospodinjstev kljub zmanjšanju bilančne vsote povečale za 168 mio EUR.

3. Svet Banke Slovenije se je seznanil z analizo možnih negativnih posledic nadaljevanja neugodnih gospodarskih gibanj, neugodnih razmer na finančnih trgih in visokih cen zadolževanja na poslovanje slovenskih bank. Analiza kaže, da je z veliko verjetnostjo v letu 2012 še mogoče pričakovati slab finančni rezultat, potrebe po nadaljnjem oblikovanju oslabitev in potrebe po dokapitalizaciji bank. V odvisnosti od gospodarskih gibanj in umiritve razmer na mednarodnih finančnih trgih, ter izboljšanja finančne strukture poslovanja podjetij, je mogoče pričakovati izboljšanje finančnih rezultatov bančnega sektorja v letu 2013.

4. Svet Banke Slovenije je sprejel naslednje sklepe za prenos Direktive 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24.11.2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (Capital Requirements Directive III - CRD III) v slovenski pravni red:

- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice in
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic

5. Svet Banke Slovenije je na podlagi uredbe EU o bonitetnih agencijah sprejel naslednja sklepa:

- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij in

- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice

Rezultati kapitalskih testov 2011

Ljubljana, 8. december 2011

Evropski svet je konec oktobra letos objavil nabor ukrepov, s katerimi želi ohraniti finančno stabilnost Evropske unije in obnoviti zaupanje finančnih trgov v bančni sektor. V tem okviru so bili sprejeti tudi ukrepi za okrepitev kapitalske pozicije evropskih bank, ki jih je pripravil Evropski bančni organ (v nadaljevanju EBA) ob upoštevanju izpostavljenosti bank do držav Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljevanju držav EGP).

Sprejeti ukrepi od bank zahtevajo okrepitev njihove kapitalske pozicije z vzpostavitvijo začasnega kapitalskega blažilnika za izpostavljenosti do držav EGP, ki odraža vrednotenje tega dolga po trenutnih tržnih cenah in brez upoštevanja bonitetnega filtra za izpostavljenosti do držav iz kategorije finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. Dodatno k temu bodo morale banke do konca junija 2012 zagotoviti raven kapitalske ustreznosti, merjene z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom (Core Tier 1) v višini najmanj 9%. Referenčni datum za upoštevanje tržnih cen državnega dolga in izračun obsega skupnega kapitalskega blažilnika je 30. september 2011.

K izpolnitvi omenjenih zahtev so zavezane banke, ki so sodelovale v evropskem obremenitvenem testu 2011, z izjemo nekaterih manjših čezmejno neaktivnih bank. Od slovenskih bank v vzorcu 71 evropskih bank sodelujeta Nova Ljubljanska banka d.d. in Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Podrobnosti rezultatov

Upoštevaje predpisano metodologijo je izračun, ki je bil izveden pod okriljem EBE in v tesnem sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki (v Sloveniji z Banko Slovenije), pokazal sledeče.

Nova Ljubljanska banka ima po stanju na dan 30. 9. 2011 kapitalski primanjkljaj v višini 320 mio EUR, ki ga mora odpraviti najkasneje do konca junija 2012.

Banka bo dolžna Banki Slovenije posredovati podroben plan aktivnosti za zagotovitev zahtevane višine količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier I). Pred dokončno potrditvijo mora Banka Slovenije s planom aktivnosti seznaniti tudi ostale nadzornike v okviru nadzorniških kolegijev ter EBO.

S strani banke sprejete aktivnosti (vključno z dokapitalizacijo, dezinvestiranjem in ostalimi ukrepi) naj bi obnovile zaupanje tržnih udeležencev, olajšale dostop banke do novih virov financiranja ter posledično banki omogočile nadaljnje financiranje realnega sektorja.

Nova Kreditna banka Maribor po stanju na dan 30. 9. 2011 dosega zahtevano višino količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v višini 9%, ob izključitvi bonitetnega filtra za izpostavljenosti do držav iz kategorije finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in ob konzervativnem vrednotenju izpostavljenosti do držav iz kategorije finančnih sredstev v posesti do zapadlosti ter kategorije kreditov po trenutnih tržnih cenah.

Podrobni rezultati, podatki o sestavi kapitala in tveganju prilagojene aktive ter izpostavljenosti do držav centralne in lokalne ravni so na voljo v priloženih tabelah ter v enotni obliki, ki jo je zagotovila EBA na spletni strani Rezultati kapitalskih testov 2011.

Več informacij o uporabljeni metodologiji je na voljo na spletni strani EBE http://www.eba.europa.eu/capitalexercise.aspx.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 20.12.2011

Ljubljana, 20. december 2011

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval poročilo Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2011 in potrdil njegovo objavo na spletni strani Banke Slovenije.

Negativna gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2011 nakazuje, da bi se lahko pričakovanja o daljšem obdobju nizke gospodarske rasti v Sloveniji uresničila. Na gospodarske razmere v Sloveniji vplivajo naslednji dejavniki:

- prvič, zelo zaostrene razmere na mednarodnih finančnih trgih. Slovenija je bila jeseni leta 2011 od njih bolj odvisna kot konec leta 2010 zaradi porasta neto obveznosti do tujine, zaostrenih pogojev financiranja ter znižanja bonitetnih ocen države in nekaterih bank.
- drugič, prezadolženost sektorja nefinančnih podjetij v Sloveniji.
- tretjič, v primerjavi z evroobmočjem nizka kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema, naraščanje deleža slabih naložb in zmanjševanja obsega posojil.
- četrtič, nekonkurenčnost slovenskega poslovnega okolja ter prepočasno izvajanje strukturnih reform.

Stabilnost slovenskega bančnega sistema se je v prvih treh četrtletjih leta 2011 poslabšala zaradi nadaljevanja naraščanja kreditnega in dohodkovnega tveganja ter tveganja refinanciranja. Negativni premiki so opazni tudi pri obrestnem tveganju, medtem ko se likvidnostno in valutno tveganje nista bistveno spremenili. Na zmanjšanje likvidnostnega tveganja bo ugodno vplivala tudi dodatna ponudba triletnega dolgoročnega refinanciranja pri ECB.

2. Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel naslednja sklepa:
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic in
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic skupaj z Navodilom za elektronsko posredovanje poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 10.01.2012

Ljubljana, 10. januar 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, december 2011, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2011.
Ob stagnaciji domače potrošnje in poslabševanju pričakovanj o prihodnji gospodarski rasti na ključnih izvoznih trgih Slovenije narašča verjetnost krčenja aktivnosti v začetku leta 2012. Zaradi oslabljenega tujega povpraševanja se rast industrijske proizvodnje znižuje, hkrati razmere v gradbeništvu ostajajo slabe, znižujejo pa se tudi prihodki v večini segmentov trgovine. Tekoči kazalniki gospodarskih gibanj ne kažejo na krčenje proizvodnje, ki bi bilo primerljivo z recesijo s konca leta 2008. Nadaljevanje takšnih gibanj ne omogoča izboljšanja razmer na trgu dela.

Državni zbor je soglasno in ob široki podpori socialnih partnerjev s sprejetjem interventnega zakona preprečil večjo rast odhodkov iz naslova plač in transferjev v prvi polovici leta 2012. Vendar bo učinek tega zakona na primanjkljaj javnih financ omejen. Zahtevana donosnost desetletnih državnih obveznic se je decembra gibala med 6 % in 7 %, hkrati pa tudi ocene javnofinančnega položaja s strani bonitetnih agencij ostajajo neugodne. To kaže na nujnost oblikovanja verodostojnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in vzdržno znižanje primanjkljaja v skladu z zavezami v okviru Programa stabilnosti.

Visoko sezonsko znižanje cen obleke in obutve ter učinki osnove pri cenah tekočih in pogonskih goriv so vplivali na medletno znižanje stopnje inflacije decembra 2011 na 2,1 %. Povprečna letna inflacija v Sloveniji je tako v letu 2011 znašala 2,1 %, v območju evra pa 2,7 %. Ob zaostrenih makroekonomskih razmerah so močneje upadli tudi kazalniki osnovne inflacije v Sloveniji. V prvem polletju leta 2012 se pričakuje nadaljnje znižanje stopnje inflacije. Pri tem Svet Banke Slovenije opozarja na nevarnost zvišanja inflacijskih pričakovanj, če bi se na nivoju občin, na področju gospodarskih javnih služb, cene dvigale z visokimi odstotki.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
Na znižanje bilančne vsote bančnega sistema v novembru 2011 za 861 mio EUR je na strani virov sredstev vplivalo nadaljnje razdolževanje bank do tujine, zmanjševanje vlog države in zmanjševanje obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev ter podrejenega dolga. Na strani naložb so se zmanjšala posojila bankam v tujini in naložbe v vrednostne papirje. Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2011 še nekoliko znižala, na -2,6% medletno, predvsem zaradi znižanja obsega posojil odobrenih drugim finančnim institucijam ter nadaljnjega umirjanja rasti posojil gospodinjstvom. Prirast stroškov oslabitev in rezervacij je bil novembra nižji kot mesec pred tem, vendar njihova dinamika rasti ostaja z 32% p.a. relativno visoka. Bančni sistem je v prvih enajstih mesecih preteklega leta posloval z izgubo pred davki v višini 122 mio EUR. Likvidnost bančnega sistema ostaja zadovoljiva tudi zaradi obsežnejšega črpanja sredstev na dražbi triletnega, dolgoročnega refinanciranja pri ECB konec decembra 2011. Svet Banke Slovenije pri tem ugotavlja, da je trenutno razpoložljivo finančno premoženje bank, primerno za zavarovanje posojil pri ECB, zadostno, vendar močno odvisno od bodoče kreditne bonitete Republike Slovenije. Ta je odvisna od ukrepov ekonomske politike. Svet Banke Slovenije meni, da je zaradi tega zelo pomembno, hitro ukrepanje na področju stabilizacije javnih financ in strukturnih politik.

3) Svet Banke Slovenije se je seznanil s Poročilom o poslovanju plačilnih sistemov v tretjem kvartalu 2011.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 24.01.2012

Ljubljana, 24. januar 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče zadeve s področja nadzora poslovanja bank in sprejel ustrezne sklepe.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 07.02.2012

Ljubljana, 7. februar 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, januar 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2011.

Razpoložljivi podatki za zadnje četrtletje 2011 kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, hkrati pa se poslabšujejo obeti za gospodarsko rast v letu 2012.

V primerjavi s poslabševanjem zaupanja na mednarodnih trgih so gibanja v slovenski industriji nekoliko ugodnejša, obenem pa se nadaljuje zmanjševanje aktivnosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na domači trg. Številni anketni kazalniki kažejo na nadaljevanje krize v gradbeništvu, zmanjšujejo pa se tudi realni prihodki v trgovini na drobno, brez motornih vozil in goriv. Ob upadanju zaupanja v dejavnostih, vezanih na domači trg, se povečuje tudi tveganje za nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela.

Lani je primanjkljaj proračuna Republike Slovenije po prvih podatkih dosegel 4,3 % BDP in bil nižji od načrtovanega z rebalansom proračuna Republike Slovenije. Medletno znižanje odhodkov v zadnjih mesecih sicer lahko deloma odraža odmikanje nekaterih izdatkov v prihodnje mesece. Veljavni proračun Republike Slovenije za letos predvideva primanjkljaj v višini 3,6 % BDP (ocenjenega ob pripravi proračuna). Z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 se ohranjajo plače, pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom v prvi polovici leta v nespremenjeni višini. Slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna zahtevajo prilagoditev odhodkov razpoložljivim virom.

Inflacija, merjena z HICP, je v letu 2011 znašala 2,1 %, h kateri so največ prispevale cene energentov in hrane zaradi višjih cen surovin na svetovnih trgih v začetku leta. Osnovna inflacija je lani znašala -0,4 %, v primerjavi z evrskim območjem je nižja za 1,0 odstotne točke. V letu 2012 bo nizka gospodarska aktivnost in padec povpraševanja povzročal tendenco k znižanju inflacije pod 2 %, Kljub temu se kaže vedno večja potreba, da se zajezi pritiske za dviganje cen na lokalni ravni, predvsem na področju javnih storitev.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.

Slovenski bančni sistem ohranja primerno likvidnost tudi s pomočjo obsežnejšega črpanja sredstev na dražbi triletnega refinanciranja pri ECB. Decembra 2011 se je zaustavil trend zniževanja sekundarne likvidnosti bančnega sistema z vpisom 18-mesečnih zakladnih menic Republike Slovenije.

Zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju se je decembra lani močno odrazilo v bilancah bank na dva načina.

Prvič, banke so močno, za 647 mio EUR, zmanjšale stanja posojil nefinančnim družbam. Zmanjšanje je deloma povezano s prestrukturiranjem naložb, predvsem pa odraža negativna gibanja povpraševanja po posojilih in odplačevanje obveznosti do tujine. Dejavniki, ki že dlje časa negativno vplivajo na kreditno aktivnost so zniževanje bonitetnih ocen in višji stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih razmer in položaja nekaterih panog, visoka zadolženost podjetij, plačilna nesposobnost ter zmanjševanje vrednosti in likvidnosti premoženja razpoložljivega za zavarovanje posojil. Na ta gibanja se je v zadnjem četrtletju lanskega leta odzvalo dodatno zaostrovanje kreditnih standardov. Ob zmanjševanju kreditiranja se je bilančna vsota bančnega sistema lani zmanjšala za 1,5 mrd EUR.

Drugič, udejanjanje dohodkovnega tveganja, kot posledica kreditnega tveganja, je bilo decembra lani izrazito. Banke so za 314 mio EUR povečale stroške oslabitev in rezervacij, tako da so ti v letu 2011 znašali 1.096 mio EUR, oziroma 35,4% več kot leta 2010. Predvsem zaradi tega se je izguba bančnega sistema po obdavčitvi v celotnem lanskem letu po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povečala na 356 mio EUR.

Kreditno tveganje, merjeno z deležem razvrščenih terjatev bank, ki jih komitenti poravnavajo z zamudami daljšimi od 90 dni, se je novembra lani glede na mesec prej rahlo znižalo, a se kljub temu ohranja na razmeroma visoki ravni. Pogoji financiranja bank v tujini so se lani poslabšali tako glede obsega kot glede ročnosti novih posojil. Banke so se temu na strani virov prilagajale z razdolževanjem pri tujih bankah v vrednosti 2.181 mio EUR, kar so deloma nadomeščale z viri Evrosistema. Slednji ostaja zanesljiv in razmeroma ugoden vir financiranja tudi v prihodnje.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v mednarodnem in domačem okolju se bodo negativni procesi v realnem sektorju tudi letos odražali v poslovanju bank. Pred bankami ostaja izziv, kako čim učinkoviteje upravljati s portfeljem slabih naložb in ga zmanjšati, hkrati pa z dovolj ugodno ponudbo zadovoljiti kreditno sposobno povpraševanje. K preobratu trendov bi lahko pripomogla dokapitalizacija bank, konsolidacija bančnega sistema in pospešeno finančno ter poslovno prestrukturiranje podjetij.

3) Svet Banke Slovenije je uskladil Sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije z metodologijo ECB za izračunavanje stroškov teh storitev in ga sprejel.

4) Svet Banke Slovenije se je strinjal, da je Pravilnik za izvajanje zakona o davčnem postopku, ki ga je enostransko sprejelo Ministrstvo za finance, bistveno otežilo poslovanje gospodarskih subjektov pri poslovanju in transakcijah z manjšimi zneski. Zaradi tega je Svet Banke Slovenije mnenja, da bi kazalo ponovno proučiti negativne posledice tega pravilnika in ga po potrebi spremeniti.

5) Svet Banke Slovenije zaradi polemik v javnosti glede izredne uprave v NLB d.d. podaja naslednje pojasnilo:

Svet Banke Slovenije pojasnjuje, da Banka Slovenije o tej vsebini z javnostjo v skladu z zakonom o bančništvu ne razpravlja, niti ni razpravljala v konkretnem primeru. Govorice so neosnovane. Banka Slovenije stalno spremlja stanje v bančnem sektorju ter posameznih bankah in ima na voljo širok nabor instrumentov za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 28.02.2012

Ljubljana, 28. februar 2012

1) Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval tudi problematiko pasivnih obrestnih mer bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank) ter sprejel odločitev, da bo Banka Slovenije povečano tveganje dobičkonosnosti iz naslova pasivnih obrestnih mer upoštevala v okviru procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala bank (ICAAP-SREP procesu). Sprejeti ukrep bo banke spodbudil k še večji skrbnosti pri uravnavanju višine pasivnih obrestnih mer, kar bo pozitivno vplivalo tudi na posojilne obrestne mere.

Ukrep stopi v veljavo v začetku meseca marca 2012, Banka Slovenije pa bo tveganje dobičkonosnosti iz naslova pasivnih obrestnih mer prvič upoštevala v letošnjem ICAAP/SREP procesu.

2) Svet Banke Slovenije je na podlagi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 10/12) sprejel naslednje sklepe, ki bodo objavljeni v Uradnem listu RS:
• Sklep o pogojih za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic,

• Sklep o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za imenovanje skrbnika kritnega registra,

• Sklep o usklajevanju kritnega premoženja z izdanimi hipotekarnimi in komunalnimi obveznicami,

• Sklep o pogojih za vključevanje izvedenih finančnih instrumentov v kritno premoženje in

• Spremembe priporočil o vodenju evidenc kritnega registra, ki jih Banka Slovenije objavlja na svoji spletni strani.

3) Svet Banke Slovenije je zaradi ukinitve mesečnega poročila o knjigovodskem stanju računov na osnovni predpisanega kontnega okvirja sprejel oziroma spremenil naslednje predpise:
• Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (objava v Uradnem listu RS),

• Sklep o spremembah Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic (objava v Uradnem listu RS),

• Navodilo za izdelavo izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza vseobsegajočega donosa ter izračun kazalnikov poslovanja bank in hranilnic (objavljeno na spletni strani Banke Slovenije) in

• Navodilo o spremembah Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (objavljeno na spletni strani Banke Slovenije).
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 06.03.2012

Ljubljana, 6. marec 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, februar 2012, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2011.
BDP se je po ocenah SURS-a v zadnjem četrtletju 2011 zmanjšal za 0,7 %. Zmanjševanje gospodarske aktivnosti v večini držav evrskega območja je, ob zaostrovanju dolžniške krize v drugi polovici leta 2011, povzročilo tudi upad izvoza in industrijske proizvodnje v Sloveniji. Varčevalni ukrepi države, nadaljnja rast brezposelnosti in negotovosti glede prihodnjih gibanj ter realno zmanjševanje stroškov dela, ki so sicer nujni za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti gospodarstva, so prispevali k zmanjšanju domače končne potrošnje. Ob poslabševanju dostopa do tujih virov financiranja, so banke zaostrile pogoje financiranja gospodarstva in nadaljevale z zmanjšanjem kreditiranja. Nov sveženj ukrepov ECB je izboljšal zaupanje na finančnih trgih, pričakovano postopno okrevanje evrskega gospodarstva v drugi polovici leta pa bo v veliki meri odvisno tudi od učinkov konsolidacije javnih financ.

Primanjkljaj javnih financ je lani kljub zmanjšanju državne potrošnje ostal visok. Vlada za letos načrtuje zmanjšanje primanjkljaja proračuna RS na raven 3 % BDP, za kar bo potrebno krčenje javnih izdatkov in učinkovitejše proračunsko načrtovanje. Konsolidacija javnih financ bo kratkoročno še dodatno prispevala k znižanju domačega povpraševanja, vendar je potrebna za zagotovitev vzdržnega dolgoročnega financiranja javnih financ, za doseganje vzdržne gospodarske rasti in za ohranjanje kreditne bonitete države.

Inflacija, merjena s HICP, je februarja znašala 2,8 % in je bila višja od povprečja evrskega območja. Povišanje je predvsem posledica kratkoročnega povišanja prispevka cen storitev in ponovne rasti cen energentov, v prihodnjih mesecih pa se pričakuje, da se bo inflacija zniževala. Tveganje višje inflacije predstavlja naraščanje cen nafte na svetovnih trgih in cenovni pritiski v sektorjih z omejeno konkurenco, predvsem pri komunalnih storitvah in javnem prevozu.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
Bilančna vsota bank se je januarja 2012 povečala za 22 mio EUR. Banke so povečale predvsem kratkoročne vloge pri bankah v tujini in stanja posojil nefinančnim družbam ter zmanjšale denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki. Kljub mesečnemu prirastu posojil nefinančnim družbam za 70 mio EUR, je medletna dinamika rasti tovrstnih posojil znašala -6,2%. Rast posojil gospodinjstvom se je januarja umirjala. Na strani virov so banke zmanjšale obveznosti na domačem medbančnem trgu, v tujini pa se niso razdolžile. Stanje vlog nebančnega sektorja se je povečalo, na kar je vplivalo predvsem povečanje vlog gospodinjstev. Kapital bank se je povečal za 53 mio EUR. Bančni sistem je januarja 2012 posloval z dobičkom pred davki v vrednosti 24 mio EUR, kar je bilo 7,7 % več kot januarja lani. Razlog tega povečanja so bili manjši stroški oslabitev in rezervacij.
3) Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2011. Odkritih je bilo 1.174 kosov ponarejenih evrobankovcev, ali 54,9 % manj kot v letu 2010. Vrednost odkritih ponarejenih evrobankovcev in evrokovancev je v letu 2011 znašala 92.543,00 EUR, ali 87,6% manj kot v letu 2010. Največji del odkritih ponarejenih evrobankovcev v količinski strukturi v letu 2011 predstavljajo bankovci za 100, 20 in 50 EUR (86,0%), v letu 2010 pa so bili odkriti tudi ponarejeni bankovci za 500 €. Število odkritih ponaredkov evrogotovine v Sloveniji zaenkrat ne predstavlja večjega problema.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 20.03.2012

Ljubljana, 20. marec 2012

1) Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel naslednja sklepa, ki bosta objavljena v Uradnem listu RS:
• Sklep o spremembi Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice in
• Sklep o spremembi Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval dokument "Projekt SEPA v Sloveniji – Drugo poročilo o napredku", v katerem Banka Slovenije podaja svojo oceno aktivnosti slovenskih bank in hranilnic pri vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih ter deležnikom projekta podaja priporočila za nadaljnje delo. Dokument bo objavljen na spletnih straneh Banke Slovenije.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval dokument "Analiza nadomestil in ocena prihodkov bank in hranilnic iz naslova plačilnih storitev ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev". Verzija dokumenta, ki ne bo vsebovala nejavnih individualnih podatkov, bo objavljena na spletnih straneh Banke Slovenije.
 

Zaključeno dijaško tekmovanje Generacija €uro

Evropska centralna banka (ECB) in enajst nacionalnih centralnih bank Evroobmočja, med njimi tudi Banka Slovenije, je v šolskem letu 2011/2012 organiziralo srednješolsko tekmovanje Generacija €uro. 

Prvi generaciji mladih, ki so odrasli z evrom, je to tekmovanje ponudilo priložnost, da se interaktivno seznanijo z denarno politiko v območju enotne valute in njenim vplivom na gospodarstvo ter poglobijo svoje razumevanje o delu centralne banke.

V Sloveniji je tekmovalo 11 ekip iz naslednjih srednjih šol: ESIC Kranj – Gimnazija (mentorica Irena Podpečan), II. gimnazija Maribor (mentorica Lidija Kodrin), Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica (mentorici Janja Jerončič in Elda Levpušček), Šolski center Postojna (mentor Uroš Turk), Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje (mentorica Marija Sakelšek), Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana (mentorica Helena Fortič), Gimnazija Bežigrad Ljubljana (mentorica Karin Jerman) in Srednja šola Kočevje (mentorica Nataša Tekavec).

Dne 12 4. 2012 je v Banki Slovenije potekal zaključni krog tekmovanja. Zmagala je ekipa Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šola Ljubljana, ki se bo udeležila zaključne slovesnosti v ECB v Frankfurtu, kjer bo člane ekipe sprejel predsednik ECB. Vse ekipe je osebno pozdravil in nagovoril dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije.

Vse sodelujoče ekipe so v vseh fazah tekmovanja pokazale visoko raven razumevanja in poznavanja sicer zahtevne problematike denarne politike Evroobmočja, kar je zasluga vseh sodelujočih – prizadevnih in aktivnih dijakov ter odličnih mentorjev.  

Fotografija je v prilogi.

Izjava ob zaključku misije MDS FSAP v Sloveniji

Misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki jo je vodil Vassili Prokopenko, je med 4. in 16. aprilom 2012 obiskala Slovenijo, da bi izvedla oceno v okviru Programa ocene  finančnega sektorja (Financial Sector Assessment Program—FSAP). Misija FSAP je ocenila trdnost finančnega sektorja in njegovo občutljivost za sistemska tveganja ter opravila pregled nadzorniškega okvira in postopkov delovanja v nepredvidljivih razmerah. Misija se je sestala s predstavniki Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev ter predstavniki finančnih institucij, strokovnih teles in različnih skupin strokovnjakov. 

Več o tem: preberite javno objavo Mednarodnega denarnega sklada: 
http://www.imf.org/external/lang/Slovenian/np/sec/pr/2012/pr12134s.pdf

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.04.2012

Svet Banke Slovenije je dne 17. aprila 2012 sprejel revidirane Računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 2011, pripravljene v skladu s pravno podlago za računovodstvo in finančno poročanje v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Banka Slovenije izkazuje za leto 2011 v izkazu uspeha, sestavljenem v skladu z računovodskimi smernicami Evrosistema, presežek prihodkov nad odhodki v višini 17,1 mio EUR (2010: 38,2 mio EUR).

Poglavitni vir prihodkov Banke Slovenije predstavljajo obrestni prihodki, pridobljeni od njenih naložb v vrednostne papirje in depozite. Znatne obrestne prihodke prinašajo tudi terjatve iz naslova instrumentov denarne politike. Neto obrestni prihodki so v letu 2011 dosegli 112,2 mio EUR (2010: 102,6 mio EUR).

Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacije so bili skupaj negativni v višini 91,2 mio EUR (2010: -61,5 mio EUR). Realiziranih prihodkov je bilo 51,2 mio EUR (2010: 31,2 mio EUR), odhodkov vrednotenja 131,5 mio EUR (2010: 59,1 mio EUR) in rezervacij 10,9 mio EUR (2010: 33,6 mio EUR).

Provizije in drugi prihodki v letu 2011 znašajo neto 23,2 mio EUR (2010: 25,8 mio EUR). Znesek vključuje sprostitev rezervacije za kritje tveganj pri operacijah denarne politike Evrosistema v višini 5,8 mio EUR (2010: 8,3 mio EUR).

Stroški poslovanja Banke Slovenije so v letu 2011 znašali 27,2 mio EUR (2010: 28,7 mio EUR).

V skladu z drugim odstavkom 50. člena Zakona o Banki Slovenije se 25-odstotni delež finančnega rezultata (4,3 mio EUR) namenja v Proračun RS. Preostali znesek bo prenesen v splošne rezerve Banke.

Nerealizirani prihodki iz naslova tečajnih razlik in vrednotenj papirjev so se v letu 2011 zmanjšali za 25,3 mio EUR in znašajo kumulativno, od leta 2007 naprej, 162,7 mio EUR (2010: povečanje za 20,7 mio EUR). Ti prihodki se ne vključujejo v tekoči finančni rezultat, temveč se izkazujejo na računih vrednotenja na desni strani bilance stanja. Uporabiti se smejo izključno za pokrivanje prihodnjih nerealiziranih odhodkov vrednotenja posamezne tuje valute oziroma pozicije vrednostnega papirja.

Računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 2011 bodo objavljeni na spletni strani http://www.bsi.si/ kot del letnega poročila predvidoma v maju 2012. 
 

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 20. aprila 2012

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec se udeležuje spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki poteka 20. – 22. aprila 2012 v Washingtonu.

Med glavnimi temami zasedanja Denarnega in finančnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, ki se ga bo udeležil guverner Kranjec, bo tudi tokrat pregled dogajanj v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih. Razprava bo potekala tudi o vlogi MDS v luči prihodnjih globalnih izzivov in njihovih rešitev, kar bo vključevalo tudi razprave o upravljanju in nadzoru, ki je ena izmed ključnih prioritet v mandatu Sklada in hkrati tudi tematika, ki predstavlja del reforme mednarodnega denarnega sistema.

Guverner Marko Kranjec bo imel v času srečanja tudi številne bilateralne pogovore, med drugim se bo sestal z Nematom Shafikom, namestnikom direktorice IMF, Rezo Moghadamom, direktorjem evropskega oddelka pri MDS, Philippom Le Houeroujem, podpredsednikom ECA, Willyem Kiekensom, izvršnim direktorjem belgijske konstituence pri MDS, Konstantinom Huberjem, avstrijskim izvršnim direktorjem pri WB in vodjem misije za Slovenijo Antonijem Spilimbergom.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 30.04.2012

Ljubljana, 30. april 2012

1) Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel spremembo Sklepa o poročanju podružnic bank držav članic, ki bo objavljena v Uradnem listu RS.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja. Najpomembnejše ugotovitve so:
Kazalniki aktivnosti v prvem letošnjem četrtletju kažejo na zmanjšanje BDP. Šibka aktivnost v evrskem območju vpliva na tekoče zmanjševanje proizvodnje v predelovalnih dejavnosti, zaradi upadanja kupne moči in povečane previdnosti potrošnikov pa se znižujejo tudi prihodki v mnogih segmentih storitev. V gradbeništvu je v zadnjih šestih mesecih pozitivna tekoča rast, ki pa se zadržuje na zelo nizkih ravneh. Zaupanje v gospodarstvu se je aprila še zmanjšalo, še posebej zaupanje potrošnikov. Gibanja na trgu dela so zaenkrat ugodna, vendar tveganje povečevanja brezposelnosti ostaja visoko, kar kaže na nujnost prilagajanja stroškov del, skladno z gibanjem produktivnosti.
Banka Slovenije podpira ukrepe, ki bodo na vzdržen način omogočili uravnovešenje javnih financ. S fiskalno konsolidacijo, kljub neugodnim gospodarskim razmeram ni več mogoče odlašati, saj so od zagotovitve vzdržnih razmer za financiranje javnega sektorja odvisni pogoji financiranja celotnega gospodarstva. Načrtovani obseg fiskalne konsolidacije v predlogih Vlade za leto 2012 ustreza usmeritvi za čimprejšnje znižanje primanjkljaja pod 3 % BDP. Pri tem si morajo vsi socialni partnerji prizadevati za iskanje rešitev, ki bodo predmet širšega družbenega soglasja pri porazdelitvi bremen. Poleg prioritetne usmeritve na zmanjšanje javne porabe, bi bilo smiselno razmisliti tudi o možnih ukrepih na strani javnofinančnih prihodkov. Za dolgoročno vzdržnost je nujna pokojninska reforma. Konsolidacija javnih financ sicer na kratki rok na gospodarsko aktivnost deluje zaviralno, vendar bodo pozitivni učinki na srednji rok omogočili močnejši razvoj zasebnega sektorja in višjo potencialno gospodarsko rast.
Inflacija se je na začetku leta povišala zaradi enkratnih učinkov in novega velikega porasta cen energentov. Letos naj bi se gibala na ravni nekoliko nad 2 %. Nizko domače povpraševanje zavira rast cen storitev in industrijskih proizvodov brez energentov. Dvig nadzorovanih in delno nadzorovanih cen v sektorjih z nižjo stopnjo konkurence lahko prehodno vpliva tudi na rast cen. 
 

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.05.2012

Ljubljana, 14. maja 2012:

 1) Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2012 in ga sprejel. Sklepne ugotovitve poročila, povzetek in kronološki pregled ukrepov Banke Slovenije za blažitev posledic finančne krize so objavljeni na spletni strani: http://www.bsi.si pod rubriko "Novosti". 

Nadaljevanje negotovih razmer na mednarodnih finančnih trgih, zaostrovanje dolžniške krize v evroobmočju in krčenje domače gospodarske aktivnosti vpliva na poslovanje bank. Zlasti s krčenjem gospodarske aktivnosti se poslabšuje kakovost kreditnega portfelja bank, kar se preko višjih stroškov oslabitev odraža v izgubi iz poslovanja. Lani so banke poslovale že drugo leto zapored z izgubo, kar najeda kapital ter zmanjšuje in draži dostop do finančnih virov na mednarodnih trgih. Banke posledično krčijo kreditiranje nebančnega sektorja, predvsem podjetij, kar ob zmanjševanju neto obrestnih prihodkov povečuje dohodkovno tveganje tudi v letošnjem letu. Na drugi strani relativno prezadolžena podjetja ne uspejo znižati svojega finančnega vzvoda, med drugim zaradi slabo razvitega domačega kapitalskega trga in slabe dostopnosti do alternativnih virov financiranja. Sočasnost razdolževanja podjetij in bank, čemur se bo pridružilo še razdolževanje javnega sektorja, krepi problem plačilne nesposobnosti med podjetji.

Slabšanje kakovosti kreditnega portfelja je v takih razmerah kritičen proces in ga je v pogojih krčenja bilanc ter premalo aktivnega sodelovanja bank pri poslovnem in finančnem prestrukturiranju podjetij težko omejiti. Zgolj nadaljnja slabitev posojil in odpisovanja slabih terjatev brez potrebne rekapitalizacije največjih bank in spremembe strukture financiranja podjetij ne bo vzpostavila potrebnega pogoja za začetek novega kreditnega cikla.

Z operacijami dolgoročnega refinanciranja pri ECB so si banke zagotovile zadosten obseg sredstev za poplačilo zapadlih obveznosti do tujine ob omejenem refinanciranju na mednarodnih trgih. Vendar je dolgoročno pomembno, da banke zmanjšajo odvisnost od grosističnih virov in od virov ECB ter zmanjšajo razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja. Za dolgoročno izboljšanje poslovanja bank bodo ključne spremembe v upravljanju bank, aktivnejši lastniki, ki so sposobni zagotoviti zadosten kapital, in konsolidacija bančnega sistema.

Proces ponovne vzpostavitve stabilnega finančnega sistema z dobro delujočimi bankami bo dolgotrajen, saj se morata prestrukturirati bančni sektor in sektor podjetij. Pomembno vlogo bo imela tudi umiritev evropske dolžniške krize. Za njihovo pospešitev pa bo zlasti ključna aktivna vloga nosilcev ekonomskih politik.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.

3) Svet Banke Slovenije sprejel Sklep o spremembi Sklepa o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije.

4) Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev (zlatnike, srebrnike in 3evrske kovance) ob 100. obletnici osvojitve prve olimpijske medalje, v prodajo in obtok. 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 19.06.2012

Ljubljana, 19. junij 2012

Delavnica "Upravljanje s slabimi posojili na podlagi izkušenj v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope"

Ljubljana, 11.junij 2012

V Ljubljani je v ponedeljek, 11. junija 2012 potekala delavnica, ki jo je organizirala Banka Slovenije skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Svetovno banko. V okviru predstavitev in razprav so bile obravnavane teme, povezane s problematiko visokih deležev slabih posojil v različnih državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Predstavniki MDS in Svetovne banke so med drugim poudarili, da bi lahko prepočasno reševanje problema slabih posojil zmanjšalo učinkovitost gospodarstva ter upočasnilo njegovo okrevanje in rast. Osrednji del delavnice je bil namenjen oviram v poslovnem okolju, ki otežujejo reševanje problema slabih posojil in proaktivnemu skupnemu pristopu pri reševanju te problematike.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 03.07.2012

Ljubljana, 3. julij 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja ter potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2012, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2012.
Po razmeroma ugodnem letošnjem prvem četrtletju so se razpoložljivi kazalniki gospodarske rasti v Sloveniji na začetku drugega četrtletja večinoma poslabšali. V EU so upadli kazalniki zaupanja in aktivnosti, hkrati pa se kažejo tudi določene šibkosti v rasti ZDA in nekaterih drugih večjih gospodarstvih. Kljub temu je bila rast industrijske proizvodnje v Sloveniji v letošnjih prvih štirih mesecih še razmeroma ugodna. Negativni prispevek gradbeništva h gospodarski dinamiki se postopoma zmanjšuje, ob šibki trendni rasti te dejavnosti od sredine lanskega leta. Zaupanje v gospodarstvu upada, v zadnjih mesecih najbolj pri potrošnikih, kar se kaže v zniževanju prihodkov v večini storitvenih dejavnosti. V takih razmerah, ob zastoju števila novih zaposlitev in prostih delovnih mest, zmanjševanja brezposelnosti ni pričakovati.

V zadnjih dvanajstih mesecih do konca letošnjega prvega četrtletja se je primanjkljaj države zmanjšal na 5,7 % BDP. Rast prihodkov je bila nizka, zaradi nadaljevanja nizke gospodarske aktivnosti. V drugi polovici leta se pričakuje, da se bo primanjkljaj države nadalje zmanjšal zaradi krčenja izdatkov po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ.

Inflacijska gibanja ostajajo v skladu s pričakovanji Banke Slovenije. K inflaciji še naprej največ prispevajo cene energentov, ki jih v zadnjem obdobju viša tudi prispevek trošarin. Šibka rast cen industrijskih proizvodov brez energentov in kazalniki osnovne inflacije odražajo nadaljnje stroškovno prilagajanje v gospodarstvu ter šibko domače povpraševanje. Inflacija, merjena s HICP, je junija medletno znašala 2,4 % in tako ostala na ravni povprečja evrskega območja.

V maju se je nadaljeval proces krčenja posojil nebančnemu sektorju za -4,8% na letni ravni, zaradi zmanjševanja posojil nefinančnim družbam in v zadnjem obdobju tudi posojil gospodinjstvom. Medletno so se posojila nefinančnim družbam znižala za 7,6%, in pričakovati je, da bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi v drugem četrtletju posojila upadala. Zaradi visokih stroškov virov financiranja bank in zaradi hkratnega krčenja posojilne aktivnosti, se vse bolj zmanjšujejo tudi neto obrestni prihodki, in sicer za -8,1%, in bruto dohodek bank. Na drugi strani so se stroški oslabitev bank povečali za 27% tako, da je bil poslovni rezultat v prvih petih mesecih negativen in je znašal -45,7 mio EUR pred davki.

Svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo banke pospešile kreditiranje kreditno sposobnih kreditojemalcev, sicer obstaja nevarnost, da se bodo takšna podjetja zadolževala neposredno v tujini. Pri teh podjetjih morajo banke intenzivneje prilagajati ponudbo konkurenčni ponudbi posojil na enotnem evropskem trgu. Hkrati Svet Banke Slovenije poziva banke, da kljub administrativnim oviram pospešijo prestrukturiranje tistih podjetij v težavah, za katera ocenjujejo, da je vsaj del njihove dejavnosti tržno dovolj perspektiven, da bodo posojila lahko vrnila. V tem okviru Svet Banke Slovenije pričakuje, da se bodo banke v primerih izpostavljenosti do istega komitenta samostojno, ali v okviru Združenja bank Slovenije, hitro dogovorile o najboljšem možnem načinu usklajene skupne podpore.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval Pregled finančnih računov Slovenije 2006-2011. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po institucionalnih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2006-2011.
 

EBA: Poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila

London, 11. julij 2012

Evropski bančni organ (v nadaljevanju Eba) je danes objavil pregledno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila. V skladu s priporočilom Ebe je velika večina bank iz vzorca že dosegla ciljni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v višini 9%. V redkih bankah, ki ustrezne ravni kapitala niso dosegle s pomočjo privatnih virov sredstev, so bili izvedeni podporni ukrepi, s katerimi se je zagotovila usklajenost s priporočilom Ebe. Čeprav razmere na trgih ostajajo spremenljive, se je splošna odzivnost evropskega bančnega sistema izboljšala, pri čemer sprejeti ukrepi niso močneje vplivali na obseg kreditiranja realnega sektorja.

Andrea Enria, predsednik Ebe, je dejal: »V skladu z načrti smo uspeli okrepiti kapitalsko podlago bank. Evropske banke so sedaj v boljši poziciji, kar bi moralo pospešiti kreditiranje realnega sektorja in ponovno vzpostaviti dostop bank do virov financiranja. Kljub temu, da je bil z omenjenim priporočilom dosežen pomemben in potreben korak v procesu okrepitve bančnih bilanc, pa kot najpomembnejša izziva še naprej ostajata izhod iz krize in izpolnitev novih regulatornih standardov sprejetih s strani G20».

Pregled izvedenih ukrepov kaže naslednje:

• Iz rezultatov posredovanih s strani bank izhaja, da je bila z ukrepi dosežena dokapitalizacija 27 bank v skupni višini 94,4 milijard EUR (kar močno presega decembra ugotovljeni primanjkljaj v višini 76 milijard EUR) in precejšnje prestrukturiranje preostalih 4 bank (glej opombo 1).
• Skladnost s priporočilom so banke zagotovile predvsem z ukrepi, ki vplivajo neposredno na kapital (zadržani dobički, nov lastniški kapital in upravljanje obveznosti) v skupnem znesku 71,6 milijarde EUR, kar predstavlja 95% prvotnega primanjkljaja in 76% celotnega zneska ukrepov.
• V skladu s priporočilom, kapitalska vaja ni vodila k zmanjšanju kreditiranja gospodinjstev in podjetij ali k hitrim razprodajam premoženja. Ukrepi zmanjševanja tveganju prilagojene aktive, dogovorjeni v okviru kapitalskih planov, so prispevali le k 0,62% zmanjšanju tveganju prilagojene aktive v primerjavi s septembrom 2011. Omenjeni ukrepi so bili omejeni le na majhno število bank ter dogovorjeni z mednarodnimi in EU organizacijami v okviru formalnih programov restrukturiranja oz. državnih pomoči.

Skladno z odločitvijo Evropskega sveta z dne 26. oktobra 2011 se v bankah, ki še ne dosegajo ciljnih vrednosti, trenutno izvajajo podporni ukrepi v skladu z zavezami vlad ter, kjer je to potrebno, tudi EU in mednarodne skupnosti.

Postopek spremljanja izvedbe kapitalskega priporočila

Presojo in nadzor nad izvajanjem aktivnosti iz kapitalskih planov bank so vršili nacionalni nadzorniki v sodelovanju z Ebo. Plani so bili obravnavani tudi v okviru nadzorniških kolegijev, s čimer je bilo zagotovljeno, da so se ukrepi osredotočili predvsem na okrepitev kapitala in le v omenjenem obsegu na zmanjševanje kreditiranja realnega sektorja.

Nadaljnji koraki

Pregledno poročilo temelji na začasnih podatkih s konca junija 2012 kot so bili v kapitalskih planih posredovani s strani nacionalnih nadzornikov. Eba bo septembra 2012 objavila končno poročilo, ki bo temeljilo na podatkih o dejanski kapitalski poziciji bank po stanju konec junija 2012. Končno poročilo bo vsebovalo ločene podatke za vsako posamezno banko.

Eba in pristojni nacionalni nadzorniki bodo še naprej spremljali izpolnjevanje priporočila v vzorec vključenih bank. Kjer bo potrebno, lahko nacionalni nadzorniki izvedejo tudi natančen pregled kakovosti aktive z namenom, da bi bolje razumeli tveganja, ki jim je izpostavljena posamezna banka.

Priporočilo bo ostalo v veljavi do preklica, pri čemer se že pripravlja prehod v bodoči regulatorni okvir (CRDIV). Osnovni princip, ki se ga bo zasledovalo pri omenjenem prehodu, bo ohranitev obstoječe ravni kapitala v letu 2013 in naprej.

Opomba za urednike

1. Prvotni primanjkljaj, objavljen decembra 2011 (115 milijard EUR), je vseboval del, ki se je nanašal na grške banke (30 milijard EUR) in je bil opredeljen kot sestavni del vnaprej dogovorjenih programov v okviru programa pomoči EU/MDS, zato se obravnava ločeno. Poleg tega je bilo februarja ugotovljeno, da tri banke s prvotnega seznama bank s primanjkljajem (Öesterreichische Volksbank AG, Dexia, WestLB AG) izvajajo obsežne postopke prestrukturiranja, kar je po mnenju Ebe ustrezen odziv na decembrsko Priporočilo o dokapitalizaciji. Po sprožitvi postopka prestrukturiranja na začetku maja bodo špansko banko Bankia ločeno spremljali španski organi v sodelovanju z Evropsko komisijo ter s podporo ECB, Ebe in MDS. Pregledno poročilo o dokapitalizaciji se zato osredotoča na primanjkljaj v višini 76 milijard EUR, ugotovljen pri drugih 27 bankah v vzorcu.
    
2. Priporočilo Ebe je bilo s strani odbora nadzornikov sprejeto 8. decembra 2011 zaradi težke situacije v kateri se je znašel bančni sistem EU, zlasti izpostavljenosti do državnega dolga, in z namenom ponovne vzpostavitve stabilnosti in zaupanja v finančne trge. Priporočilo pristojne nacionalne nadzornike poziva, da od bank vključenih v vzorec zahtevajo okrepitev njihovih kapitalskih pozicij z vzpostavitvijo izrednega, a začasnega kapitalskega blažilnika za izpostavljenosti do državnega dolga, ki odraža njegovo vrednotenje po tržnih cenah ob koncu septembra 2011. Dodatno k temu so morale banke omenjeni kapitalski blažilnik za dosego količnika Core Tier 1 v višini 9% vzpostaviti do konca junija 2012.

Podrobnosti rezultatov slovenskih bank vključenih v vajo

Nova Ljubljanska banka je ciljni količnik Core Tier 1 v višini 9% dosegla upoštevajoč podporo države, potem ko je Republika Slovenija do konca junija 2012 vpisala in vplačala konvertibilni instrument v višini 320 mio EUR.

Nova Kreditna banka Maribor je po stanju konec septembra 2011 izpolnjevala predpisano raven količnika Core Tier 1. Banki je v marcu 2012, zaradi dodatno ugotovljenih izgub iz naslova kreditnega tveganja, količnik Core Tier 1 padel pod 9%. Zato je banka predložila Ebi podroben plan aktivnosti za zagotovitev zahtevane višine količnika. V skladu z aktivnostmi osnovnega scenarija, ki predpostavlja udeležbo privatnih investitorjev, naj bi banka zahtevano raven količnika dosegla do konca septembra 2012. Poleg omenjenega so v planu predvideni še številni alternativni scenariji, ki bi se sprožili v primeru neuspešne realizacije aktivnosti osnovnega scenarija, kot skrajna je predvidena podpora države, najkasneje do 31. decembra 2012.
 

Sporočilo za javnost ob seji Sveta Banke Slovenije dne 17.07.2012

Ljubljana, 17. julij 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval rezultate stalnega procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja, ki zajema presečno stanje rednih nadzornih aktivnosti, tako z vidika tveganj, kot tudi kapitalske ustreznosti bank na posamični ravni. Vse banke so predmet rednih in izrednih nadzorstvenih ukrepov in pregledov glede na ocenjeno tveganost. Banke zahteve po kapitalski ustreznosti izpolnjujejo, čeprav s težavo, zaradi naraslih tveganj, ki so posledica stanja v gospodarstvu. Kapitalsko ustreznost pa je možno zagotoviti ne samo z dodajanjem kapitala, temveč tudi z drugimi aktivnostmi prestrukturiranja v bančnem sistemu in v realnem sektorju.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer, po podatkih za prvih pet mesecev leta 2012.
Proces krčenja bilančne vsote bank se je maja nadaljeval. Bilančna vsota se je znižala za 296 mio EUR, na 49,1 mrd EUR. Na to znižanje je na strani obveznosti vplivalo razdolževanje bank v tujini. Obenem se je upočasnila dinamika rasti vlog gospodinjstev, ki na medletni ravni s 1,1% ostaja pozitivna. Zmanjševanje kreditne aktivnost se je maja nadaljevalo predvsem zaradi krčenja posojil velikih domačih bank nebančnemu sektorju.
Podatki drugega kazalnika kakovosti naložb bank, razvrščanja terjatev v bonitetne skupine od A do E za maj, odražajo povečanje kreditnega tveganja.
Na dohodkovno tveganje v bankah negativno vplivata negativni rasti neto obrestnih in neobrestnih prihodkov ter naraščanje stroškov oslabitev in rezervacij. Delež slednjih v bruto dohodku bank je najvišji pri skupini velikih domačih bank in najnižji pri bankah v večinski tuji lasti.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 31.07.2012

Ljubljana, 31. julij 2012

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2012. Saldo tekočega računa plačilne bilance Slovenije je bil v prvih petih mesecih leta 2012 pozitiven in je znašal 186,0 mio EUR in je bil za 175 mio EUR višji, kot v istem razdobju preteklega leta. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 97,9 %. V strukturi tekočega računa je bil blagovni saldo negativen v višini 196, 2 mio €, saldo dohodkov negativen v višini 285,6 mio €, saldo tekočih transferjev negativen v višini 60,6 mio EUR ter saldo storitev pozitiven v višini 728,4 mio EUR.

Gibanja v plačilni bilanci kažejo na močno prilagoditev gospodarstva in prebivalstva v zadnjih letih, saj se je saldo iz primanjkljaja v višini prek 6 % BDP v letu 2008 močno zmanjšal že v naslednjem letu, v petih mesecih letošnjega leta pa tekoči račun kaže presežek okoli 0,5% BDP v maju 2012. Domače povpraševanje, tako osebna potrošnja in predvsem investicije, je znižalo dinamiko uvoza in zmanjšalo odvisnost zasebnega sektorja od neto financiranja iz tujine. V zadnjih mesecih se, zaradi poslabšanja gospodarskega stanja v evrskem območju, zmanjšuje tudi rast izvoza, pri čemer rast izvoza še vedno prehiteva rast uvoza, tako v blagovni menjavi, kot tudi v menjavi storitev, in je s tem glavni vir za postopno okrevanje gospodarstva.

Ohranjanje presežka v tekočem računu plačilne bilance bi lahko postopoma izboljšalo stanja mednarodnih naložb. Konec leta 2011 je bilo negativno neto stanje mednarodnih naložb Slovenije v višini 41,8 % BDP in je presegalo 35%, ki pomenijo indikativno mejo pri evropskih kazalnikih mednarodnega neravnovesja. Napore ekonomske politike je potrebno usmeriti v nadaljnje izboljšanje konkurenčnosti ter pogojev delovanja perspektivnih izvoznih dejavnosti (stroški kapitala, dela, energije, materiala in storitev).

2. Svet Banke Slovenije je izdal Sklep o poročanju institucij, ki izvajajo dejavnost najema ("leasing podjetja"). Poročanje za vse finančne posrednike se harmonizira v okviru sistema matričnega poročanja, ki temelji na enkratnem zajemu podatkov za več namenov hkrati. V takšnem sistemu poročajo že banke, hranilnice in investicijski skladi. Pripravljajo se tudi skupne rešitve (BS in AZN) za sektor zavarovalnic in pokojninskih družb.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval informacijo o razvoju statistike vrednostnih papirjev v ESCB: "Centralizirana baza vrednostnih papirjev (CSDB) in Podatkovna baza Statistike imetij vrednostnih papirjev (SHSDB)". Razviti sistem bo omogočil boljšo identifikacijo imetnikov in ne le izdajateljev vrednostnih papirjev v celotnem evro območju.
 

Pristojnosti Banke Slovenije glede nadzora nad bankami

Odgovor na članek, objavljen dne 29.8.2012 z naslovom Zamujena leta guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana, 29. avgust 2012

Odgovor na članek, objavljen dne 29.8.2012 z naslovom "Zamujena leta guvernerja Banke Slovenije" v časopisu Dnevnik.

Izjava za javnost - poslovanje bank v Sloveniji

Ljubljana, 31. avgust 2012

S to izjavo želi Banka Slovenije seznaniti javnost, da je poslovanje slovenskih bank ne glede na težke razmere stabilno in v celoti primerljivo s poslovanjem drugih bank v okviru evropske monetarne unije, ter hkrati apelira na druge subjekte v okolju, med drugim tudi na predstavnike medijev, da odgovorno in objektivno poročajo o razmerah v bančništvu.

Ob poglobljeni zaostritvi gospodarskih razmer se v zadnjem obdobju v medijih in v izjavah posameznih javnih oseb izpostavlja banke kot enega glavnih krivcev za nastale razmere, hkrati se pojavljajo tudi obtožbe Banke Slovenije o neučinkovitem izvajanju nadzora v bankah.

Banka Slovenije stalno izvaja nadzor nad poslovanjem bank z različnimi aktivnostmi, s ciljem zagotoviti stabilnost bančnega poslovanja, povečanje kreditiranja, varnost vlog vlagateljev v bankah in s tem zaupanje v bančni sistem.

Zaupanje v bančni sistem je eden izmed odločilnih elementov pri premagovanju sedanje krize, zato bo ravnanje Banke Slovenije tudi v prihodnje usmerjeno primarno k temu cilju.

Na osnovi posamičnih primerov slabe poslovne prakse, negospodarnega ravnanja ali suma kaznivega dejanja posameznikov se posplošeno prikazuje, da je stanje v slovenskih bankah zelo slabo. V širši javnosti se tako na osnovi nenatančnih in netočnih informacij ustvarja negotovost ter nezaupanje v bančni sistem, zato bi radi poudarili, da poteka poslovanje bank normalno.

Močno poslabšane gospodarske razmere, tako doma kot tudi v najširšem mednarodnem okolju, katerim smo priča že nekaj let, imajo gotovo tudi negativen vpliv na poslovanje domačih bank. Bolj kot mednarodna finančna kriza, ki je bistveno omejila možnosti financiranja iz tujine, je banke prizadelo poslabšanje poslovanja podjetij, ki je pri bankah povzročilo številne odpise in s tem vplivalo na rezultate njihovega poslovanja.

Banke se aktualnih težav zavedajo in si prizadevajo za njihovo odpravo in učinkovito rešitev. S tem namenom izvajajo številne ukrepe, ki so usmerjeni k stabilizaciji, iskanju novih možnosti in projektov za financiranje, novih možnosti za kreditiranje ter v zagotavljanje varnosti vlog varčevalcev. Zato so v preteklih letih banke krepile ali ohranjale stabilnost kapitala z novimi vplačili delničarjev, z reinvestiranjem dobičkov in z drugimi finančnimi instrumenti, ki imajo pri ohranjanju stabilnosti enako vlogo kot kapital. Takšno ravnanje kaže tudi na odgovorno ravnanje lastnikov bank, kot tudi na njihovo razumevanje okolja in hkrati zaupanje v banke, da so sposobne prebroditi sedanje težave. Kapitalska ustreznost slovenskih bank se je kljub težjim pogojem poslovanja v obdobju od leta 2010 povečala za 0,5 % in je sredi leta 2012 na ravni 11,8 %. Banke tudi bolj učinkovito obvladujejo svoje stroške poslovanja in prilagajajo svoje strategije nastalim razmeram.
 

Sporočilo za javnost s Seje Sveta Banke Slovenije dne 04.09.2012

470. Seja Sveta Banke Slovenije

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 18.09.2012

Ljubljana, 18. september 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval Poslovanje bank v razdobju januar - junij 2012 in gibanja na kapitalskem trgu. Kot je Banka Slovenije že napovedala v preteklem mesecu, se je bilančna vsota bank zmanjšala za 1,2 mrd EUR, predvsem zaradi poplačila obveznice NLB izdane z jamstvom države v letu 2009 ter znižanja vlog države. Nadaljuje se trend odplačevanja obveznosti do tujine, kar je deloma posledica znižanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države in nekaterih bank. Zmanjšanje teh finančnih virov ni bilo nadomeščeno v celoti z bolj stabilnimi viri. Vloge gospodinjstev so porasle za 0,5% in zaostajajo za rastjo v preteklem letu. Obseg kreditov je omejen zaradi dragih tujih virov in nižjega povpraševanja kreditno sposobnih podjetij in gospodinjstev. Krediti nebančnemu sektorju so se julija zmanjšali za 5,8%.
Poslovni rezultat v sedmih mesecih kaže na povečanje bruto dohodka bank, predvsem na račun višjih neobrestnih prihodkov, medtem, ko so se neto neobrestni prihodki znižali za 10%. Naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij so vplivali na poslovni rezultat/izgubo, ki je v tem razdobju znašala - 4 mio € pred obdavčitvijo.
Na kapitalskem trgu je opazno rahlo povečanje prilivov v domače vzajemne sklade. Po julijskem mesečnem padcu SBI TOP za 1,1% znaša medletni padec 29,1%. Svetovni borzni indeksi so v juliju, nasprotno, v glavnem porasli.
 

Zaključek obiska misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji

Ljubljana, 2.10.2012

Od 20. septembra do 2. oktobra 2012 je v Sloveniji opravila obisk redna misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS). MDS v skladu s IV. členom Statuta MDS praviloma enkrat letno vodi posvetovanja s svojimi članicami. Namen teh posvetovanj je, da se pregledajo tekoča gospodarska gibanja ter izzivi za prihodnje. Misija, ki jo je vodil Antonio Spilimbergo, se je v času svojega obiska v Sloveniji srečala s predstavniki Banke Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora, bančnega sektorja in sindikatov. Obisk je zaključila 2. oktobra 2012 s predstavitvijo zaključne izjave, pripravljene skladno s 4. členom Statuta MDS. Zaključna izjava misije MDS v Sloveniji je objavljena na spletni strani MDS.

Končno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila Ebe

Ljubljana, 3. oktober 2012

Evropski bančni organ (v nadaljevanju Eba) je danes objavil končno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila ter podatke za vse banke vključene v vajo.
Priporočilo Ebe je bilo s strani odbora nadzornikov sprejeto 8. decembra 2011 zaradi težke situacije v kateri se je znašel bančni sistem EU, zlasti izpostavljenosti do državnega dolga in z namenom ponovne vzpostavitve stabilnosti in zaupanja v finančne trge. Priporočilo je del širšega nabora ukrepov dogovorjenih na EU ravni.

Priporočilo Ebe je od bank, vključenih v vzorec, zahtevalo okrepitev njihove kapitalske pozicije z vzpostavitvijo izrednega, a začasnega kapitalskega blažilnika na način, da bo njihov količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) do konca junija 2012 dosegel raven v višini najmanj 9%. Kapitalski blažilnik, ki so ga morale vzpostaviti banke za izpostavljenosti do držav Evropskega gospodarskega prostora odraža vrednotenje tega dolga po tržnih cenah iz konca septembra 2011. Posledično obseg kapitalskega blažilnika za izpostavljenosti do državnega dolga ni bil spremenjen.

V kapitalsko vajo je bilo prvotno vključenih 71 bank. Zaradi ločene obravnave in spremljanja 10 bank (6 grških ter 4 drugih bank – Öestrerreichische Volksbank AG, Dexia, WestLB AG in Bankia, ki so že vključene v proces restrukturiranja) se končna ocena, ki jo Eba objavlja danes nanaša na 61 preostalih bank.

Rezultati obeh slovenskih bank vključenih v vajo, upoštevaje končno oceno kapitalske vaje in izpolnitve priporočila Ebe, so sledeči:

• Nova Ljubljanska banka je dosegla ciljni količnik Core Tier 1 v višini 9% vključujoč kapitalski blažilnik, kot je bilo določeno v Priporočilu Ebe iz decembra 2011.
• Nova Kreditna banka Maribor ima po stanju konec junija 2012 še vedno kapitalski primanjkljaj, za odpravo katerega se že izvajajo ustrezne aktivnosti, kot skrajna je predvidena podpora države (Republike Slovenije).

Podrobni rezultati so objavljeni na spletni strani: Končno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila Ebe v tabelah in enotni obliki, ki jo je določila EBA. 

Oblike in obseg državne pomoči v državah EU v času finančne in gospodarske krize

Ljubljana, 09. oktober 2012

Z namenom stabilizacije finančnega in bančnega sistema je Ekonomsko-finančni svet že leta 2008 sprejel sklepe in pogoje o dodeljevanju državnih pomoči za sistemsko pomembne finančne institucije ter njihovo stabilnost. Koncem septembra 2012 je tudi bilo objavljeno poročilo o obsegu in oblikah državnih intervencij v finančni sektor (http://europa.eu/efc/sub_committee), ki so jih izvajale države EU skozi ukrepe rekapitalizacij, garancij na obveznosti bank, zamenjav premoženja bank in likvidnostne podpore.

Nekatere države so pričeli že pred leti z oblikami državne pomoči v času finančne in gospodarske krize, pri čemer je Slovenija med zadnjimi. Kapitalske krepitve so bile relativno najvišje na Irskem (40% BDP), sledijo Ciper, Luksemburg, Nizozemska (od 5 do 10% BDP), Belgija, Vel. Britanija, Portugalska in Latvija (med 3% in 5% BDP), v drugih državah pa okoli 2% BDP ali manj, pri čemer 10 držav EU ne potrebuje intervencije v smislu kapitalske krepitve. Garancije za obveznosti bank so znašale največ na Irskem (56% BDP), v drugih državah med 3 in 14% BDP, najnižje pa so bile v Vel. Britaniji in na Švedskem (okoli 1% BDP). Zamenjave premoženja je znašala dobrih 5% BDP v Belgiji, dobre 3% v Vel. Britaniji, v drugih državah pa med 1% in 3% BDP.

Celoten dokument je dosegljiv na spletni strani Ekonomsko-finančnega sveta (EFC) http://europa.eu/efc/sub_committee.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 16.10.2012

Ljubljana, 16. oktober 2012

Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve, poslovanje bank v prvih osmih mesecih letošnjega leta ter gibanja na kapitalskem trgu.
 

Podelitev nagrad Banke Slovenije za diplomska in magistrska dela v letu 2012

Ljubljana, 23.10.2012

V avli Banke Slovenije je danes, 23. oktobra 2012, ob 12.00 potekala tradicionalna podelitev nagrad za diplomska in magistrska dela. Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo je na podlagi vseh prejetih del na razpisani natečaj izbrala štiri dela, ki jih je Banka Slovenije nagradila.

Nagrade se podeljujejo za spodbudo raziskovalnega dela študentov na področju ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava. Nagrade za diplomska in magistrska dela Banka Slovenije podeljuje ob obletnici uvedbe slovenskega tolarja in na ta način počasti slovesni datum.

Nagrajence in prisotne je nagovoril guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec. Guverner je skupaj z dr. Mejro Festić, predsednico Komisije Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo, nagrajencem podelil nagrade in jim čestital.

Nagrade so letos prejeli:

Andrej KUŠTRIN, magister ekonomskih ved Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za magistrsko delo "Naftni šoki v dinamičnem stohastičnem modelu splošnega ravnotežja", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Igorja Mastena.

Črt LENARČIČ, magister ekonomskih ved Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za magistrsko delo "Dinamični stohastični model splošnega ravnotežja z naftnimi šoki", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Saša Polanca.

Iris ŠTRAUS, magistra poslovnih ved Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za magistrsko delo "Javni dolg in gospodarska rast s primerom izbranih držav EU in OECD", ki je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Vasja Ranta.

Srečko ZIMIC, magister ekonomskih ved Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za magistrsko delo "Do central banks react to stock prices? An estimation of central banks' reaction function by the generalized method of moments", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Igorja Mastena in dr. Massima Giuliodorija.

Nagrajena dela si lahko ogledata na povezavi: http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=136
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 6. novembra 2012

Ljubljana, 6. november 2012:

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2012.
V zadnjem letu so slovenski izvozniki večinoma uspeli šibko povpraševanje iz evrskega območja nadomestiti s povečano prodajo na druge trge. Zato je aktivnost v industriji trenutno še relativno ugodna, vendar se obseg novih naročil znižuje. Domače povpraševanje ostaja nizko, razmere v gradbeništvu so slabe in nadaljuje se postopno manjšanje prihodkov v trgovini in drugih storitvah. Zaupanje v večini dejavnosti zasebnega sektorja še pada, nizko pa ostaja tudi zaupanje potrošnikov.
Neugodna gibanja v gospodarstvu slabšajo razmere na trgu dela, čeprav ostaja stopnja brezposelnosti skoraj nespremenjena na 8,4 %. Število delovno aktivnih se manjša predvsem zaradi opuščanja iskanja zaposlitve. V javnem sektorju se medletna rast števila delovno aktivnih oseb upočasnjuje, v nekaterih dejavnostih pa se število delovno aktivnih oseb že manjša. Hkrati se veča delež brezposelnih z višjo stopnjo izobrazbe. Stroški dela v zasebnem sektorju se manjšajo zaradi neugodnih razmer, v javnem sektorju pa zaradi potrebne fiskalne konsolidacije. K nižanju kupne moči gospodinjstev v zadnjih mesecih dodatno prispeva tudi dokaj visoka rast cen.
Medletna inflacija se je oktobra v primerjavi s septembrom znižala za 0,5 odstotne točke na 3,2 %. Na rast cen v vedno večji meri vplivajo fiskalni ukrepi, predvsem trošarine, takse, komunalne storitve ter znižanje subvencij za šolsko prehrano. Ti ukrepi prispevajo dobro tretjino k skupni rasti cen. Dodatni fiskalni ukrepi, potrebni za znižanje primanjkljaja v skladu z zavezami iz Programa stabilnosti in predvideni v predlogu proračunov za naslednji dve leti, bi lahko inflacijo prehodno še dodatno povišali. Osnovna inflacija ostaja nizka in v zadnjih treh letih zaostaja za povprečjem evrskega območja. To odraža neugodne makroekonomske razmere, ki omejujejo možnosti, da bi se inflacija trajneje dvignila.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval letno Anketo o povpraševanju po posojilih nefinančnih družb.
Banka Slovenije z anketo enkrat letno ugotavlja, kako na kreditno aktivnost bank vplivajo dejavniki na strani povpraševanja nefinančnih družb po bančnih posojilih ter osnovne razloge za delno zavračanje kreditnega povpraševanja pri bankah.
Rezultati ankete potrjujejo dosedanje ugotovitve Banke Slovenije o relativno močnem krčenju kreditnega povpraševanja podjetij po bančnih posojilih. To se je v letu 2011 skrčilo za 27% in v prvi polovici leta 2012 še za dodatnih 15%, kar je odraz upada gospodarske rasti ter procesa zniževanja zadolženosti podjetij. Zlasti je neugodno gibanje povpraševanje po posojilih za investicije, ki beleži največje medletno krčenje. Na drugi strani pa narašča povpraševanje po restrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačila. Problem financiranja podjetij z dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja ostaja še naprej neuravnotežen v škodo lastniškega financiranja. Tega problema ni mogoče rešiti samo z reševanjem in čiščenjem slabih posojil bank in ni mogoče pričakovati, da bo to avtomatično povečalo kreditno rast.
Stopnja presežnega povpraševanja po posojilih (to je odstotek neodobrenih posojil) je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko narasla, in znaša 31%, vendar na podobni ravni ostaja že od leta 2010. Na spremenjeno povpraševanje po posojilih so se relativno bolj uspešno prilagodile banke v večinski tuji lasti, ki so tudi po zaslugi bolj uspešnega poslovanja od ostalih dveh skupin bank znižale stopnjo presežnega povpraševanja. Analiza rezultatov ankete izpostavlja dva procesa: prehajanje povpraševanja po posojilih od obeh skupin bank v večinski domači lasti k bankam v večinski tuji lasti, ki največ prosilcev zavrnejo zaradi slabe bonitete komitenta, ter proces zavračanja pogojev posojil s strani prosilcev. Slednje je posledica nekonkurenčnih ponudb posojilnih obrestnih mer, ki pri slovenskih bankah v povprečju presegajo obrestne mere bank evroobmočja.
Svet Banke Slovenije ocenjuje, da se banke z ugotovljenimi razlogi zavračanja posojil odzivajo na zaostrovanje razmer v sektorju nefinančnih podjetjih. Agonijo podjetij brez poslovne perspektive in možnosti uspešnega poslovnega prestrukturiranja je potrebno v dobro vseh deležnikov končati čim prej z učinkovitimi pravnimi postopki. Banke morajo pozornost usmeriti na drugi dve skupini podjetij. Prva skupina so podjetja, ki imajo v obdobju recesije finančne težave in nižjo boniteto. Med njimi bi morale banke, v sodelovanju z ostalimi deležniki in med seboj, če gre za skupnega komitenta, intenzivno ugotavljati, katera so tržno perspektivna ter zanje pravočasno oblikovati finančni reprogram. Učinkovita zakonodaja pa mora omogočiti prenos lastninskih pravic na nove lastnike. Druga skupina so podjetja, ki ponujena posojila bank v Sloveniji zavračajo. Pri teh morajo banke bolj prilagajati posojilne pogoje vsakemu posameznemu povpraševalcu ter hkrati v svojih poslovnih strategijah razširiti razpone posojilnih pogojev glede na ocene tveganosti komitenta.
Anketa je objavljena na spletni strani Banke Slovenije.

4) Svet Banke Slovenije se je seznanil z osnutkom publikacije Neposredne naložbe 2011, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije. Končna verzija z angleškim prevodom bo na spletni strani Banke Slovenije objavljena decembra 2012.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 20.11.2012

Ljubljana, 20. november 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Svet Banke Slovenije ugotavlja, da se je v septembru proces zmanjševanja bilančne vsote bank nadaljeval z zmanjšanjem za 348 mio EUR na 46,9 mrd EUR, v devetih mesecih leta 2012 pa za 1,9 mrd EUR. Hkrati se je spreminjala tudi struktura bilanc bank. Na strani virov so banke zmanjšale zadolženost v obliki dolžniških vrednostnih papirjev za 1,4 mrd EUR, se razdolžile pri tujih bankah za 1,3 mrd EUR, država pa je zmanjšala vloge pri bankah za skoraj 0,9 mrd EUR. Banke so hkrati povečale kapital ter pridobile 2,2 mrd EUR razmeroma ugodnih virov Evrosistema. Na strani naložb so banke predvsem zmanjšale posojila nebančnemu sektorju za 1 mrd EUR ter naložbe v vrednostne papirje za 0,6 mrd EUR.

Tudi septembra so banke zmanjšale vire v obliki vrednostnih papirjev in vlog nebančnega sektorja. Medletni dinamiki gibanja vlog nebančnega sektorja in bilančne vsote bank sta bili z vrednostima 5,1% oziroma 5,2% skorajda enaki. Banke so septembra zmanjšale obseg kreditiranja vseh sektorjev, razen države. Medletna dinamika rasti posojil nefinančnim družbam je bila -8% in je bila manj negativna kot v predhodnih dveh mesecih. Zmanjševanje kreditiranja odraža nadaljevanje nespodbudnih makroekonomskih razmer in ohranjanje razmeroma visokega finančnega vzvoda sektorja nefinančnih podjetij ter v širšem smislu večletno neizvajanje vseh ključnih reform, kot so reforma trga dela in nižanje davčnih obremenitev, predvsem pa je potrebna dokapitalizacija podjetij v realnem sektorju.

Podatki o deležu razvrščenih terjatev, ki jih komitenti bankam poravnavajo z zamudami daljšimi od 90 dni kažejo na naraščanje kreditnega tveganja. Ta delež se je povečal na 14,2% in je bil za 3 odstotne točke višji kot konec leta 2011. To povečanje ni izključno posledica slabšanja kakovosti obstoječih terjatev bank, temveč tudi vse manj odobrenih novih posojil. Zato je za banke pomembno aktivno iskanje najboljših možnosti kreditiranja vseh tistih potencialnih kreditojemalcev, za katere na osnovi ocen tveganja sodijo, da so kreditno sposobni. Kreditno tveganje se odraža tudi v 20,2 odstotnem medletnem povečanju oslabitev in rezervacij v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Visoke oslabitve in rezervacije so v največji meri vplivale na izgubo bančnega sistema pred obdavčitvijo, ki je v prvih devetih mesecih letos znašala 76 mio EUR.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval Poročilo o poslovanju plačilnih sistemov – 3. kvartal 2012.

Poročilo Mednarodnega denarnega sklada po IV. členu Statuta MDS

Ljubljana, 29.11.2012

Od 20. septembra do 2. oktobra 2012 je v Sloveniji potekala redna misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

MDS v skladu s IV. členom Statuta praviloma enkrat letno vodi posvetovanja s svojimi članicami, ki ob tej priložnosti predstavijo svoje politike, ki so pomembne za stabilnost njihovega gospodarstva, kot tudi za stabilnost in rast širšega svetovnega gospodarstva. V MDS velja načelo transparentnosti o javni objavi vseh podatkov, ki bi utegnili zanimati javnost. Skladno s tem načelom MDS javno objavlja poročila in priporočila, oblikovana po zaključku tovrstnih posvetovanj na Izvršnem odboru MDS, ki jih države upoštevajo pri oblikovanju svojih politik.

Misija se je v času svojega obiska v Sloveniji srečala s predstavniki Banke Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora, bančnega sektorja, sindikatov in s predstavniki drugih relevantnih teles in institucij (poslovni svet, akademiki itd.).

21. novembra 2012 je poročilo članov misije o Sloveniji obravnaval in potrdil Izvršni odbor MDS.

Poročilo o Sloveniji v kontekstu s IV. členom Statuta MDS je objavljeno na naslednji spletni strani MDS.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 4. decembra 2012

Ljubljana, 4. december 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Banka Slovenije je dne 4. 12. 2012 prejela sodbo Vrhovnega sodišča s katero je sodišče ugodilo njeni tožbi zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o denarni kazni, ki jo je le-ta izrekla Banki Slovenije. Sodišče je pritrdilo Banki Slovenije, da mora izmenjava podatkov med ATVP in Banko Slovenije potekati po postopku medsebojnega sodelovanja kot ga ureja Zakon o bančništvu.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, november 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2012.

Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v tretjem četrtletju 2012 dodatno znižala, čeprav je bilo znižanje manjše kot v drugem četrtletju. Neugodni so tudi obeti za zadnje letošnje četrtletje, kar je v skladu z jesenskimi projekcijami Banke Slovenije o letošnjem znižanju aktivnosti za blizu 2 %.

Zniževanje gospodarske aktivnosti je v čedalje večji meri posledica pospešenega upadanja na vseh segmentih domačega povpraševanja. Ob stopnjevanju negotovosti na trgu dela in zniževanju realnega razpoložljivega dohodka se v zadnjih dveh četrtletjih namreč pospešuje tudi upadanje potrošnje gospodinjstev. Razpoložljivi dohodek znižujejo še ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki se odražajo tudi v nižji potrošnji in investicijah države ter nižji dodani vrednosti v javnih storitvah. Neugodna gospodarska klima, presežne zmogljivosti v podjetjih in težave s financiranjem povzročajo hitro upadanje investicij in zalog. Pri tem k znižanju investicij vedno več pripeva upad investicij v opremo in stroje. Nadaljevanje takih gibanj bi lahko trajneje oslabilo gospodarski potencial.

Izvozni sektor za sedaj še kaže relativno ugodne rezultate, ob upoštevanju izrazito neugodnih razmer na ključnih izvoznih trgih. Prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP je izrazito visok, saj se je ob zmanjšanju domačega povpraševanja v tretjem četrtletju uvoz zmanjšal bistveno močneje kot izvoz. Industrijska proizvodnja, ki je predvsem pogojena z izvoznim povpraševanjem, se kljub zaostrenim razmeram ni občutneje znižala. Njena rast je letos celo višja kot v povprečju evrskega območja. Pričakovati je, da bo visok presežek v menjavi s tujino še povečal pozitivni rezultat tekočega računa plačilne bilance v prihodnjih dveh letih.

Nadaljnja fiskalna konsolidacija je potrebna kljub neugodnim makroekonomskim razmeram. Vzpostavitev fiskalnega ravnovesja v prihodnjih letih je bistvena za zniževanje negotovosti v gospodarskem okolju in nemoteno dostopanje do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih. Vendar je pri zasnovi ukrepov potrebno upoštevati tudi njihove kratkoročne posledice na gospodarsko aktivnost. Za verodostojnost konsolidacije javnih financ je pomembna tudi zagotovitev njihove dolgoročne vzdržnosti, predvsem z uvedbo pokojninske reforme.

Inflacija se je novembra zaradi nižjih cen energentov znižala na 2,8 %, a je še vedno višja kot v evrskem območju. Začasno zvišana stopnja inflacije odraža tudi uveljavitev ukrepov konsolidacije javnih financ. Osnovna inflacija ostaja v razmerah krčenja domačega povpraševanja nizka in pod povprečjem evrskega območja. Tveganja pri inflaciji so vedno bolj vezana na nadzorovane cene in ukrepe za stabilizacijo javnih financ.

Svet BS s tega vidika ocenjuje, da predstavlja prenos odločanja o cenah komunalnih storitev oz. cenah storitev gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti brez ustrezne regulative resno tveganje za stabilnost cen in inflacijska pričakovanja. Zato je kljub trenutno nizki osnovni inflaciji Svet BS zaskrbljen nad predvidenim prenosom odločanja o cenah komunalnih storitev oz. o cenah gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti brez predhodne institucionalne ureditve regulatornih mehanizmov za nadzor upravičenosti povišanj cen pri lokalnih izvajalcih. Kot vhodni strošek za marsikatero podjetje lahko povečevanje cen komunalnih storitev tudi neposredno prispeva k poslabševanju konkurenčnosti gospodarstva.

Model financiranja gospodarstva s pretežno tujimi dolžniškimi viri prek kreditov bank v preteklosti, zahteva ustrezno restrukturiranje gospodarstva in zniževanje finančnega vzvoda.

Ustrezna razvojna politika in spodbudno poslovno okolje za gospodarske dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, je ključna usmeritev politike za oživitev gospodarstva. 
 

Poročili Mednarodnega denarnega sklada z misije ocene finančnega sektorja FSAP

Ljubljana, 6. december 2012

Od 4. do 12. aprila 2012 je v Sloveniji potekala misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v okviru misije Programa ocene finančnega sektorja FSAP (Financial Sector Assessment Program).

Ugotovitve misije FSAP predstavljajo pomembne dodatne informacije k širšemu nadzoru gospodarstev s strani MDS, ki ga izvaja MDS v okviru misije po 4. členu Statuta MDS. Misija FSAP je ocenila trdnost finančnega sektorja in njegovo občutljivost za sistemska tveganja ter opravila pregled nadzorniškega okvira in postopkov delovanja v nepredvidljivih razmerah.

Misija se je sestala s predstavniki Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev ter predstavniki finančnih institucij, strokovnih teles in različnih skupin strokovnjakov.

Poleg zaključnega poročila FSSA (Financial System Stability Assessment) je bila kot del misije FSAP pripravljena tudi podrobna ocena izpolnjevanja Baselskih načel učinkovitega bančnega nadzora.

V skladu s prakso MDS je bilo zaključno poročilo misije FSAP obravnavano in potrjeno 21. novembra 2012 na Izvršnem odboru MDS skupaj z zaključnim poročilom letošnjih posvetovanj po IV. členu Statuta MDS.

Poročili o Sloveniji v okviru misije FSAP sta objavljeni na spletni strani MDS.
 

Sporočilo za javnost - predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Ljubljana, 12.12.2012

Svet Banke Slovenije je dne 12. 12. 2012 obravnaval predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje, in v luči težav, ki jih ima bančni sistem v razreševanju slabih kreditov, sprejel naslednja stališča:

1. Banka Slovenije je Ministrstvu za pravosodje (MP) posredovala v pisni obliki predloge za spremembe ZFPPIPP že leta 2011. Tedaj je v koordinaciji Direktorata za zakonodajo MP delovala delovna skupina, ki naj bi pripravila spremembe ZFPPIPP. Iz različnih vzrokov delo te delovne skupine ni bilo nikoli dokončano. Ob novem predlogu novele ZFPPIPP-E iz novembra 2012, ki ga je pripravilo samo MP, Banka Slovenije ugotavlja, da je bilo sprejetih malo njenih predlogov za spremembo insolvenčne zakonodaje. ki jih je na prvotni predlog novele podala že junija 2012 in da se novela glede na trenutne gospodarske razmere pripravlja predolgo in prepočasi.
2. V svojih predlogih je Banka Slovenije podala nekaj ključnih pripomb pomembnih za reševanje nastale situacije, med drugim ureditev pravic oseb, ki dokapitalizirajo družbe, določitev višine sredstev, ki jih morajo vplačati upniki oziroma novi lastniki, da pridobijo pravico do imenovanja novega vodstva in določitev obdobja, v katerem se iz ne krivdnih razlogov ne sme odpoklicati vodstva, ki so ga postavili upniki oziroma novi lastniki, olajšanje postopkov izvensodnega finančnega prestrukturiranja insolventnih podjetij še pred začetkom prisilne poravnave ali stečaja, dopolnitev postopka poenostavljene prisilne poravnave, kjer je precej odprtih vprašanj.
3. Glavni problemi pri vodenju insolventnih postopkov, kot jih opažajo tudi banke, so poleg navedenih neupoštevanih pripomb tudi premajhen vpliv ločitvenih upnikov (ki so v pretežni meri banke) pri glasovanju v zvezi s prisilno poravnavo, prevelik vpliv dosedanje uprave v postopku prisilne poravnave, predolgi stečajni postopki in s tem v zvezi (pre)pozno unovčevanje premoženja iz stečajne mase in omejene možnosti za reševanje podjetij ali njihovi zdravih delov v teh postopkih, tudi zato, ker stečajni upravitelji ne znajo oziroma nimajo interesa ohranjati zdravih jeder.
4. Spremembe, ki jih uvaja novela ZFPPIPP-E, so sicer korak naprej vendar bistveno premajhen, saj ne ponujajo vseh potrebnih rešitev in ne rešujejo obstoječe sistemske nevarnosti za gospodarstvo. Banka Slovenije kot regulator bank razume težave realnega sektorja in poudarja, da je eden od vzrokov za te težave tudi neprimerna in nedorečena zakonodaja. Spremembe ZFPPIPP namreč niso potrebne le zaradi vzpostavljanja ustrezne pravne podlage, ki je potrebna za večji nadzor nad insolvenčnimi postopki, ampak bi morale predvsem reševati praktična vprašanja z globoko ekonomsko vsebino, kot jih izpostavljajo banke in Banka Slovenije, pri katerih je čas bistvenega pomena. V skladu s tem je nujno, da se čim več rešitev oziroma pripomb tako bank oz. Združenja Bank Slovenije in Banke Slovenije vključi že v to novelo zakona. V nasprotnem primeru bo preveč zamujenih priložnosti za reševanje oziroma sanacijo realnega sektorja, kar bo pustilo resne posledice tudi v bančnem sektorju.
5. Minister za pravosodje je na nedavnem Vrhu gospodarstva na Brdu javno obljubil, da bo novi zakon upošteval vse ali večino predlogov, ki jih je kot oviro za učinkovitejše poslovanje in reševanje podjetij v težavah izpostavilo gospodarstvo. Banka Slovenije poudarja, da je sprememba ZFPPIPP nujna in se mora obravnavati takoj in prednostno. Brez takojšnjih sprememb ni mogoče uspešno prestrukturiranje gospodarstva, ki je v težavah.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 18.12.2012

Ljubljana, 18. december 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Spremembe podzakonskih aktov v zvezi z izračunom kapitala in kapitalskih zahtev.

Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel spremembe treh podzakonskih predpisov, ki urejajo izračun kapitala oziroma kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, in sicer Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic, Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice ter Sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Gre za proticiklične regulatorne spodbude, katerih namen je v okviru diskrecijskih možnosti podpreti proces restrukturiranja realnega sektorja, in sicer:

- podaljšanje obdobja, ko banki kapitalskih naložb v druge kreditne in finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki jih je pridobila v postopku finančnega prestrukturiranja, ni potrebno odštevati od kapitala (se podaljšuje od treh na pet let); ta olajšava trenutno pri bankah ni uporabljena;
- uveljavitev diskrecije, s katero se nadrejenim bankam v bančnih skupinah omogoči, da naložb v institucije, ki so vključene v konsolidacijo, v izračunu kapitala na posamični podlagi ni potrebno upoštevati med odbitnimi postavkami, pač pa se te naložbe vključijo v izračun tehtane tvegane aktive; izračuni kažejo, da bo ta sprememba sklepa za banke, ki so na vrhu bančnih skupin, prinesla izboljšanje količnika kapitalske ustreznosti na posamični podlagi. Zahteve po izpolnjevanju količnika kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi ostajajo za nadrejeno banko nespremenjene, kar je ključno za zagotavljanje celovitosti kapitala v bančni skupini;
- upoštevanje plomb o vpisu hipoteke kot dokaza pravne gotovosti za priznanje učinkov zavarovanja z nepremičninami; postopki za vpis hipoteke so še vedno preveč dolgotrajni, saj banke v obdobju čakanja na pravnomočni sklep o vpisu hipoteke ne morejo upoštevati nepremičnin kot primerno zavarovanje pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje;
- uporabo posplošene tržne vrednosti Geodetske uprave Republike Slovenije kot podlage za vrednotenje nepremičnin pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditno tveganje; možnost uporabe posplošene tržne vrednosti, ki predstavlja poenostavitev v postopku določitve vrednosti nepremičnin, je omejena na stanovanjske nepremičnine do vključno 500.000 EUR;
- opustitev uporabe hipotekarne kreditne vrednosti pri določitvi vrednosti izpostavljenosti, zavarovane s poslovno nepremičnino v Republiki Sloveniji; hipotekarna kreditna vrednost predstavlja ocenjeno dolgoročno tržno vrednost nepremičnine, ki je v nestabilnih ekonomskih razmerah težko določljiva in posledično lahko vodi v napake pri oceni vrednosti nepremičnine v času.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2012 ter Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, december 2012
Na poslovanje in razvoj tveganj v bankah so v letošnjem letu neugodno vplivali tako zniževanje gospodarske aktivnosti doma, kot zaostrena dolžniška kriza in upad gospodarske rasti v EU. Zaostreni pogoji poslovanja se odražajo v oteženem in vse dražjem dostopu bank do finančnih virov na mednarodnih trgih in v nadaljnjem zniževanju posojil nebančnemu sektorju, zlasti podjetjem.
Banke so zaradi oteženega refinanciranja obveznosti na finančnih trgih v štirih letih več kot prepolovile obveznosti do grosističnih virov financiranja (v dobrih dveh letih so se zmanjšale za 7 mrd EUR, oziroma 20% BDP), pri čemer so samo del zmanjšanja virov uspele nadomestiti s povečanjem izpostavljenosti do Evrosistema. Tveganje refinanciranja ostaja pomembno odvisno od bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in posledično njenega dostopa do finančnih trgov. Vrednost obveznosti do tujine, ki zapadejo v plačilo v prihodnje, se sicer zmanjšuje, vendar se hkrati zmanjšuje tudi obseg prostega premoženja primernega za zastavo pri operacijah ECB.
Država si mora s kredibilnim vodenjem strukturnih reform prizadevati za ohranjanje bonitetne ocene in si s tem zagotoviti dostop do mednarodnih finančnih trgov sebi, posredno pa tudi bankam. Nasprotovanje nekaterim sprejetim ukrepom z referendumskimi pobudami po eni strani zbuja nezaupanje v državo, da se je sposobna z ukrepi ekonomske politike prilagoditi poslabšanim gospodarskim razmeram oziroma jih preobrniti, po drugi strani pa to vpliva pri investitorjih na oceno tveganj naložb v državni in tudi bančni sektor. Aktivnejša podpora bank perspektivnim podjetjem z usklajenim vodenjem njihovega finančnega prestrukturiranja bi spodbudila okrevanje gospodarstva, s čimer bi se prekinil tudi povratni vpliv negativne gospodarske rasti na krčenje kreditne aktivnosti in povečevanje kreditnega tveganja. Ključni cilj nosilcev ekonomske politike, bank in ostalih deležnikov mora biti ohranjanje poslovanja podjetij z vzdržnim poslovnim modelom. Veljavna zakonodaja bi tako morala v večji meri omogočati in vzpodbujati pravočasno lastniško in finančno prestrukturiranje dolžnikov, z aktivnejšo vlogo bank. Prav tako je za okrevanje gospodarstva pomembna jasna opredelitev glede državne pomoči za stabilizacijo bančnega sistema. S pogosto poenostavljeno razlago, da gre pri Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank za urejanje prenosa slabih terjatev iz bank na Družbo za upravljanje terjatev bank, je zanemarjena druga vsebina tega zakona, ki bi omogočila tudi širok nabor drugih ukrepov države za stabilizacijo bank kot so predvideni tudi na ravni Evropske unije, njihov namen pa je z zmanjševanjem tveganj omogočiti bankam kreditiranje gospodarstva. Predvsem gre za ukrepe kapitalske podpore, jamstva za izdane instrumente financiranja in jamstva za kredite podjetjem.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 04.01.2013

Ljubljana, 4. januarja 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, december 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2012.

Gospodarska gibanja v zadnjem četrtletju leta 2012 so bila večinoma skladna s projekcijami oktobrskega Poročila o cenovni stabilnosti. Po znižanju za okoli dva odstotka v lanskem letu naj bi se BDP znižal tudi v letu 2013. Rast gospodarstva je pričakovati v letu 2014, vseskozi pa bo glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostal izvoz.

V nasprotju s povprečjem evrskega območja so v zadnjem letu izvozno usmerjene dejavnosti uspele ohranjati raven aktivnosti. Hkrati se je zmanjšalo domače povpraševanje. Oboje se kaže v naraščajočem presežku tekočega računa plačilne bilance, ki je pričakovan tudi v prihodnjih letih. V zadnjih mesecih se je zaposlenost ponovno začela hitro zniževati, obenem pa se slabšajo tudi zaposlitvene možnosti. Inflacija, ki se je v decembru povišala na 3,1 %, se bo v razmerah šibkega domačega povpraševanja postopoma zniževala. Trend zniževanja inflacije bi se lahko prekinil, če se bodo izraziteje odrazili pritiski na inflacijo s strani poviševanja davkov, trošarin in cen pod vplivom ukrepov ekonomske politike. Našteti dejavniki v zadnjih mesecih že prispevajo okoli polovico k skupni rasti cen, v januarju pa je predvidena tudi sprostitev cen komunalnih storitev.

Tveganja pri inflaciji so torej še vedno vezana na nadzorovane cene in ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Banka Slovenije s tega vidika ocenjuje, da predstavlja prenos odločanja o cenah komunalnih storitev oz. cenah storitev gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti brez ustrezne regulative resno tveganje za stabilnost cen in inflacijska pričakovanja. Zato je kljub trenutno nizki osnovni inflaciji Banka Slovenije zaskrbljena nad predvidenim prenosom odločanja o cenah komunalnih storitev oz. o cenah gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti, brez predhodne institucionalne ureditve regulatornih mehanizmov za nadzor upravičenosti povišanj cen pri lokalnih izvajalcih. Kot vhodni strošek za marsikatero podjetje lahko povečevanje cen komunalnih storitev tudi neposredno prispeva k poslabševanju konkurenčnosti gospodarstva. Januarske najave povišanj vseh cen med 15% in 70% na lokalnem nivoju potrjujejo zaskrbljenost Banke Slovenije v zadnjih mesecih.

Za doseganje vzdržne gospodarske rasti je ključno postopno doseganje makroekonomskih ravnovesij, prednostno uravnoteženje javnih financ. Nadaljnja fiskalna konsolidacija, ki je predvidena tudi v sprejetih proračunih Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, ostaja bistveni dejavnik zniževanja negotovosti v gospodarskem okolju ter zagotavljanja nemotenega dostopa do tujih virov financiranja. Ukrepi fiskalne konsolidacije so se v letu 2012 odrazili v zmanjšanem zaupanju potrošnikov in prispevali k upadu domačega povpraševanja. Dodatni konsolidacijski ukrepi bi morali biti zato zasnovani tako, da bodo povzročali čim manj negativnih učinkov na gospodarsko rast in zaposlenost, s poudarkom na krepitvi razvojnega potenciala, konkurenčnosti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Strukturne reforme je potrebno aktivno nadaljevati, pri čemer je nujno potrebno pospešiti sprejem sprememb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter pospešiti proces poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetij, ki bo imel za posledico nižji finančni vzvod in odgovorno lastništvo.

S tega vidika Banka Slovenije ocenjuje sprejetje pokojninske reforme kot pomemben dejavnik krepitve verodostojnosti ekonomske politike. S pokojninsko reformo so se zmanjšala tveganja glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, ki jih je Evropska komisija za Slovenijo ocenjevala kot velika. Reforma bo že kratkoročno prispevala h konsolidaciji javnih financ. Sprejeta reforma odraža tudi sposobnost doseganja soglasja med socialnimi partnerji in predstavlja ugodno znamenje za tržne udeležence.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 22. 1. 2013

Ljubljana, 22. januar 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Novembra lani se je začasno ustavilo pol leta trajajoče krčenje bilančne vsote bank, predvsem zaradi porasta vlog države. Vendar se procesa razdolževanja bank do tujine ter zniževanja kreditne aktivnosti še nadaljujeta. V zadnjih štirih letih so se banke pri tujih bankah razdolžile za 8,4 mrd EUR. Lani do novembra so se banke pri tujih bankah razdolžile za 1,9 mrd EUR ali za 25% medletno ter znižale zadolženost z izdanimi vrednostnimi papirji za 1,6 mrd EUR. Tako znižan obseg virov financiranja so banke samo delno nadomestile s povečanjem drugih oblik financiranja ter zato znižale kreditiranje nebančnega sektorja za 1,5 mrd EUR in znižale naložbe v vrednostne papirje za 0,6 mrd EUR.

V strukturi naložb bank naraščajo manj tvegane naložbe. Sredstva poplačanih posojil podjetij ter pridobljene vire financiranja od države in Evrosistema banke usmerjajo predvsem v razdolževanje do tujih bank, v kreditiranje države ter v kratkoročne naložbe k nadrejenim bankam v tujini. Zniževanje dinamike kreditiranja gospodarstva se zato nadaljuje, kar se je novembra kazalo v 10,5% medletnem padcu posojil nefinančnim podjetjem in 2,1% znižanju posojil gospodinjstvom.

Z zniževanjem izpostavljenosti do gospodarstva banke na kratek rok znižujejo stopnjo kreditnega tveganja, vendar se povratni učinki lahko pokažejo v daljšem obdobju kot poslabšanje portfelja trenutno še dobro delujočih podjetij. Zato si BS skupaj z ZBS aktivno prizadeva za vzpostavitev poslovnega zaupanja med bankami in tistimi podjetji, ki izkazujejo perspektivne poslovne modele.

Banka Slovenije skupaj z ZBS izvaja projekt identifikacije dolžnikov, na sestankih med posameznimi dobro delujočimi, vendar prezadolženimi podjetji, njihovimi lastniki in bankami upnicami. Iščejo se dolgoročne rešitve za stabilno poslovanje podjetij. Dogovorjeni časovni okvir lahko zajema finančno, poslovno ali lastniško prestrukturiranje oziroma potrebno kombinacijo prestrukturiranj podjetja, ki omogoča vzdržno dolgoročno financiranje na način, da bi se spodbudilo investicije. Investicije privatnega sektorja so, ob sicer potrebni fiskalni konsolidaciji, praviloma ključni dejavnik izhoda iz finančne in gospodarske krize. Banka Slovenije pričakuje, da bodo banke same na podlagi izkušenj tovrstnih, sicer prostovoljnih in zaupnih dogovarjanj, v prihodnje tudi bolj pospešeno samostojno izvajale takšne procese. Opuščanje finančne podpore dobro delujočim vendar prezadolženim podjetjem in lahkotno usmerjanje le-teh v insolventne postopke ob pogojih neustrezne zakonodaje, ogroža možnosti za gospodarsko rast in prizadevanja za fiskalno konsolidacijo (izpad davčnih prihodkov, povečanje socialnih transferjev). Zaradi močne lastniške prisotnosti države, tako v finančnem, kot ne-finančnem sektorju slovenske ekonomije, je država še dodatno prizadeta (npr. potrebne dokapitalizacije s strani države).

Rast nedonosnih terjatev bank se je tekom lanskega leta umirjala in se je zadnje mesece ohranjala na nižji ravni. Nedonosne terjatve bank so novembra dosegle 14,4% razvrščenih terjatev bank. Pričakovan porast stroškov oslabitev in rezervacij bo celoletno izgubo približal tisti iz leta 2011. Pozitiven učinek teh procesov je čimprejšnje pripoznanje izgub iz slabih terjatev, ki mu bo moral slediti odpis tistih naložb, pri katerih je verjetnost denarnega toka neznatna. Le z jasno sliko o stanju bančnih bilanc, brez grožnje večjih izgub v prihodnosti iz obstoječe naložbene strukture, bo mogoče pričakovati tudi večji interes vlagateljev v kapital domačih bank.

3) Svet Banke Slovenije je sprejel odločitev, da bo spominski kovanec za 2 € ob 800. obletnici obiskovanja Postojnske jame v obtoku od 4. februarja 2013 in sprejel Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev ob 300. obletnici velikega tolminskega punta v prodajo in obtok.
 

Pojasnilo v zvezi z vlogo Banke Slovenije pri pripravi podzakonskih predpisov za slabo banko

Ljubljana, 31.januar 2013

Mediji so v zadnjih dneh obširno poročali o pripravah podzakonskih predpisov za vzpostavitev slabe banke (DUTB) v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). V zvezi s tem so mediji izpostavili zlasti pripombe in priporočila, ki so jih glede dosedanjih aktivnosti pri pripravi podzakonskih aktov podale mednarodne institucije – Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.

Banka Slovenije sodeluje z Ministrstvom za finance, ki je odgovorno za pripravo podzakonskih predpisov na podlagi ZUKSB, pri pripravi tistih podzakonskih predpisov, ki bodo določali pogoje in način izvedbe posameznih ukrepov v bankah – tako za dokapitalizacijo bank, prenos slabih terjatev in drugih tveganj bank na slabo banko kot tudi glede izdaje poroštev države. Banka Slovenije je že v času razprave ob sprejemanju zakona poudarjala, da je nujno, da izvajanje teh ukrepov v bankah temelji na ugotovitvah nadzora Banke Slovenije glede sposobnosti posamezne banke, da izpolni nadzorniške zahteve v zvezi s kapitalsko ustreznostjo v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-1) in da so drugačna merila in kriteriji za izvajanje ukrepov v bankah neutemeljeni in odpirajo možnosti špekulacij in moralnega hazarda brez reševanja pravih problemov v banki. Na ta vidik so kot posebno kritiko ureditve, ki izhaja že iz zakona, opozorile tudi mednarodne institucije in v zvezi s tem priporočile ustrezne spremembe zakonodaje.

Banka Slovenije je že v okviru razprave ob sprejemanju ZUKSB opozarjala, da zakon ne določa ustreznih pristojnosti Banke Slovenije v procesu odločanja o izvajanju ukrepov v bankah. Glede na to Banka Slovenije pritrjuje ugotovitvam mednarodnih institucij, da je zakon v tem smislu pomanjkljiv in je posledično tudi urejanje teh vprašanj v podzakonskem predpisu lahko le zelo omejeno. Banka Slovenije si bo tako prizadevala, da bo podzakonski predpis, ki bo določal pogoje in način izvedbe možnih ukrepov v bankah v čim večji meri (kot bo mogoče glede na zakonski okvir) zagotovil ustrezno vlogo Banke Slovenije v postopku odločanja o upravičenosti izvedbe določenega ukrepa v banki. Pri tem je pomembno upoštevati dejstvo, da je izhodišče za vsakršno ukrepanje v banki ugotovitev Banke Slovenije, da banka potrebuje dokapitalizacijo zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Pri tem pa je lahko (ni pa nujno) v procesu dokapitalizacije s strani države oziroma DUTB, kot poseben element določen tudi prenos slabih terjatev in drugega problematičnega premoženja banke (tj. terjatev in premoženja, ki bi v prihodnje v banki lahko povzročalo nadaljnje izgube in s tem zmanjševalo vrednost naložbe iz dokapitalizacije) na slabo banko ali posebno namensko družbo, ki jo ustanovi banka. V nobenem primeru torej v banki ne bi smelo biti dopustno izvajati ukrepa s prenosom terjatev in drugega premoženja banke na slabo banko kot samostojen ukrep ampak le, če se tak prenos izvaja kot del procesa dokapitalizacije banke zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke.

Poseben sklop podzakonskih predpisov naj bi po drugi strani urejal vprašanja glede vzpostavitve, mandata in delovanja slabe banke (DUTB) in jih pripravlja Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je v okviru dosedanjih aktivnosti predstavilo šele groba izhodišča za oblikovanje teh aktov, ki pa ne dajejo jasnih odgovorov na pomembna vprašanja glede delovanja slabe banke in glede javnofinančnih učinkov. Banka Slovenije v pripravo teh izhodišč, ki jih je ministrstvo tudi poslalo v presojo zgoraj navedenim mednarodnim institucijam, ni bila vključena. Ministrstvo za finance smo že v postopku sprejemanja ZUKSB opozarjali na nekatere ključne dileme, ki jih sedaj izpostavljajo te institucije. Banka Slovenije je tako pripravila celo svoj predlog zakona, ki bi urejal vzpostavitev posebne agencije, pristojne za odločanje o ukrepih v bankah z upoštevanjem zahtev po ZBan-1 in bi lahko po potrebi odločila tudi o ustanovitvi posebne družbe, na katero bi se prenesle terjatve in drugo problematično premoženje bank, če bi bilo to glede na proces dokapitalizacije banke potrebno. Menimo, da je ureditev, ki smo jo predlagali, zagotavljala neodvisnost in strokovno delovanje agencije oziroma posledično slabe banke, ki bi bila osredotočena na vprašanja stabilizacije bank. Številnim pripombam, ki jih danes podajajo mednarodne institucije bi se tako z bolj uravnoteženo in strokovno razpravo v času sprejemanja zakona, lahko izognili. Ministrstvo za finance za takšno razpravo v času priprave ni kazalo pripravljenosti.

Banka Slovenije ponovno izpostavlja že večkrat izraženo mnenje, da je z vidika javnofinančnih učinkov najustreznejši ukrep stabilizacije bank neposredna dokapitalizacija, s katero se odpravi problem kapitalske ustreznosti bank, medtem, ko bi se tveganja iz naslova nadaljnjega poslabševanja kreditnega portfelja morala odpraviti z izdajo poroštev države bankam. Poslabševanje kreditnega portfelja bank in s tem povezane nove zahteve po dokapitalizacijah se namreč ne bo ustavilo zgolj z izločitvijo določenih slabih terjatev iz bank, ampak šele z ustrezno sanacijo realnega sektorja, da bo le-to ponovno sposobno vračati kredite. Tako je sanacija realnega sektorja dejansko problem, ki ga morata gospodarstvo in država nujno razrešiti pred ali vsaj hkrati z vprašanjem sanacije bank.

Banka Slovenije kljub številnim pomislekom, ki jih je izrazila v času sprejemanja ZUKSB in jih sedaj v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem DUTB podajajo tudi mednarodne institucije, podpira prizadevanja za čim prejšnjo vzpostavitev te institucije, pri čemer bi se določeni vidiki glede delovanja DUTB v vlogi slabe banke lahko uredili tudi kasneje. Banka Slovenije pritrjuje ugotovitvam mednarodnih institucij, da bo v okviru nadaljnjih aktivnosti potrebno doreči še številne pomembne okoliščine glede vzpostavitve slabe banke, opredelitve premoženja, ki se bo lahko prenašalo na slabo banko in glede delovanja (upravljanja) slabe banke, z upoštevanjem mednarodnih dobrih praks in priporočil mednarodnih institucij. Vendar pa, kot je bilo že pojasnjeno, bo DUTB poleg funkcije slabe banke (tj. s prevzemom in upravljanjem slabih terjatev in drugega problematičnega premoženja bank), opravljal tudi druge pomembne funkcije pri izvajanju ukrepov za stabilizacijo – tako pri dokapitalizaciji bank kot tudi pri dajanju poroštev bankam za tvegano premoženje, kar po mnenju Banke Slovenije predstavlja najpomembnejši in najučinkovitejši instrumentarij za stabilizacijo. Glede vzpostavitve funkcije slabe banke v okviru DUTB pa je po drugi strani smiselno ponovno na podlagi širše strokovne razprave proučiti in določiti jasna izhodišča in cilje, vključno z analizo javnofinančnih učinkov, ter v skladu s tem pripraviti tudi morebitne spremembe zakona. 
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 05.02.2013

Ljubljana, 5.februar 2013

Sporočilo za javnost glede aktivnosti za izboljšanje pogojev poslovanja realnega sektorja

Ljubljana, 12. februar 2013

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 19. 02. 2013

Ljubljana, 19.februar 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 mrd EUR, kar je enkrat več kot v letu 2011. Najpomembnejši razlog krčenja bilančne vsote je razdolževanje bank na mednarodnih grosističnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 mrd EUR ali 10% BDP. Obnavljanje zapadlih obveznosti bank se je namreč močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank.

K znižanju virov financiranja bank je prispevalo tudi znižanje vlog nebančnega sektorja, še zlasti vlog države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju lani je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta, zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države, ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti bank in zniževanjem naložb v vrednostne papirje.

Dolgotrajnost gospodarske krize, ki se odraža v nižjem tujem in domačem povpraševanju, pomembno vpliva na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu omejuje tudi možnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje, kot manjša naklonjenost bank k tveganju, sta se odrazila v nadaljnjem močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, v letu 2012 za dobro desetino, ter od sredine leta 2012 tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom.

Visoko dohodkovno tveganje v bankah, zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja, se je lani realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23% in so dosegli skoraj 1,5 mrd EUR. Izguba bank pred obdavčitvijo se je po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 mio EUR.

Ob visokem deležu slabih terjatev, ki bremenijo bančne portfelje po več let, so banke v zadnjih mesecih leta pospešile njihovo odpisovanje.

Zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu se povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. Zato je potrebno ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank.

2) Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2012. Odkritih je bilo 2.362 kosov ponarejenih evrobankovcev v vrednosti 338.236,00 EUR. Največji del odkritih ponarejenih evrobankovcev v količinski strukturi v letu 2012 predstavljajo bankovci za 50, 500 in 20 EUR (deleži posameznih apoenov po vrstnem redu: 46%, 20% in 20%), pri kovancih pa je najpogosteje ponarejen kovanec za 2 EUR (55,9 %). Število odkritih ponaredkov evrogotovine v Sloveniji ostaja v okvirih dolgoletnih povprečij. Več informacij je v prilogi.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 05.03.2013

Ljubljana, 5. marec 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, februar 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2012.

Gospodarska aktivnost je v zadnjem četrtletju 2012 skladno s predvidevanji upadla, v povprečju leta pa je znašal padec 2,3 %. Trenutni razpoložljivi podatki nakazujejo na dokaj močan upad aktivnosti tudi v letu 2013. Zniževanje povpraševanja zasebnega sektorja se je konec lanskega leta poglobilo. Nadaljevalo se je upadanje investicijske aktivnosti in trošenja gospodinjstev. Slednje je posledica visoke brezposelnosti, splošne negotovosti in deloma ukrepov fiskalne konsolidacije. Kljub slabim razmeram v mednarodnem okolju rast izvoza ostaja pozitivna, predvsem zaradi rasti izvoza storitev, medtem ko se izvoz blaga veča le v menjavi z nečlanicami EU.

Razmere na trgu dela se slabšajo, kar se kaže v naraščanju stopnje brezposelnosti, ki je v zadnjem četrtletju 2012 porasla že na 9,6 %. Število delovno aktivnih močno upada v večini dejavnosti zasebnega sektorja, rast zaposlenih v javnih storitvah pa se je ustavila. Nominalne plače so se ob koncu leta že medletno nižale, kar je skladno z nujnim stroškovnim prilagajanjem gospodarstva in zaostajanjem rasti plač za rastjo produktivnosti.

Inflacija se v začetku letošnjega leta ni spremenila, a kljub temu ostaja višja od povprečja v evrskem območju. Učinki že izvedenih in dodatnih ukrepov, povezanih s potrebo po konsolidaciji, bodo prisotni tudi v prihodnjih mesecih. Osnovna inflacija bo ostala nizka. Cene proizvodov, vezanih na domače povpraševanje, bodo namreč zaradi upadanja kupne moči in previdnega obnašanja potrošnikov tudi v letošnjem letu predvidoma rasle počasi ali celo upadale.

Banka Slovenije pričakuje, da bo nova vlada nadaljevala s fiskalno in finančno stabilizacijo, odločno podprla strokovne rešitve za sanacijo bančnega sistema ter hkrati pospešila zagon gospodarstva, med drugim s prestrukturiranjem realnega sektorja in znižanjem finančnega vzvoda podjetij.

3)  Svet Banke Slovenije je sprejel Poročilo o poslovanju plačilnih sistemov, 4. kvartal 2012.
 

Sporočilo za javnost - Slovenije in Cipra ni mogoče primerjati (pojasnila glede na razvoj dogodkov na Cipru)

Ljubljana, 18.03.2013

Razmer v Sloveniji ni mogoče primerjati s tistimi na Cipru. Relativna velikost slovenskega bančnega sistema ni primerljiva z velikostjo bančnega sistema na Cipru, kakor tudi poslovni modeli ciprskih bank niso neposredno primerljivi s poslovnimi modeli bank v Sloveniji.
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema, merjena v odstotkih BDP (bruto domačega proizvoda), je leta 2012 dosegla 135%, kar je odločno manj od velikosti bančnega sistema na Cipru, ki znaša 800% ciprskega BDP.

Specifičnost ciprskega bančnega sistema je posebno ugoden davčni režim za tamkajšnje vlagatelje, ki je že dlje časa predmet obravnave med Ciprom in EU.
Nedenarni finančni subjekti iz tujine so imeli v slovenskih bankah vlog za manj kot 1% vseh finančnih obveznosti bank, medtem ko je eden od razlogov, ki ga navajajo pogajalci za obdavčitev vlog ciprskih bank prav visok delež depozitov tujih državljanov. Med deponenti slovenskih bank je za razliko od Cipra delež nerezidentov simboličen.
Vloge v bankah v slovenskem bančnem sistemu so varne in njihovo gibanje je stabilno: slovenska gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva imajo 15.160 mio EUR vlog v bankah konec januarja 2013, kar pomeni merjeno v odstotkih BDP 43%. Ostalih vlog v bankah je približno 23,5 milijard EUR oz. 66% BDP. Vloge gospodinjstev v bankah v Sloveniji se od novembra 2012 postopoma zvišujejo, samo v januarju so se zvišale za več kot 100 mio EUR.
Podrobnejši podatki o obveznostih do posameznih sektorjev so na voljo tudi na spletni strani Banke Slovenije v Biltenu Banke Slovenije - tabela 1.6. Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev (http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229) ali med podatkovnimi serijami (Denar in monetarne finančne institucije - http://www.bsi.si/financni-podatki-r.asp?MapaId=981#14083) .

Z določbami Zakona o bančništvu (ZBan-1) in v skladu z Evropsko direktivo št. 94/19/ES, v Sloveniji urejeno jamstvo za vloge pri bankah in hranilnicah do vključno 100 tisoč evrov po posameznem vlagatelju. Za jamstvo vlog velja sistem solidarnega jamstva vseh bank in hranilnic v RS, kar pomeni, da bi v primeru izplačila vlog iz jamstvene sheme, t.j. v primeru začetka stečaja nad eno od bank ali hranilnic v slovenski jamstveni shemi, vse banke in hranilnice (razen banke v stečaju) poravnale znesek sorazmerno z deležem zajamčenih vlog, ki ga imajo. V primeru, da ne bi zmogle vplačati zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, bi le-ta začasno zagotovila država in jih naknadno izterjala od bank v pripadajočem deležu. Več informacij o sistemu jamstva si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije: http://www.bsi.si/jamstvo-vlog.asp?MapaId=150
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 19.03.2013

Ljubljana, 19. marec 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Poslovanje bank v začetku leta ostaja pod vplivom istih dejavnikov kot v letu 2012: omejen dostop bank do tujih virov financiranja in nadaljevanje gospodarske krize. Bilančna vsota bančnega sistema se še naprej znižuje kot posledica nadaljnjega razdolževanja bank do tujine. To je tudi eden izmed razlogov za nadaljevanje krčenja posojilne aktivnosti.

Bilančna vsota bank se je januarja znižala za 88,5 mio EUR oziroma -6,6% medletno. Banke so poplačale za 171 mio EUR obveznosti do tujih bank in za 78 mio EUR obveznosti do Eurosistema. Na strani virov financiranja bank se še naprej znižujejo vloge države. V zadnjih mesecih so opazni pozitivni premiki pri vlogah prebivalstva. Te so se januarja tretji mesec zapored zvišale.

V januarju se je upadanje kreditne aktivnosti nadaljevalo. Medletno znižanje posojil nebančnemu sektorju je doseglo 6,8%, pri čemer so se znižala posojila vsem skupinam komitentom, z izjemo države. Nadaljevalo se je krčenje potrošniških in stagniranje stanovanjskih posojil prebivalstvu. Ob relativno manjši tveganosti odobrenih posojil prebivalstvu so glavni vzrok njihovega upadanja v nižjem povpraševanju in manj v omejeni ponudbi.

Rast nedonosnih terjatev bank se je na prehodu v leto 2013 umirila. Decembra je k temu prispevalo njihovo pospešeno odpisovanje, ki je znižalo bančni portfelj, zlasti do dejavnosti z višjimi deleži slabih terjatev. Januarja so nedonosne terjatve bank znašale 14,6% razvrščenih terjatev bank. Po višini deleža nedonosnih terjatev izstopajo terjatve do gradbeništva, po dinamiki njegovega naraščanja pa terjatve do podjetij iz dejavnosti finančnega posredništva in nedenarnih finančnih institucij, kamor se uvrščajo holdingi. Ob oblikovanju oslabitev in rezervacij ob koncu preteklega leta in njihovem izkazovanju v bilancah po zaključnih knjiženjih za leto 2012 je izguba bank pred obdavčitvijo lani znašala 769 mio EUR. Januarja je bančni sistem izkazal dobiček pred obdavčitvijo 10 mio EUR.

3) Svet Banke Slovenije je dne 19. marca 2013 sprejel revidirane Računovodske izkaze za leto 2012, pripravljene v skladu s pravno podlago za računovodstvo in finančno poročanje v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Banka Slovenije izkazuje za leto 2012 v izkazu uspeha presežek prihodkov nad odhodki v višini 131,9 mio EUR (2011: 17,1 mio EUR).
Neto obrestni prihodki so v letu 2012 dosegli 250,8 mio EUR (2011: 112,2 mio EUR). Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacije so bili skupaj negativni v višini 134,0 mio EUR (2011: -91,2 mio EUR). Realiziranih prihodkov od vrednostnih papirjev je bilo 50,3 mio EUR (2011: 51,2 mio EUR), odhodkov vrednotenja 0,1 mio EUR (2011: 131,5 mio EUR) in rezervacij 184,2 mio EUR (2011: 10,9 mio EUR).

Provizije in drugi prihodki v letu 2012 so znašali neto 41,4 mio EUR (2011: 23,2 mio EUR). Znesek vključuje poračun delitve denarnega prihodka Evrosistema v višini 26,8 mio EUR (2011: 2,8 mio EUR).

Stroški poslovanja Banke Slovenije so se v letu 2012 znižali za 0,8 mio EUR in so znašali 26,4 mio EUR (2011: 27,2 mio EUR).

Delitev rezultata bo izvedena v skladu s 50. členom Zakona o Banki Slovenije.

Računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 2012 bodo objavljeni s podrobnimi pojasnili na spletni strani http://www.bsi.si/ kot del letnega poročila predvidoma v aprilu 2013.

Sporočilo za javnost - Zaključek obiska Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji

Ljubljana, 20.3.2013

Od 12. do 18. marca 2013 je Slovenijo obiskal Mednarodni denarni sklad (MDS). Namen obiska je bilo nadaljevanje posvetovanj z lanske jesenske redne misije v skladu s IV. členom Statuta MDS, pregled zadnjega stanja v gospodarstvu, delovanje finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzivi za prihodnje. Predstavniki MDS, ki jih je vodil Antonio Spilimbergo, so se v času svojega obiska v Sloveniji srečali s predstavniki Banke Slovenije, Vlade Republike Slovenije, bančnega sektorja, UMAR in Stanovanjskega sklada RS. Zaključna izjava obiska MDS je objavljena na spletni strani MDS (prevod).

Sporočilo za javnost po končanem dijaškem dekmovanju -Generacija €uro

Ljubljana, 8 april 2013

Evropska centralna banka (ECB) in enajst nacionalnih centralnih bank Evroobmočja je tudi v šolskem letu 2012/2013 organiziralo srednješolsko tekmovanje Generacija €uro. Dne 05. 04. 2013 je v Banki Slovenije potekal zaključni krog tekmovanja. Izjavo za javnost s fotografijami si lahko ogledate v priponki. 
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 16.04.2013

Ljubljana, 16. april 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
Svet Banke Slovenije je na svoji 485. seji obravnaval informacijo o izvedenem projektu prestrukturiranja podjetij s strani ZBS in BS, katerega cilj je bil spodbuditi procese finančnega, lastniškega in poslovnega prestrukturiranja dobro delujočih, vendar prezadolženih podjetij in vzpostaviti nadzorstveno infrastrukturo za spremljanje teh procesov. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da so bile izvedene aktivnosti v skladu z zakonskimi pristojnostmi centralne banke in priporočili ECB glede na krizo in zahtevnost finančnega in gospodarskega okolja.

Banka Slovenije je glede na pobudo in seznam podjetij pridobljenih s strani bank analizirala situacijo v kateri je za proticiklično delovanje centralne banke (moratorij na slabitve in zmanjšanje pritiska na kapital) potrebno izvesti dejansko prestrukturiranje posameznega podjetja v smeri zunanje konkurenčnosti, ki se bo odražala v izboljšanih bodočih denarnih tokovih. V takšni situaciji in ob značilnosti velike medsebojne odvisnosti in povezanosti slovenskih podjetij je potrebno usklajeno sodelovanje vseh bank upnic v odnosu do posameznega podjetja, potrebne pa so tudi ustrezne regulatorne spremembe in aktivna vloga države v procesu prestrukturiranja podjetij. Svet Banke Slovenije je ponovno analiziral in oblikoval konkretne pobude, ki so že bile in še dodatno bodo posredovane zakonodajalcu (v tem tednu), glede nujnih in konsistentnih sprememb pravnega okvira, še zlasti rešitve s postopki pospešenega oziroma izvensodnega prestrukturiranja podjetij.

Glede na navedeno je Svet BS na svoji seji sprejel spremembe podzakonskih aktov in vzpostavil poročanje vodilnih bank upnic za celoten konzorcij, za primer kateregakoli podjetja, kjer se banke odločijo za prestrukturiranje. Svet Banke Slovenije poziva banke in podjetja k aktivnemu izvajanju tovrstnih procesov na podlagi predhodne ugotovitve o dejanskih možnostih oziroma perspektivnosti posameznega podjetja – komitenta banke. Proces prestrukturiranja naj upošteva načela, ki jih je izoblikovala dosedanja praksa dogovarjanj in ki potrjuje ustreznost načel sprejetih s strani Združenja Manager Slovenije.

Svet Banke Slovenije poziva Vlado RS k oblikovanju ustrezne podpore tem procesom tudi v smeri zagotavljanja garancijske sheme ob sprotni kontroli danih zavez prestrukturiranja preko realizacije predvidenih bodočih denarnih tokov ter polni transparentnosti do davkoplačevalcev v posameznem primeru izdane garancije.

Vzorec podjetij v izvedenih pogovorih je ustrezal kriterijem urgentnosti glede na pomen in medsebojno povezanost poslovnih subjektov, katera povečuje likvidnostne zahteve gospodarstva. Hkrati je takšen vzorec omogočal tudi diagnozo nekaterih konkretnih problemov gospodarske politike Slovenije. Banka Slovenije poziva državo k oblikovanju strategije gospodarskega razvoja in ukrepanju glede na konkretne probleme, možnosti in prednosti slovenskega gospodarstva.

Projekt prestrukturiranja podjetij je poleg zakonodajnih problemov in neučinkovitosti pravosodnega sistema opozoril tudi na temeljni problem odnosa do lastnine kot primarne oziroma največje odgovornosti lastnikov in ne lastnine kot rezidualne terjatve. Samo prestrukturiranje ob ustrezni zakonodajni podlagi in vstopanje odgovornih lastnikov, domačih in tujih, zagotavlja možnosti v interesu dolgoročnega poslovanja in razvoja podjetij, s čimer je pogojena uspešna konsolidacija bank in javnih financ.

Ob oblikovanju strategije gospodarskega razvoja, z reševanjem konkretnih problemov v okviru realnih možnosti zunanje konkurenčnosti, naj država, kot lastnica s centraliziranim upravljanjem državnega premoženja, zasleduje cilj postopnega umika s trga, kjer ne more prispevati več kot tržni udeleženci oziroma, kjer ne prevladajo izmerjeni eksterni učinki na gospodarski in družbeni razvoj Slovenije.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Poslovanje bank je bilo tudi februarja 2013 pod vplivom ključnih dejavnikov iz preteklega leta. Nadaljeval se je trend odplačevanja obveznosti bank do tujine ter krčenje posojilne aktivnosti. Po večmesečnem zniževanje bilančne vsote je bilo februarja to prekinjeno zaradi zvišanja vlog države. Bilančna vsota bank se je februarja povečala za 125 mio EUR, kar je vplivalo na zmanjšanje medletne stopnje krčenja s -6,6% januarja na -5,5% februarja. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so banke izkazale dobiček pred obdavčitvijo v višini 9 mio EUR.
 

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke

Ljubljana, 18. april 2013

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec se bo udeležil spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke, ki bo potekalo od 19. do 21. aprila 2013 v Washingtonu.

Na zasedanju Denarnega in finančnega odbora MDS, ki se ga bo udeležil guverner Kranjec, bo potekala razprava o aktualnih dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, o tem kakšne so napovedi prihodnjih dogajanj in možni odzivi politik. Na dnevnem redu je tudi obravnava globalnega načrta politik MDS.

Guverner Kranjec se bo v Washingtonu udeležil vrste bilateralnih srečanj s predstavniki MDS in skupine Svetovne banke, med drugim z Nemat Shafik, namestnico generalne direktorice MDS, Rezo Moghadamom, direktorjem evropskega oddelka pri MDS, Johannom Praderjem, izvršnim direktorjem MDS, Antonijem Spilimbergom, vodjo misije za Slovenijo ter predstavniki drugih mednarodnih finančnih in bančnih institucij.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 29.04.2013

Ljubljana, 29. april 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, april 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2013.

Gospodarska gibanja so v Sloveniji na začetku leta ugodnejša kot v lanskem zadnjem četrtletju. Predvsem se je povečala aktivnost v izvoznih dejavnostih zaradi dokaj uspešnega preusmerjanja k močnejšemu povpraševanju držav zunaj evrskega območja. Izvoz tako ostaja glavni dejavnik gospodarske aktivnosti, kar je skladno z aprilskimi projekcijami makroekonomskih gibanj Banke Slovenije. Presežek na tekočem računu plačilne bilance narašča, kar omogoča zniževanje dolga do tujine. Trendno nižanje stroškov dela na enoto proizvoda izboljšuje stroškovno konkurenčnost Slovenije.

Kljub izboljšanju gospodarskih gibanj v začetku leta so kratkoročni izgledi še naprej neugodni in negotovi. Registrirana brezposelnost presega 13 %, medletno znižanje števila zaposlenih pa znaša skoraj 3 odstotke. Nadaljevanje neugodnih razmer v mednarodnem okolju in šibko domače povpraševanje ne kažeta na možnost bistvenega izboljšanja gospodarskih razmer v letošnjem letu. Visoka negotovost v gospodarstvu se odraža tudi v kazalniku gospodarske klime, ki se je na začetku drugega četrtletja ponovno znižal predvsem zaradi nižjih ocen domačega in tujega povpraševanja. Doslej najvišji je po anketnih kazalnikih tudi delež podjetij, ki se srečuje z omejitvami pri financiranju.

Makroekonomski kazalniki kažejo na postopno izravnavanje neravnovesij, nastalih pred krizo. Slovenija je v zadnjem letu sprejela precej ukrepov v smeri konsolidiranja javnih financ, v preteklih mesecih pa sprejela pokojninsko reformo in reformo trga dela. V proceduri sta zakonodaja s področja finančnega poslovanja podjetij in stečajnih postopkov. Izvajajo se tudi aktivnosti za izvedbo Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, s pospešeno vzpostavitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank in razvrstitvijo nekaterih kategorij terjatev za prenos na to družbo. Kljub temu je nujno hitro sprejetje verodostojnega programa nadaljnjih ukrepov za vzdržno javnofinančno konsolidacijo in povrnitev nemotenega dostopanja do financiranja na mednarodnih trgih, kar bo prispevalo k postopnemu izboljševanju gospodarskih razmer. Pri tem bo zelo pomembno, da so ukrepi jasni, ciljno naravnani in postavljeni v ustrezen časovni okvir. Možnosti fiskalne politike za spodbujanje rasti so v trenutnih razmerah omejene, smiselna pa je uporaba ukrepov z najmanjšim negativnim učinkom na gospodarsko rast in razpoložljiv dohodek gospodinjstev. Po napovedih bo vlada Republike Slovenije dodatne ukrepe predstavila v Programu stabilnosti 9. maja 2013.

3) Svet Banke Slovenije je sprejel podzakonska akta, povezana s projektom prestrukturiranja podjetij, ki bosta objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije:
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in

- Sklep o dopolnitvah Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic.
 

Stališča BS v okviru projekta sanacije bančnega sistema o potrebnih aktivnostih za izboljšanje poslovanja realnega sektorja in izhoda iz krize

Ljubljana, 6. maja 2013

V okviru projekta sanacije bančnega sistema si Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije (ZBS) že od pomladi 2012 z usklajenimi aktivnostmi prizadevata za reševanje perspektivnih podjetij v težavah.

Banka Slovenije je od sredine decembra 2012 do začetka marca 2013 koordinirala razgovore med podjetji, ki so jih predlagale banke, in bankami upnicami. Omenjenih razgovorov so se udeleževali tudi predstavniki ZBS, GZS in (občasno) posameznih pristojnih ministrstev. S strani bank predlagani seznam je bil kasneje nadgrajen z nekaterimi dodatnimi podjetji. Praviloma so imela in imajo vsa obravnavana podjetja visoko povpraševanje po njihovih izdelkih oz. storitvah, zlasti v tujini, in dobre obete za rast, omejena pa so na strani financiranja in odgovornega lastniškega upravljanja. Značilnost večine teh podjetij je visoka zadolženost, visoki stroški financiranja, težave z likvidnostjo zaradi zamud s plačili, pomanjkanje obratnih sredstev in nesposobnost ali neodgovornost lastnikov za dokapitalizacijo. Podjetja so pogosto nesposobna pridobiti bančne garancije za vračilo avansov in dobro izvedbo del, omejujejo pa jih tudi neustrezne in napačne rešitve ekonomske politike.

Cilj projekta sanacije bančnega sistema je bil izbrati bančne dolžnike - podjetja, ki še vedno ustvarjajo dobiček iz svoje osnovne dejavnosti, vendar jih bremeni visoka zadolženost in zato visoki stroški financiranja. Namen omenjenega procesa je bil identificirati konkretne težave podjetij iz čim več različnih panog dejavnosti in spodbuditi banke upnice k bolj usklajenemu in hitrejšemu delovanju ter jim hkrati postaviti okvir za samostojno dogovarjanje in reševanje odprtih vprašanj tudi pri drugih perspektivnih podjetjih. Banka Slovenije je javnost o teh aktivnostih seznanila v sporočilih za javnost dne 12.2.2013 in 16.4.2013 ter s pojasnili medijem.

Banka Slovenije na osnovi opravljenih razgovorov ugotavlja pripravljenost bank upnic, podjetij in njihovih lastnikov za čim hitrejše prestrukturiranje, hkrati pa tudi precejšnjo pasivnost ali celo odsotnost države kot lastnice, zakonodajalke in nosilke ustreznih ekonomskih politik. Kot skupna težava se je v navedenih procesih pokazala odsotnost ustreznih sistemskih rešitev na ravni države zaradi pomanjkljivih in neustreznih zakonodajnih rešitev ter nedefiniranih in omejujočih ali celo nasprotujočih ekonomskih politik.

Banka Slovenije in poslovne banke menimo, da bi postopke prestrukturiranja olajšala garancijska shema države, ki bi v prehodnem razdobju omogočila lažje kreditiranje podjetij in lastniško konsolidacijo. V skladu s pravili o državnih pomočeh je nujno čim prej oblikovati ustrezno garancijsko shemo, ki je v skladu s pravili Evropske komisije.

Banka Slovenije bo v naslednjih mesecih spremljala izvajanje procesov prestrukturiranja in zavez prevzetih v razgovorih med bankami in podjetji. V ta namen je bil vzpostavljen sistem spremljanja načrtov prestrukturiranja in politike oblikovanja oslabitev oziroma rezervacij v bankah. Svet Banke Slovenije je že sprejel dve spremembi podzakonskim aktov BS (Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Sklep o dopolnitvah Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic), ki omogočata nadzorniško spremljanje kvalitete bančnih posojil podjetjem, ki so v procesu prestrukturiranja.

Banka Slovenije ocenjuje, da bodo poleg začetih procesov prestrukturiranja podjetij potrebne še dodatne sistemske spremembe.

Na zakonodajnem področju bo v čim krajšem času potrebna celovita reforma stečajne zakonodaje. Banka Slovenije je pripravljena sodelovati pri tej nujni reformi. Banka Slovenije je tudi pripravila izhodišča za izboljšanje zakonskega okvira izvensodne realizacije zavarovanj z nepremičninami zaradi oživitve nepremičninskega trga (posredovano Ministrstvu za finance). Ker je treba zagotoviti učinkovite pogoje za prestrukturiranje podjetja, določiti posebne položaje in razmerja v primeru prestrukturiranja podjetja ter tako vzpostaviti pogoje za hitro in ekonomsko utemeljeno odločanje o prestrukturiranju podjetja v težavah, Banka Slovenije intenzivno sodeluje pri pripravi zakonodaje o izvensodnem prestrukturiranju podjetij.

Glede lastništva podjetij Banka Slovenije ugotavlja, da imajo številna podjetja neodgovorne, premalo aktivne in finančno šibke lastnike (pridobitev lastništva s procesom privatizacije brez lastnih denarnih vložkov v podjetja), ki nimajo izdelane dolgoročne strategije razvoja. Neodgovornost lastnikov v več primerih velja tudi za podjetja v večinski državni lasti. Brez strategije upravljanja z državnim premoženjem in občasno celo nasprotujočega delovanja paradržavnih skladov v vlogi lastnikov, se je breme reševanja takšnih podjetij doslej prelagalo na banke.

Na področju gospodarskega razvoja je nujno potrebno, da država pripravi ustrezno strategijo upravljanja z državnim premoženjem in predvidi postopen umik iz gospodarstva povsod tam, kjer je trg boljši instrument učinkovitosti kot državno lastništvo.

Položaj podjetij oziroma njihovo konkurenčnost, poleg notranjih dejavnikov, še dodatno poslabšuje večletna odsotnost ustreznih ekonomskih politik države. Država oziroma pristojna ministrstva morajo čim preje izdelati strategijo razvoja posameznih panog in regij, ki bo upoštevala ekonomske danosti, in slonela na poslovni upravičenosti (profitabilnosti). Na tej podlagi je potrebno prilagoditi ekonomske politike ter preučiti možnosti za pomoč/spodbude posameznim panogam/podjetjem. Strategija mora zasledovati cilj ustvarjanja konkurenčnih podjetij in dejstvo, da je za Slovenijo neto izvoz ključni dejavnik uspešnega razvoja in izhoda iz krize.

Banka Slovenije meni, da je poleg takojšnje odločitve glede operacionalizacije vseh pravnih podlag in aktivnosti po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/2012) za izboljšanje stanja bančnega sistema nujno tudi hkratno aktivno prestrukturiranje in preživetje perspektivnega dela slovenskega realnega sektorja. Poleg usklajenega delovanja bank upnic, lastnikov in podjetij je ključna takojšnja in aktivna vloga države. Banka Slovenije je banke že pozvala k intenziviranju navedenih nujnih procesov.

Banka Slovenije vidi oba procesa (prestrukturiranje podjetij in sanacijo bančnega sistema) kot komplementarna. Učinkovito reševanje perspektivnega realnega sektorja pomeni manjše breme t.i. "slabe banke" in manjšo obremenitev proračuna. Tako bo omogočena tudi hitrejša ponovna vzpostavitev rasti kreditiranja realnega sektorja.

Banka Slovenije je pripravljena aktivno sodelovati v okviru svojih zakonsko opredeljenih nalog pri oblikovanju rešitev potrebnih za izhod iz finančne in gospodarske krize ter nuditi vso strokovno pomoč.
 

Rezultati stres testov Banke Slovenije

Ljubljana, 10. maja 2013

Banka Slovenije je v skladu z utečeno prakso zadnjih nekaj let tudi letos izvedla stres teste. Poleg makro stres testov Banka Slovenije kot sestavni del svojega rednega nadzorniškega procesa izvaja tudi simulacije mikro stres testov po t.i. "bottom-up" pristopu s katerimi se testira občutljivost vsake posamezne banke na izbrane šoke. Rezultati stres testov so na voljo v priloženem dokumentu.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 14.05.2013

Ljubljana, 14. maja 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, maj 2013, in ga sprejel. Poglabljanje recesije v evroobmočju, negotovost na mednarodnih finančnih trgih in dodatno znižanje domačega povpraševanja so vplivali na poslovanje podjetij in bank v lanskem in prvih mesecih letošnjega leta. Visoka zadolženost podjetja omejuje pri dostopu do virov financiranja in novih investicijah. Recesija in nizki ustvarjeni dobički, ob nerazvitih alternativnih načinih financiranja, zavirajo nujne institucionalne in strukturne spremembe, ki bi vplivale na zniževanje visokega finančnega vzvoda. V teh pogojih se je v bankah, kot največjih relativnih upnikih podjetij, večji del leta nadaljevalo poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja. Ob nizki kakovosti kreditnega portfelja in nadaljnjem krčenju kreditne aktivnosti postaja dohodkovno tveganje vedno pomembnejše tveganje za slovenske banke.
Kakovost kreditnega portfelja se je v zadnjih mesecih stabilizirala. Banke nadaljujejo s prestrukturiranjem svojih portfeljev in povečanjem deleža manj tveganih naložb. Pri tem se je širjenje portfeljev na manj tvegan sektor prebivalstva, zaradi zniževanja razpoložljivega dohodka in povečanja nezaupanja, lani ustavilo. Za učinkovitejše izboljševanje strukture bančnih portfeljev je nujno hitrejše izločanje iz bilanc najmanj kakovostnih delov portfelja, s pospešenim zaključevanjem stečajnih postopkov, odpisi slabih terjatev in prenosom delov portfelja iz bilanc na eno od oblik slabe banke.
Večkratna zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države in nekaterih bank so dodatno otežila sicer omejen dostop do virov financiranja na finančnih trgih v tujini. Spremembe v strukturi virov financiranja bank so usmerjene k povečevanju deleža primarno zbranih virov varčevalcev ob nadaljnjem zniževanju finančnega vzvoda bank. Doseganje oziroma ohranjanje kapitalske ustreznosti s krčenjem kreditne aktivnosti prehodno povzroča negativne povratne učinkov na gospodarsko aktivnost in povpraševanje, zato je nujno nadaljevati z aktivnostmi vezanimi na dokapitalizacijo bank in sanacijo bančnih naložb.
 

Sporočilo za javnost z dne 17.05.2013 na temo odvzema dovoljenja za Diners Club SLO

Ljubljana, 17.05.2013

Svet Banke Slovenije je na 487. seji dne 14. 5. 2013 sprejel odločbo, s katero je družbi Diners Club SLO, finančno svetovanje, d. o. o., Ljubljana odvzel dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot hibridna plačilna institucija. Družba mora z dnem vročitve te odločbe (to je 17. 5. 2013) prenehati z opravljanjem plačilnih storitev. To pomeni, da se mora s tem dnem imetnikom plačilnih kartic, ki so kartico pridobili pri družbi Diners Club SLO, finančno svetovanje, d.o.o., Ljubljana, onemogočiti nadaljnjo uporabo teh kartic za izvrševanje plačilnih transakcij (v RS in izven), in hkrati pri tistih prejemnikih, ki so sklenili pogodbo o sprejemanju plačilnih kartic s to družbo, onemogočiti tudi sprejemanje plačil s plačilnimi karticami Diners Club, ki jih je izdala ta družba ali katerikoli drug izdajatelj plačilnih kartic Diners Club (tudi izdajatelj s sedežem izven RS).

Odvzem dovoljenja ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami v razmerju med družbo in uporabniki plačilnih storitev (imetniki plačilnih kartic Diners Club in prejemniki plačil, s katerimi je družba sklenila pogodbo o sprejemanju plačil s karticami Diners Club). Terjatve in obveznosti iz naslova plačilnih transakcij, ki so jih imetniki plačilnih kartic opravili s plačilnimi karticami Diners Club, ostanejo v veljavi in se izpolnijo v skladu s pogodbami, ki so jih uporabniki sklenili z Diners Club SLO, finančno svetovanje, d.o.o., Ljubljana. Zaradi odvzema dovoljenja, družba ne bo smela več izvajati plačilnih storitev.

Banka Slovenije je družbi Diners Club SLO, finančno svetovanje, d. o. o. za opravljanje plačilnih storitev dne 17.5.2013 v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih odvzela dovoljenje, ker družba ni izvedla naloženih ukrepov v skladu z odredbo Banke Slovenije. Družba namreč zamuja pri poravnavanju obveznosti do trgovcev (prodajnih mest), s katerimi ima sklenjeno pogodbo o sprejemanju plačilnih kartic Diners Club.

Banka Slovenije je že pred časom družbi izdala odredbo, ki je bila usmerjena v omejitev dejavnosti družbe, ki niso povezane z opravljanjem plačilnih storitev, z namenom odprave kršitev pogodbenih obveznosti v odnosu do uporabnikov plačilnih storitev.

Sporočilo za javnost na temo Diners z dne 22.05.2013

Ljubljana, 22. maj 2013

Družba Diners Club SLO, finančno svetovanje, d. o. o., Ljubljana je 21. 5. 2013 javnosti preko svoje spletne strani sporočila, da je na ta dan seznanila Banko Slovenije, da je v celoti izpolnila zahteve odločbe, ki jo je prejšnji teden izdala Banka Slovenije. Banka Slovenije pojasnjuje, da zadevna odločba (odločba o odvzemu dovoljenja z dne 14. 5. 2013) poleg samega izreka o odvzemu dovoljenja postavlja zahtevo, da mora družba z dnem vročitve te odločbe prenehati opravljati plačilne storitve. Zaradi drugačne interpretacije sporočila družbe Diners Club SLO v nekaterih medijih Banka Slovenije izpostavlja, da izpolnitev zahtev odločbe o odvzemu dovoljenja ne pomeni izpolnitve zahtev, zaradi neizpolnitve katerih je Banka Slovenije družbi odvzela dovoljenje.

Poleg tega je Banka Slovenije v javnosti zaznala trditve, da družba Diners Club SLO zaradi odločbe Banke Slovenije ne sme poravnavati svojih zapadlih obveznosti do prodajnih mest (trgovcev). Banka Slovenije ponavlja, da odločba Banke Slovenije o odvzemu dovoljenja družbe Diners Club SLO ne omejuje pri izvrševanju njenih zatečenih pogodbenih obveznosti. Odvzem dovoljenja namreč ne more in ne sme vplivati na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami v razmerju med družbo Diners Club SLO in uporabniki plačilnih storitev (imetniki plačilnih kartic Diners Club in prejemniki plačil, s katerimi je družba sklenila pogodbo o sprejemanju plačil s karticami Diners Club).

V interesu objektivnega obveščanja javnosti Banka Slovenije pričakuje, da bo Diners Club SLO odločbo Banke Slovenije o odvzemu dovoljenja v celoti objavil na svoji spletni strani. 

Banka Slovenije dodatno podaja odgovore na najbolj pogosta vprašanja (tukaj).

BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 471 90 00
Faks: 01 251 55 16
Kontakt