Kontakt Kazalo Prva stran
Natisni stran Manjše črke Večje črke

O Banki Slovenije Sporočila za javnost    

Napredno iskanje

O Banki Slovenije

Predstavitev

Razpisi

Zaposlitev

Javna naročila

Sporočila za javnost

Katalog informacij javnega značaja

Povezave

Zakoni in predpisi

Evrosistem

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega poslovanja

Statistika

Jamstvo za vloge v bankah

Informacije za potrošnike

Poslovanje in poročanje

Plačilni in poravnalni sistemi

Nacionalni svet za plačila

Publikacije in raziskave

Bankovci in kovanci

Sporočila za javnost

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 04.01.2013

Ljubljana, 4. januarja 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, december 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2012.

Gospodarska gibanja v zadnjem četrtletju leta 2012 so bila večinoma skladna s projekcijami oktobrskega Poročila o cenovni stabilnosti. Po znižanju za okoli dva odstotka v lanskem letu naj bi se BDP znižal tudi v letu 2013. Rast gospodarstva je pričakovati v letu 2014, vseskozi pa bo glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostal izvoz.

V nasprotju s povprečjem evrskega območja so v zadnjem letu izvozno usmerjene dejavnosti uspele ohranjati raven aktivnosti. Hkrati se je zmanjšalo domače povpraševanje. Oboje se kaže v naraščajočem presežku tekočega računa plačilne bilance, ki je pričakovan tudi v prihodnjih letih. V zadnjih mesecih se je zaposlenost ponovno začela hitro zniževati, obenem pa se slabšajo tudi zaposlitvene možnosti. Inflacija, ki se je v decembru povišala na 3,1 %, se bo v razmerah šibkega domačega povpraševanja postopoma zniževala. Trend zniževanja inflacije bi se lahko prekinil, če se bodo izraziteje odrazili pritiski na inflacijo s strani poviševanja davkov, trošarin in cen pod vplivom ukrepov ekonomske politike. Našteti dejavniki v zadnjih mesecih že prispevajo okoli polovico k skupni rasti cen, v januarju pa je predvidena tudi sprostitev cen komunalnih storitev.

Tveganja pri inflaciji so torej še vedno vezana na nadzorovane cene in ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Banka Slovenije s tega vidika ocenjuje, da predstavlja prenos odločanja o cenah komunalnih storitev oz. cenah storitev gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti brez ustrezne regulative resno tveganje za stabilnost cen in inflacijska pričakovanja. Zato je kljub trenutno nizki osnovni inflaciji Banka Slovenije zaskrbljena nad predvidenim prenosom odločanja o cenah komunalnih storitev oz. o cenah gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti, brez predhodne institucionalne ureditve regulatornih mehanizmov za nadzor upravičenosti povišanj cen pri lokalnih izvajalcih. Kot vhodni strošek za marsikatero podjetje lahko povečevanje cen komunalnih storitev tudi neposredno prispeva k poslabševanju konkurenčnosti gospodarstva. Januarske najave povišanj vseh cen med 15% in 70% na lokalnem nivoju potrjujejo zaskrbljenost Banke Slovenije v zadnjih mesecih.

Za doseganje vzdržne gospodarske rasti je ključno postopno doseganje makroekonomskih ravnovesij, prednostno uravnoteženje javnih financ. Nadaljnja fiskalna konsolidacija, ki je predvidena tudi v sprejetih proračunih Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, ostaja bistveni dejavnik zniževanja negotovosti v gospodarskem okolju ter zagotavljanja nemotenega dostopa do tujih virov financiranja. Ukrepi fiskalne konsolidacije so se v letu 2012 odrazili v zmanjšanem zaupanju potrošnikov in prispevali k upadu domačega povpraševanja. Dodatni konsolidacijski ukrepi bi morali biti zato zasnovani tako, da bodo povzročali čim manj negativnih učinkov na gospodarsko rast in zaposlenost, s poudarkom na krepitvi razvojnega potenciala, konkurenčnosti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Strukturne reforme je potrebno aktivno nadaljevati, pri čemer je nujno potrebno pospešiti sprejem sprememb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter pospešiti proces poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetij, ki bo imel za posledico nižji finančni vzvod in odgovorno lastništvo.

S tega vidika Banka Slovenije ocenjuje sprejetje pokojninske reforme kot pomemben dejavnik krepitve verodostojnosti ekonomske politike. S pokojninsko reformo so se zmanjšala tveganja glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, ki jih je Evropska komisija za Slovenijo ocenjevala kot velika. Reforma bo že kratkoročno prispevala h konsolidaciji javnih financ. Sprejeta reforma odraža tudi sposobnost doseganja soglasja med socialnimi partnerji in predstavlja ugodno znamenje za tržne udeležence.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 22. 1. 2013

Ljubljana, 22. januar 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Novembra lani se je začasno ustavilo pol leta trajajoče krčenje bilančne vsote bank, predvsem zaradi porasta vlog države. Vendar se procesa razdolževanja bank do tujine ter zniževanja kreditne aktivnosti še nadaljujeta. V zadnjih štirih letih so se banke pri tujih bankah razdolžile za 8,4 mrd EUR. Lani do novembra so se banke pri tujih bankah razdolžile za 1,9 mrd EUR ali za 25% medletno ter znižale zadolženost z izdanimi vrednostnimi papirji za 1,6 mrd EUR. Tako znižan obseg virov financiranja so banke samo delno nadomestile s povečanjem drugih oblik financiranja ter zato znižale kreditiranje nebančnega sektorja za 1,5 mrd EUR in znižale naložbe v vrednostne papirje za 0,6 mrd EUR.

V strukturi naložb bank naraščajo manj tvegane naložbe. Sredstva poplačanih posojil podjetij ter pridobljene vire financiranja od države in Evrosistema banke usmerjajo predvsem v razdolževanje do tujih bank, v kreditiranje države ter v kratkoročne naložbe k nadrejenim bankam v tujini. Zniževanje dinamike kreditiranja gospodarstva se zato nadaljuje, kar se je novembra kazalo v 10,5% medletnem padcu posojil nefinančnim podjetjem in 2,1% znižanju posojil gospodinjstvom.

Z zniževanjem izpostavljenosti do gospodarstva banke na kratek rok znižujejo stopnjo kreditnega tveganja, vendar se povratni učinki lahko pokažejo v daljšem obdobju kot poslabšanje portfelja trenutno še dobro delujočih podjetij. Zato si BS skupaj z ZBS aktivno prizadeva za vzpostavitev poslovnega zaupanja med bankami in tistimi podjetji, ki izkazujejo perspektivne poslovne modele.

Banka Slovenije skupaj z ZBS izvaja projekt identifikacije dolžnikov, na sestankih med posameznimi dobro delujočimi, vendar prezadolženimi podjetji, njihovimi lastniki in bankami upnicami. Iščejo se dolgoročne rešitve za stabilno poslovanje podjetij. Dogovorjeni časovni okvir lahko zajema finančno, poslovno ali lastniško prestrukturiranje oziroma potrebno kombinacijo prestrukturiranj podjetja, ki omogoča vzdržno dolgoročno financiranje na način, da bi se spodbudilo investicije. Investicije privatnega sektorja so, ob sicer potrebni fiskalni konsolidaciji, praviloma ključni dejavnik izhoda iz finančne in gospodarske krize. Banka Slovenije pričakuje, da bodo banke same na podlagi izkušenj tovrstnih, sicer prostovoljnih in zaupnih dogovarjanj, v prihodnje tudi bolj pospešeno samostojno izvajale takšne procese. Opuščanje finančne podpore dobro delujočim vendar prezadolženim podjetjem in lahkotno usmerjanje le-teh v insolventne postopke ob pogojih neustrezne zakonodaje, ogroža možnosti za gospodarsko rast in prizadevanja za fiskalno konsolidacijo (izpad davčnih prihodkov, povečanje socialnih transferjev). Zaradi močne lastniške prisotnosti države, tako v finančnem, kot ne-finančnem sektorju slovenske ekonomije, je država še dodatno prizadeta (npr. potrebne dokapitalizacije s strani države).

Rast nedonosnih terjatev bank se je tekom lanskega leta umirjala in se je zadnje mesece ohranjala na nižji ravni. Nedonosne terjatve bank so novembra dosegle 14,4% razvrščenih terjatev bank. Pričakovan porast stroškov oslabitev in rezervacij bo celoletno izgubo približal tisti iz leta 2011. Pozitiven učinek teh procesov je čimprejšnje pripoznanje izgub iz slabih terjatev, ki mu bo moral slediti odpis tistih naložb, pri katerih je verjetnost denarnega toka neznatna. Le z jasno sliko o stanju bančnih bilanc, brez grožnje večjih izgub v prihodnosti iz obstoječe naložbene strukture, bo mogoče pričakovati tudi večji interes vlagateljev v kapital domačih bank.

3) Svet Banke Slovenije je sprejel odločitev, da bo spominski kovanec za 2 € ob 800. obletnici obiskovanja Postojnske jame v obtoku od 4. februarja 2013 in sprejel Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev ob 300. obletnici velikega tolminskega punta v prodajo in obtok.
 

Pojasnilo v zvezi z vlogo Banke Slovenije pri pripravi podzakonskih predpisov za slabo banko

Ljubljana, 31.januar 2013


Mediji so v zadnjih dneh obširno poročali o pripravah podzakonskih predpisov za vzpostavitev slabe banke (DUTB) v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). V zvezi s tem so mediji izpostavili zlasti pripombe in priporočila, ki so jih glede dosedanjih aktivnosti pri pripravi podzakonskih aktov podale mednarodne institucije – Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.

Banka Slovenije sodeluje z Ministrstvom za finance, ki je odgovorno za pripravo podzakonskih predpisov na podlagi ZUKSB, pri pripravi tistih podzakonskih predpisov, ki bodo določali pogoje in način izvedbe posameznih ukrepov v bankah – tako za dokapitalizacijo bank, prenos slabih terjatev in drugih tveganj bank na slabo banko kot tudi glede izdaje poroštev države. Banka Slovenije je že v času razprave ob sprejemanju zakona poudarjala, da je nujno, da izvajanje teh ukrepov v bankah temelji na ugotovitvah nadzora Banke Slovenije glede sposobnosti posamezne banke, da izpolni nadzorniške zahteve v zvezi s kapitalsko ustreznostjo v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-1) in da so drugačna merila in kriteriji za izvajanje ukrepov v bankah neutemeljeni in odpirajo možnosti špekulacij in moralnega hazarda brez reševanja pravih problemov v banki. Na ta vidik so kot posebno kritiko ureditve, ki izhaja že iz zakona, opozorile tudi mednarodne institucije in v zvezi s tem priporočile ustrezne spremembe zakonodaje.

Banka Slovenije je že v okviru razprave ob sprejemanju ZUKSB opozarjala, da zakon ne določa ustreznih pristojnosti Banke Slovenije v procesu odločanja o izvajanju ukrepov v bankah. Glede na to Banka Slovenije pritrjuje ugotovitvam mednarodnih institucij, da je zakon v tem smislu pomanjkljiv in je posledično tudi urejanje teh vprašanj v podzakonskem predpisu lahko le zelo omejeno. Banka Slovenije si bo tako prizadevala, da bo podzakonski predpis, ki bo določal pogoje in način izvedbe možnih ukrepov v bankah v čim večji meri (kot bo mogoče glede na zakonski okvir) zagotovil ustrezno vlogo Banke Slovenije v postopku odločanja o upravičenosti izvedbe določenega ukrepa v banki. Pri tem je pomembno upoštevati dejstvo, da je izhodišče za vsakršno ukrepanje v banki ugotovitev Banke Slovenije, da banka potrebuje dokapitalizacijo zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Pri tem pa je lahko (ni pa nujno) v procesu dokapitalizacije s strani države oziroma DUTB, kot poseben element določen tudi prenos slabih terjatev in drugega problematičnega premoženja banke (tj. terjatev in premoženja, ki bi v prihodnje v banki lahko povzročalo nadaljnje izgube in s tem zmanjševalo vrednost naložbe iz dokapitalizacije) na slabo banko ali posebno namensko družbo, ki jo ustanovi banka. V nobenem primeru torej v banki ne bi smelo biti dopustno izvajati ukrepa s prenosom terjatev in drugega premoženja banke na slabo banko kot samostojen ukrep ampak le, če se tak prenos izvaja kot del procesa dokapitalizacije banke zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke.

Poseben sklop podzakonskih predpisov naj bi po drugi strani urejal vprašanja glede vzpostavitve, mandata in delovanja slabe banke (DUTB) in jih pripravlja Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je v okviru dosedanjih aktivnosti predstavilo šele groba izhodišča za oblikovanje teh aktov, ki pa ne dajejo jasnih odgovorov na pomembna vprašanja glede delovanja slabe banke in glede javnofinančnih učinkov. Banka Slovenije v pripravo teh izhodišč, ki jih je ministrstvo tudi poslalo v presojo zgoraj navedenim mednarodnim institucijam, ni bila vključena. Ministrstvo za finance smo že v postopku sprejemanja ZUKSB opozarjali na nekatere ključne dileme, ki jih sedaj izpostavljajo te institucije. Banka Slovenije je tako pripravila celo svoj predlog zakona, ki bi urejal vzpostavitev posebne agencije, pristojne za odločanje o ukrepih v bankah z upoštevanjem zahtev po ZBan-1 in bi lahko po potrebi odločila tudi o ustanovitvi posebne družbe, na katero bi se prenesle terjatve in drugo problematično premoženje bank, če bi bilo to glede na proces dokapitalizacije banke potrebno. Menimo, da je ureditev, ki smo jo predlagali, zagotavljala neodvisnost in strokovno delovanje agencije oziroma posledično slabe banke, ki bi bila osredotočena na vprašanja stabilizacije bank. Številnim pripombam, ki jih danes podajajo mednarodne institucije bi se tako z bolj uravnoteženo in strokovno razpravo v času sprejemanja zakona, lahko izognili. Ministrstvo za finance za takšno razpravo v času priprave ni kazalo pripravljenosti.

Banka Slovenije ponovno izpostavlja že večkrat izraženo mnenje, da je z vidika javnofinančnih učinkov najustreznejši ukrep stabilizacije bank neposredna dokapitalizacija, s katero se odpravi problem kapitalske ustreznosti bank, medtem, ko bi se tveganja iz naslova nadaljnjega poslabševanja kreditnega portfelja morala odpraviti z izdajo poroštev države bankam. Poslabševanje kreditnega portfelja bank in s tem povezane nove zahteve po dokapitalizacijah se namreč ne bo ustavilo zgolj z izločitvijo določenih slabih terjatev iz bank, ampak šele z ustrezno sanacijo realnega sektorja, da bo le-to ponovno sposobno vračati kredite. Tako je sanacija realnega sektorja dejansko problem, ki ga morata gospodarstvo in država nujno razrešiti pred ali vsaj hkrati z vprašanjem sanacije bank.

Banka Slovenije kljub številnim pomislekom, ki jih je izrazila v času sprejemanja ZUKSB in jih sedaj v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem DUTB podajajo tudi mednarodne institucije, podpira prizadevanja za čim prejšnjo vzpostavitev te institucije, pri čemer bi se določeni vidiki glede delovanja DUTB v vlogi slabe banke lahko uredili tudi kasneje. Banka Slovenije pritrjuje ugotovitvam mednarodnih institucij, da bo v okviru nadaljnjih aktivnosti potrebno doreči še številne pomembne okoliščine glede vzpostavitve slabe banke, opredelitve premoženja, ki se bo lahko prenašalo na slabo banko in glede delovanja (upravljanja) slabe banke, z upoštevanjem mednarodnih dobrih praks in priporočil mednarodnih institucij. Vendar pa, kot je bilo že pojasnjeno, bo DUTB poleg funkcije slabe banke (tj. s prevzemom in upravljanjem slabih terjatev in drugega problematičnega premoženja bank), opravljal tudi druge pomembne funkcije pri izvajanju ukrepov za stabilizacijo – tako pri dokapitalizaciji bank kot tudi pri dajanju poroštev bankam za tvegano premoženje, kar po mnenju Banke Slovenije predstavlja najpomembnejši in najučinkovitejši instrumentarij za stabilizacijo. Glede vzpostavitve funkcije slabe banke v okviru DUTB pa je po drugi strani smiselno ponovno na podlagi širše strokovne razprave proučiti in določiti jasna izhodišča in cilje, vključno z analizo javnofinančnih učinkov, ter v skladu s tem pripraviti tudi morebitne spremembe zakona. 
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 05.02.2013

Ljubljana, 5.februar 2013

 
1.      Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
 
2.     Svet Banke Slovenije je sprejel spremembe Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. Po Sklepu morajo banke terjatve do dolžnikov razvrščati v pet bonitetnih skupin od A do E. S spremembo so podrobneje opredeljeni kriteriji za razvrščanje terjatev v skupino D in E, ki predstavljata skupini neplačnikov. Definicija neplačila je usklajena s CRD direktivo, ki se že uporablja za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po naprednih pristopih.
 
3.      Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, januar 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2012.
 
Gospodarski podatki na prehodu v leto 2013 kažejo na nadaljevanje pretežno neugodnih gibanj v največjih gospodarskih partnericah, kakor tudi v Sloveniji. Aktivnost v izvozno usmerjenih dejavnostih, ki so v tretjem četrtletju še uspele ohranjati dokaj solidno raven aktivnosti, je novembra močno upadla, kar lahko ob zaostrenih razmerah v dejavnostih, vezanih na domači trg, negativno vpliva na  obete za rast v prvi polovici letošnjega leta. Stopnja registrirane brezposelnosti že od oktobra presega 12%. Razpoložljivost novih delovnih mest je izredno nizka. Zaradi težkih razmer v mednarodnem okolju in potrebnih strukturnih prilagoditev domačega gospodarstva izboljšanja gospodarskih razmer vsaj v prvem polletju ni moč pričakovati.
 
V drugi polovici lanskega leta se je inflacija prehodno poviševala, večinoma pod vplivom ukrepov za fiskalno konsolidacijo. V povprečju leta 2012 je dosegla 2,8%, kar je nekoliko več kot v območju evra, ob koncu leta pa je k 3,1-odstotni medletni inflaciji prispevek ukrepov gospodarske politike presegel 1,5 odstotne točke. Dodatno povišanje inflacije v začetku letošnjega leta bodo povzročili dvigi cen komunalnih storitev in električne energije. Precej nižja je bila lani osnovna inflacija, brez energentov, hrane, alkohola in tobaka, ki je v povprečju leta znašala 0,7%, in odraža močan upad domačega povpraševanja ter stroškov dela v večini dejavnosti. To nakazuje, da cenovna stabilnost  zaenkrat ni ogrožena, čeprav visoki prispevki nekaterih netržnih dejavnikov vzbujajo skrb, saj lahko poslabšajo konkurenčnost gospodarstva. Da se prepreči povečevanje vhodnih stroškov za podjetja in neželeni učinki na inflacijska pričakovanja, so nujni učinkovito upravljanje gospodarskih javnih služb ter stroškovna učinkovitost  in cenovna politika v skladu z regulativnim pokrivanjem stroškov.
 
Kljub neugodnim kratkoročnim trendom velja izpostaviti precejšnje prilagoditve, ki jih je opravilo slovensko gospodarstvo v zadnjih letih, ki v precejšnji meri odpravljajo makroekonomska neravnovesja, nastala v letih 2006–2008. Stroški dela na enoto proizvoda nakazujejo postopni trend zniževanja glede na povprečje evrskega območja, vedno večji presežek na tekočem računu pa omogoča zniževanje dolga do tujine, ki je močno porasel v letih pred krizo. Dodana vrednost v gradbeništvu, ki ga je kriza najbolj prizadela, je že dosegla delež v BDP, ki bi bil lahko skladen z dolgoročno vzdržno gospodarsko rastjo. Kljub temu, da so nekateri ukrepi močno prizadeli domačo porabo, je bil tudi na področju javnih financ opravljen napredek v smeri konsolidacije. K dolgoročni vzdržnosti javnih financ prispeva tudi sprejeta reforma pokojninskega sistema.
 
Za doseganje vzdržne rasti in odpravo makroekonomskih neravnovesij so potrebne nadaljnje prilagoditve, hkrati pa je potrebno preprečiti nastajanje novih neravnovesij. Pri tem posebno skrb vzbujata naraščanje brezposelnosti in finančne težave vedno večjega števila podjetij, kar se odraža tudi v naraščanju obsega nedonosnih terjatev v bančnem sistemu. Zato morajo biti nadaljnji ukrepi ekonomske politike naravnani tako, da povzročajo čim manj kratkoročno negativnih učinkov na rast in zaposlenost, obenem pa prispevajo k dolgoročno vzdržni gospodarski rasti in preprečujejo socialno ogroženost šibkejših kategorij prebivalstva. Banka Slovenije je že v letu 2011 predlagala ustrezno dopolnitev insolvenčne zakonodaje, med drugim glede pogojev začetka insolvenčnih postopkov, možnosti večine upnikov glede sprejemanja odločitev o prestrukturiranju insolventnih podjetij, hitre likvidacije neperspektivnih podjetij ter začasne ustavitve izvršilnih postopkov v času odločanja o prestrukturiranju podjetja.
 
Nujno je tudi nadaljevanje zniževanja stroškov dela v odnosu do produktivnosti, kar hkrati omogoča podjetjem, da postopoma izboljšujejo svojo finančno trdnost. Pri tem Banka Slovenije, skupaj z Združenjem bank Slovenije, išče možnosti za spodbujanje finančnega prestrukturiranja dobro delujočih, a prezadolženih podjetij, pri čemer sta ključna elementa vzpostavitev odgovornega lastništva in poslovno prestrukturiranje.
 
 
 

Sporočilo za javnost glede aktivnosti za izboljšanje pogojev poslovanja realnega sektorja

Ljubljana, 12. februar 2013

 
Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije že od sredine preteklega leta usklajeno izvajata aktivnosti za izboljšanje pogojev poslovanja realnega sektorja:
 
1)      spremenjen je bil Zakon o bančništvu, ki ne zavezuje bank k oddaji prevzemne ponudbe v primeru pridobitve kapitalske naložbe v procesu prestrukturiranja podjetja v obdobju dveh let po pridobitvi;
 
2)      izdelani so bili predlogi v zvezi s potrebnimi spremembami insolventne zakonodaje;
 
3)      oblikovane so bile rešitve v zvezi s konverzijo bančnih terjatev v kapital podjetij in vrednotenjem tako pridobljenih naložb;
 
4)      oblikovane so bile rešitve za učinkovito upravljanje kapitalskih naložb, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev;
 
5)      sprejete so bile regulatorne spremembe za banke, katerih namen je podpreti proces restrukturiranja realnega sektorja.
 
Ob tem Banka Slovenije koordinira, v sodelovanju s predstavniki Združenja bank Slovenije, bank upnic in Gospodarske zbornice Slovenije, tudi aktivnosti za dogovore sprejemljivih pogojev za poslovno, finančno in lastniško prestrukturiranje, ki bo izboljšalo finančni položaj podjetij, povečalo njihovo sposobnost odplačevanja dolgov in zmanjšalo zahteve po dodatnih slabitvah in kapitalu v slovenskem bančnem sistemu.
 
Podjetja, ki so vključena v te aktivnosti, delujejo v različnih panogah. Kljub razlikam pri poslovanju med panogami, Banka Slovenije opaža številne skupne značilnosti, ki so pripeljale podjetja v finančne težave. Med njimi so:
 
a)      visoka zadolženost in visoki stroški financiranja, ki izvirajo iz procesa lastninjenja podjetja ali iz zadolževanja za nerentabilne naložbe izven osnovne dejavnosti;
 
b)      prezadolženost podjetij, ki onemogoča vlaganja v nove investicije za posodobitev ali povečanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti;
 
c)      slabe pretekle poslovne odločitve poslovodstva podjetij. Podjetja so med drugim vlagala v nerentabilne projekte z vprašljivimi denarnimi tokovi, širila obseg poslovanja preko lastnih zmožnosti ter investirala v finančne naložbe brez neposrednih komplementarnih učinkov za njihovo osnovno dejavnost. Takšne odločitve so večinoma posledica pomanjkanje poznavanja posameznih gospodarskih dejavnosti in pomanjkanja ustreznih izkušenj, ki so nujne za uspešno vodenje podjetja;
 
d)      preteklo prevzemanje in združevanje podjetij iz različnih dejavnosti v finančne holdinge kar je ustvarilo nerentabilne konglomerate, ki onemogočajo nadaljnji razvoj dobrih podjetij v skupini, odprodajo nestrateških naložb in kreditiranje poslovne dejavnosti posameznih podjetij;
 
e)      zadržek bank za kreditiranje investicij, zagotovitev likvidnih sredstev za kratkoročno financiranje obratnega kapitala in izdajo novih bančnih garancij zaradi pomanjkljivega zagotavljanja vseh relevantnih informacij podjetij, ažurnih izkazov poslovanja, nizkega deleža lastniškega financiranja in nepripravljenosti lastnikov za hitrejše lastniško in poslovno prestrukturiranje podjetij;
f)       neodgovoren odnos do lastnine, predvsem pri podjetjih v večinski državni lasti in finančna šibkost obstoječih lastnikov;
 
g)      premajhna angažiranost lastnikov pri iskanju rešitev za prestrukturiranje podjetja. To posebej velja za primere podjetij v večinski državni lasti, kjer država ob odsotnosti vsakršne strategije upravljanja z državnim premoženjem in ob premajhnem koordiniranem delovanju breme reševanja podjetij prelaga na bančni sistem;
 
h)      pomanjkanje ustreznih gospodarskih politik, strategije in vizije države na področju strateških gospodarskih panog ter z njo povezana pomanjkljiva zakonodaja, ki povečuje nekonkurenčnost podjetij v posameznih panogah kot so na primer lesnopredelovalna, kmetijska in živilska industrija;
 
i)        obstoječa insolvenčna zakonodaja, ki onemogoča hitrejše prestrukturiranje gospodarskih družb.
 
Pridobljene informacije v okviru projekta reševanja perspektivnih podjetij v težavah so razkrile vrsto težav, ki niso zgolj posledica svetovne gospodarske in finančne krize.
 
Za rešitev neugodne gospodarske situacije v Republiki Sloveniji je nujna aktivnejša in odgovornejša vloga lastnikov podjetij, v primeru državnih podjetij tudi odgovornejša vloga države in paradržavnih skladov, ki so pogosto delovali v nasprotju z gospodarskimi interesi podjetij. Pri tem je ključna priprava ustrezne strategije za centralizirano in koordinirano upravljanje z državnim premoženjem ter izvrševanje programov prestrukturiranja. Hkrati je nujno potrebna priprava dolgoročne strategije države na področju strateških panog in sistemsko pomembnih podjetij, ki vključuje razdelane industrijske politike, določitev objektivnih kriterijev za presojo strateško pomembnih panog oz. podjetij in preučitev možnosti za dodelitev pomoči ali spodbud v obliki subvencij.
 
Za sanacijo opisanih težav so nujne tudi spremembe zakonodaje, ki ureja insolventne postopke. Trenutna insolvenčna zakonodaja onemogoča hitrejše prestrukturiranje gospodarskih družb,  kjer lahko, kljub prezadolženosti ali celo negativnemu kapitalu podjetja, obstoječi lastniki podjetja in/ali poslovodstvo blokirajo ali zavlačujejo začetek insolvenčnih postopkov in prestrukturiranja podjetja. Upniki, ki bi kljub takim ravnanjem poslovodstva ali lastnikov želeli sodelovati pri reševanju podjetja, nimajo ustreznih možnosti. Kjer pa obstaja soglasje za prestrukturiranje podjetja med upniki in lastniki, žal ni možnosti za hitro in učinkovito realizacijo tovrstnih dogovorov.
 
Trenutno je težave podjetij mogoče zaznati v pomembnem delu gospodarstva. Nezmožnost reševati težave, ko so te še relativno majhne, oziroma nesposobnost obstoječih lastnikov kapitalsko podpreti podjetje v težavah, povzroča po nepotrebnem številne stečaje podjetij, kar slabo vpliva nenazadnje tudi na poslovanje bank. Spremembe insolvenčne zakonodaje bi morale upnikom ali novim investitorjem omogočati več možnosti za vplivanje na prestrukturiranje podjetij, ki jih lastniki niso sposobni sami reševati.
 
Potrebno je tudi urediti postopek poravnave med upniki in dolžnikom izven insolvenčnih postopkov. Zakon bi moral omogočati hitro dogovarjanje o tovrstnih poravnavah in varovati njihove učinke, če bi k poravnavi z dolžnikom pristopilo ustrezno število upnikov. Ureditev tovrstnih dogovorov priporoča Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Evropska bančna koordinacija t.i. Vienna Initiative. Ker bi se tovrstne poravnave sklepale po poenostavljenem/hitrem postopku, bi njihovi pozitivni učinki lahko nastopili razmeroma hitro po spremembi zakonodaje. Poudarjamo, da je predlagane korenite spremembe insolvenčne zakonodaje potrebno sprejeti nemudoma.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 19. 02. 2013

Ljubljana, 19.februar 2013


1) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 mrd EUR, kar je enkrat več kot v letu 2011. Najpomembnejši razlog krčenja bilančne vsote je razdolževanje bank na mednarodnih grosističnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 mrd EUR ali 10% BDP. Obnavljanje zapadlih obveznosti bank se je namreč močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank.

K znižanju virov financiranja bank je prispevalo tudi znižanje vlog nebančnega sektorja, še zlasti vlog države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju lani je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta, zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države, ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti bank in zniževanjem naložb v vrednostne papirje.

Dolgotrajnost gospodarske krize, ki se odraža v nižjem tujem in domačem povpraševanju, pomembno vpliva na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu omejuje tudi možnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje, kot manjša naklonjenost bank k tveganju, sta se odrazila v nadaljnjem močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, v letu 2012 za dobro desetino, ter od sredine leta 2012 tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom.

Visoko dohodkovno tveganje v bankah, zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja, se je lani realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23% in so dosegli skoraj 1,5 mrd EUR. Izguba bank pred obdavčitvijo se je po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 mio EUR.

Ob visokem deležu slabih terjatev, ki bremenijo bančne portfelje po več let, so banke v zadnjih mesecih leta pospešile njihovo odpisovanje.

Zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu se povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. Zato je potrebno ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank.

2) Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2012. Odkritih je bilo 2.362 kosov ponarejenih evrobankovcev v vrednosti 338.236,00 EUR. Največji del odkritih ponarejenih evrobankovcev v količinski strukturi v letu 2012 predstavljajo bankovci za 50, 500 in 20 EUR (deleži posameznih apoenov po vrstnem redu: 46%, 20% in 20%), pri kovancih pa je najpogosteje ponarejen kovanec za 2 EUR (55,9 %). Število odkritih ponaredkov evrogotovine v Sloveniji ostaja v okvirih dolgoletnih povprečij. Več informacij je v prilogi.


3) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

 

 

 


 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 05.03.2013

Ljubljana, 5. marec 2013


1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, februar 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2012.

Gospodarska aktivnost je v zadnjem četrtletju 2012 skladno s predvidevanji upadla, v povprečju leta pa je znašal padec 2,3 %. Trenutni razpoložljivi podatki nakazujejo na dokaj močan upad aktivnosti tudi v letu 2013. Zniževanje povpraševanja zasebnega sektorja se je konec lanskega leta poglobilo. Nadaljevalo se je upadanje investicijske aktivnosti in trošenja gospodinjstev. Slednje je posledica visoke brezposelnosti, splošne negotovosti in deloma ukrepov fiskalne konsolidacije. Kljub slabim razmeram v mednarodnem okolju rast izvoza ostaja pozitivna, predvsem zaradi rasti izvoza storitev, medtem ko se izvoz blaga veča le v menjavi z nečlanicami EU.

Razmere na trgu dela se slabšajo, kar se kaže v naraščanju stopnje brezposelnosti, ki je v zadnjem četrtletju 2012 porasla že na 9,6 %. Število delovno aktivnih močno upada v večini dejavnosti zasebnega sektorja, rast zaposlenih v javnih storitvah pa se je ustavila. Nominalne plače so se ob koncu leta že medletno nižale, kar je skladno z nujnim stroškovnim prilagajanjem gospodarstva in zaostajanjem rasti plač za rastjo produktivnosti.

Inflacija se v začetku letošnjega leta ni spremenila, a kljub temu ostaja višja od povprečja v evrskem območju. Učinki že izvedenih in dodatnih ukrepov, povezanih s potrebo po konsolidaciji, bodo prisotni tudi v prihodnjih mesecih. Osnovna inflacija bo ostala nizka. Cene proizvodov, vezanih na domače povpraševanje, bodo namreč zaradi upadanja kupne moči in previdnega obnašanja potrošnikov tudi v letošnjem letu predvidoma rasle počasi ali celo upadale.

Banka Slovenije pričakuje, da bo nova vlada nadaljevala s fiskalno in finančno stabilizacijo, odločno podprla strokovne rešitve za sanacijo bančnega sistema ter hkrati pospešila zagon gospodarstva, med drugim s prestrukturiranjem realnega sektorja in znižanjem finančnega vzvoda podjetij.

3)  Svet Banke Slovenije je sprejel Poročilo o poslovanju plačilnih sistemov, 4. kvartal 2012.
 

Sporočilo za javnost - Slovenije in Cipra ni mogoče primerjati (pojasnila glede na razvoj dogodkov na Cipru)

Ljubljana, 18.03.2013

Razmer v Sloveniji ni mogoče primerjati s tistimi na Cipru. Relativna velikost slovenskega bančnega sistema ni primerljiva z velikostjo bančnega sistema na Cipru, kakor tudi poslovni modeli ciprskih bank niso neposredno primerljivi s poslovnimi modeli bank v Sloveniji.
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema, merjena v odstotkih BDP (bruto domačega proizvoda), je leta 2012 dosegla 135%, kar je odločno manj od velikosti bančnega sistema na Cipru, ki znaša 800% ciprskega BDP.

Specifičnost ciprskega bančnega sistema je posebno ugoden davčni režim za tamkajšnje vlagatelje, ki je že dlje časa predmet obravnave med Ciprom in EU.
Nedenarni finančni subjekti iz tujine so imeli v slovenskih bankah vlog za manj kot 1% vseh finančnih obveznosti bank, medtem ko je eden od razlogov, ki ga navajajo pogajalci za obdavčitev vlog ciprskih bank prav visok delež depozitov tujih državljanov. Med deponenti slovenskih bank je za razliko od Cipra delež nerezidentov simboličen.
Vloge v bankah v slovenskem bančnem sistemu so varne in njihovo gibanje je stabilno: slovenska gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva imajo 15.160 mio EUR vlog v bankah konec januarja 2013, kar pomeni merjeno v odstotkih BDP 43%. Ostalih vlog v bankah je približno 23,5 milijard EUR oz. 66% BDP. Vloge gospodinjstev v bankah v Sloveniji se od novembra 2012 postopoma zvišujejo, samo v januarju so se zvišale za več kot 100 mio EUR.
Podrobnejši podatki o obveznostih do posameznih sektorjev so na voljo tudi na spletni strani Banke Slovenije v Biltenu Banke Slovenije - tabela 1.6. Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev (http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229) ali med podatkovnimi serijami (Denar in monetarne finančne institucije - http://www.bsi.si/financni-podatki-r.asp?MapaId=981#14083) .

Z določbami Zakona o bančništvu (ZBan-1) in v skladu z Evropsko direktivo št. 94/19/ES, v Sloveniji urejeno jamstvo za vloge pri bankah in hranilnicah do vključno 100 tisoč evrov po posameznem vlagatelju. Za jamstvo vlog velja sistem solidarnega jamstva vseh bank in hranilnic v RS, kar pomeni, da bi v primeru izplačila vlog iz jamstvene sheme, t.j. v primeru začetka stečaja nad eno od bank ali hranilnic v slovenski jamstveni shemi, vse banke in hranilnice (razen banke v stečaju) poravnale znesek sorazmerno z deležem zajamčenih vlog, ki ga imajo. V primeru, da ne bi zmogle vplačati zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, bi le-ta začasno zagotovila država in jih naknadno izterjala od bank v pripadajočem deležu. Več informacij o sistemu jamstva si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije: http://www.bsi.si/jamstvo-vlog.asp?MapaId=150
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 19.03.2013

Ljubljana, 19. marec 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Poslovanje bank v začetku leta ostaja pod vplivom istih dejavnikov kot v letu 2012: omejen dostop bank do tujih virov financiranja in nadaljevanje gospodarske krize. Bilančna vsota bančnega sistema se še naprej znižuje kot posledica nadaljnjega razdolževanja bank do tujine. To je tudi eden izmed razlogov za nadaljevanje krčenja posojilne aktivnosti.

Bilančna vsota bank se je januarja znižala za 88,5 mio EUR oziroma -6,6% medletno. Banke so poplačale za 171 mio EUR obveznosti do tujih bank in za 78 mio EUR obveznosti do Eurosistema. Na strani virov financiranja bank se še naprej znižujejo vloge države. V zadnjih mesecih so opazni pozitivni premiki pri vlogah prebivalstva. Te so se januarja tretji mesec zapored zvišale.

V januarju se je upadanje kreditne aktivnosti nadaljevalo. Medletno znižanje posojil nebančnemu sektorju je doseglo 6,8%, pri čemer so se znižala posojila vsem skupinam komitentom, z izjemo države. Nadaljevalo se je krčenje potrošniških in stagniranje stanovanjskih posojil prebivalstvu. Ob relativno manjši tveganosti odobrenih posojil prebivalstvu so glavni vzrok njihovega upadanja v nižjem povpraševanju in manj v omejeni ponudbi.

Rast nedonosnih terjatev bank se je na prehodu v leto 2013 umirila. Decembra je k temu prispevalo njihovo pospešeno odpisovanje, ki je znižalo bančni portfelj, zlasti do dejavnosti z višjimi deleži slabih terjatev. Januarja so nedonosne terjatve bank znašale 14,6% razvrščenih terjatev bank. Po višini deleža nedonosnih terjatev izstopajo terjatve do gradbeništva, po dinamiki njegovega naraščanja pa terjatve do podjetij iz dejavnosti finančnega posredništva in nedenarnih finančnih institucij, kamor se uvrščajo holdingi. Ob oblikovanju oslabitev in rezervacij ob koncu preteklega leta in njihovem izkazovanju v bilancah po zaključnih knjiženjih za leto 2012 je izguba bank pred obdavčitvijo lani znašala 769 mio EUR. Januarja je bančni sistem izkazal dobiček pred obdavčitvijo 10 mio EUR.


3) Svet Banke Slovenije je dne 19. marca 2013 sprejel revidirane Računovodske izkaze za leto 2012, pripravljene v skladu s pravno podlago za računovodstvo in finančno poročanje v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Banka Slovenije izkazuje za leto 2012 v izkazu uspeha presežek prihodkov nad odhodki v višini 131,9 mio EUR (2011: 17,1 mio EUR).
Neto obrestni prihodki so v letu 2012 dosegli 250,8 mio EUR (2011: 112,2 mio EUR). Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacije so bili skupaj negativni v višini 134,0 mio EUR (2011: -91,2 mio EUR). Realiziranih prihodkov od vrednostnih papirjev je bilo 50,3 mio EUR (2011: 51,2 mio EUR), odhodkov vrednotenja 0,1 mio EUR (2011: 131,5 mio EUR) in rezervacij 184,2 mio EUR (2011: 10,9 mio EUR).

Provizije in drugi prihodki v letu 2012 so znašali neto 41,4 mio EUR (2011: 23,2 mio EUR). Znesek vključuje poračun delitve denarnega prihodka Evrosistema v višini 26,8 mio EUR (2011: 2,8 mio EUR).

Stroški poslovanja Banke Slovenije so se v letu 2012 znižali za 0,8 mio EUR in so znašali 26,4 mio EUR (2011: 27,2 mio EUR).

Delitev rezultata bo izvedena v skladu s 50. členom Zakona o Banki Slovenije.

Računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 2012 bodo objavljeni s podrobnimi pojasnili na spletni strani http://www.bsi.si/ kot del letnega poročila predvidoma v aprilu 2013.

 

Sporočilo za javnost - Zaključek obiska Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji

Ljubljana, 20.3.2013

Od 12. do 18. marca 2013 je Slovenijo obiskal Mednarodni denarni sklad (MDS). Namen obiska je bilo nadaljevanje posvetovanj z lanske jesenske redne misije v skladu s IV. členom Statuta MDS, pregled zadnjega stanja v gospodarstvu, delovanje finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzivi za prihodnje. Predstavniki MDS, ki jih je vodil Antonio Spilimbergo, so se v času svojega obiska v Sloveniji srečali s predstavniki Banke Slovenije, Vlade Republike Slovenije, bančnega sektorja, UMAR in Stanovanjskega sklada RS. Zaključna izjava obiska MDS je objavljena na spletni strani MDS (prevod).

Sporočilo za javnost po končanem dijaškem dekmovanju -Generacija €uro

Ljubljana, 8 april 2013

Evropska centralna banka (ECB) in enajst nacionalnih centralnih bank Evroobmočja je tudi v šolskem letu 2012/2013 organiziralo srednješolsko tekmovanje Generacija €uro. Dne 05. 04. 2013 je v Banki Slovenije potekal zaključni krog tekmovanja. Izjavo za javnost s fotografijami si lahko ogledate v priponki
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 16.04.2013

Ljubljana, 16. april 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je na svoji 485. seji obravnaval informacijo o izvedenem projektu prestrukturiranja podjetij s strani ZBS in BS, katerega cilj je bil spodbuditi procese finančnega, lastniškega in poslovnega prestrukturiranja dobro delujočih, vendar prezadolženih podjetij in vzpostaviti nadzorstveno infrastrukturo za spremljanje teh procesov. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da so bile izvedene aktivnosti v skladu z zakonskimi pristojnostmi centralne banke in priporočili ECB glede na krizo in zahtevnost finančnega in gospodarskega okolja.

Banka Slovenije je glede na pobudo in seznam podjetij pridobljenih s strani bank analizirala situacijo v kateri je za proticiklično delovanje centralne banke (moratorij na slabitve in zmanjšanje pritiska na kapital) potrebno izvesti dejansko prestrukturiranje posameznega podjetja v smeri zunanje konkurenčnosti, ki se bo odražala v izboljšanih bodočih denarnih tokovih. V takšni situaciji in ob značilnosti velike medsebojne odvisnosti in povezanosti slovenskih podjetij je potrebno usklajeno sodelovanje vseh bank upnic v odnosu do posameznega podjetja, potrebne pa so tudi ustrezne regulatorne spremembe in aktivna vloga države v procesu prestrukturiranja podjetij. Svet Banke Slovenije je ponovno analiziral in oblikoval konkretne pobude, ki so že bile in še dodatno bodo posredovane zakonodajalcu (v tem tednu), glede nujnih in konsistentnih sprememb pravnega okvira, še zlasti rešitve s postopki pospešenega oziroma izvensodnega prestrukturiranja podjetij.

Glede na navedeno je Svet BS na svoji seji sprejel spremembe podzakonskih aktov in vzpostavil poročanje vodilnih bank upnic za celoten konzorcij, za primer kateregakoli podjetja, kjer se banke odločijo za prestrukturiranje. Svet Banke Slovenije poziva banke in podjetja k aktivnemu izvajanju tovrstnih procesov na podlagi predhodne ugotovitve o dejanskih možnostih oziroma perspektivnosti posameznega podjetja – komitenta banke. Proces prestrukturiranja naj upošteva načela, ki jih je izoblikovala dosedanja praksa dogovarjanj in ki potrjuje ustreznost načel sprejetih s strani Združenja Manager Slovenije.

Svet Banke Slovenije poziva Vlado RS k oblikovanju ustrezne podpore tem procesom tudi v smeri zagotavljanja garancijske sheme ob sprotni kontroli danih zavez prestrukturiranja preko realizacije predvidenih bodočih denarnih tokov ter polni transparentnosti do davkoplačevalcev v posameznem primeru izdane garancije.

Vzorec podjetij v izvedenih pogovorih je ustrezal kriterijem urgentnosti glede na pomen in medsebojno povezanost poslovnih subjektov, katera povečuje likvidnostne zahteve gospodarstva. Hkrati je takšen vzorec omogočal tudi diagnozo nekaterih konkretnih problemov gospodarske politike Slovenije. Banka Slovenije poziva državo k oblikovanju strategije gospodarskega razvoja in ukrepanju glede na konkretne probleme, možnosti in prednosti slovenskega gospodarstva.

Projekt prestrukturiranja podjetij je poleg zakonodajnih problemov in neučinkovitosti pravosodnega sistema opozoril tudi na temeljni problem odnosa do lastnine kot primarne oziroma največje odgovornosti lastnikov in ne lastnine kot rezidualne terjatve. Samo prestrukturiranje ob ustrezni zakonodajni podlagi in vstopanje odgovornih lastnikov, domačih in tujih, zagotavlja možnosti v interesu dolgoročnega poslovanja in razvoja podjetij, s čimer je pogojena uspešna konsolidacija bank in javnih financ.

Ob oblikovanju strategije gospodarskega razvoja, z reševanjem konkretnih problemov v okviru realnih možnosti zunanje konkurenčnosti, naj država, kot lastnica s centraliziranim upravljanjem državnega premoženja, zasleduje cilj postopnega umika s trga, kjer ne more prispevati več kot tržni udeleženci oziroma, kjer ne prevladajo izmerjeni eksterni učinki na gospodarski in družbeni razvoj Slovenije.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Poslovanje bank je bilo tudi februarja 2013 pod vplivom ključnih dejavnikov iz preteklega leta. Nadaljeval se je trend odplačevanja obveznosti bank do tujine ter krčenje posojilne aktivnosti. Po večmesečnem zniževanje bilančne vsote je bilo februarja to prekinjeno zaradi zvišanja vlog države. Bilančna vsota bank se je februarja povečala za 125 mio EUR, kar je vplivalo na zmanjšanje medletne stopnje krčenja s -6,6% januarja na -5,5% februarja. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so banke izkazale dobiček pred obdavčitvijo v višini 9 mio EUR. 

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke

Ljubljana, 18. april 2013

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec se bo udeležil spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke, ki bo potekalo od 19. do 21. aprila 2013 v Washingtonu.

Na zasedanju Denarnega in finančnega odbora MDS, ki se ga bo udeležil guverner Kranjec, bo potekala razprava o aktualnih dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, o tem kakšne so napovedi prihodnjih dogajanj in možni odzivi politik. Na dnevnem redu je tudi obravnava globalnega načrta politik MDS.

Guverner Kranjec se bo v Washingtonu udeležil vrste bilateralnih srečanj s predstavniki MDS in skupine Svetovne banke, med drugim z Nemat Shafik, namestnico generalne direktorice MDS, Rezo Moghadamom, direktorjem evropskega oddelka pri MDS, Johannom Praderjem, izvršnim direktorjem MDS, Antonijem Spilimbergom, vodjo misije za Slovenijo ter predstavniki drugih mednarodnih finančnih in bančnih institucij.

 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 29.04.2013

Ljubljana, 29. april 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, april 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2013.

Gospodarska gibanja so v Sloveniji na začetku leta ugodnejša kot v lanskem zadnjem četrtletju. Predvsem se je povečala aktivnost v izvoznih dejavnostih zaradi dokaj uspešnega preusmerjanja k močnejšemu povpraševanju držav zunaj evrskega območja. Izvoz tako ostaja glavni dejavnik gospodarske aktivnosti, kar je skladno z aprilskimi projekcijami makroekonomskih gibanj Banke Slovenije. Presežek na tekočem računu plačilne bilance narašča, kar omogoča zniževanje dolga do tujine. Trendno nižanje stroškov dela na enoto proizvoda izboljšuje stroškovno konkurenčnost Slovenije.

Kljub izboljšanju gospodarskih gibanj v začetku leta so kratkoročni izgledi še naprej neugodni in negotovi. Registrirana brezposelnost presega 13 %, medletno znižanje števila zaposlenih pa znaša skoraj 3 odstotke. Nadaljevanje neugodnih razmer v mednarodnem okolju in šibko domače povpraševanje ne kažeta na možnost bistvenega izboljšanja gospodarskih razmer v letošnjem letu. Visoka negotovost v gospodarstvu se odraža tudi v kazalniku gospodarske klime, ki se je na začetku drugega četrtletja ponovno znižal predvsem zaradi nižjih ocen domačega in tujega povpraševanja. Doslej najvišji je po anketnih kazalnikih tudi delež podjetij, ki se srečuje z omejitvami pri financiranju.

Makroekonomski kazalniki kažejo na postopno izravnavanje neravnovesij, nastalih pred krizo. Slovenija je v zadnjem letu sprejela precej ukrepov v smeri konsolidiranja javnih financ, v preteklih mesecih pa sprejela pokojninsko reformo in reformo trga dela. V proceduri sta zakonodaja s področja finančnega poslovanja podjetij in stečajnih postopkov. Izvajajo se tudi aktivnosti za izvedbo Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, s pospešeno vzpostavitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank in razvrstitvijo nekaterih kategorij terjatev za prenos na to družbo. Kljub temu je nujno hitro sprejetje verodostojnega programa nadaljnjih ukrepov za vzdržno javnofinančno konsolidacijo in povrnitev nemotenega dostopanja do financiranja na mednarodnih trgih, kar bo prispevalo k postopnemu izboljševanju gospodarskih razmer. Pri tem bo zelo pomembno, da so ukrepi jasni, ciljno naravnani in postavljeni v ustrezen časovni okvir. Možnosti fiskalne politike za spodbujanje rasti so v trenutnih razmerah omejene, smiselna pa je uporaba ukrepov z najmanjšim negativnim učinkom na gospodarsko rast in razpoložljiv dohodek gospodinjstev. Po napovedih bo vlada Republike Slovenije dodatne ukrepe predstavila v Programu stabilnosti 9. maja 2013.


3) Svet Banke Slovenije je sprejel podzakonska akta, povezana s projektom prestrukturiranja podjetij, ki bosta objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije:
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in

- Sklep o dopolnitvah Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic.
 

Stališča BS v okviru projekta sanacije bančnega sistema o potrebnih aktivnostih za izboljšanje poslovanja realnega sektorja in izhoda iz krize

Ljubljana, 6. maja 2013


V okviru projekta sanacije bančnega sistema si Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije (ZBS) že od pomladi 2012 z usklajenimi aktivnostmi prizadevata za reševanje perspektivnih podjetij v težavah.

Banka Slovenije je od sredine decembra 2012 do začetka marca 2013 koordinirala razgovore med podjetji, ki so jih predlagale banke, in bankami upnicami. Omenjenih razgovorov so se udeleževali tudi predstavniki ZBS, GZS in (občasno) posameznih pristojnih ministrstev. S strani bank predlagani seznam je bil kasneje nadgrajen z nekaterimi dodatnimi podjetji. Praviloma so imela in imajo vsa obravnavana podjetja visoko povpraševanje po njihovih izdelkih oz. storitvah, zlasti v tujini, in dobre obete za rast, omejena pa so na strani financiranja in odgovornega lastniškega upravljanja. Značilnost večine teh podjetij je visoka zadolženost, visoki stroški financiranja, težave z likvidnostjo zaradi zamud s plačili, pomanjkanje obratnih sredstev in nesposobnost ali neodgovornost lastnikov za dokapitalizacijo. Podjetja so pogosto nesposobna pridobiti bančne garancije za vračilo avansov in dobro izvedbo del, omejujejo pa jih tudi neustrezne in napačne rešitve ekonomske politike.

Cilj projekta sanacije bančnega sistema je bil izbrati bančne dolžnike - podjetja, ki še vedno ustvarjajo dobiček iz svoje osnovne dejavnosti, vendar jih bremeni visoka zadolženost in zato visoki stroški financiranja. Namen omenjenega procesa je bil identificirati konkretne težave podjetij iz čim več različnih panog dejavnosti in spodbuditi banke upnice k bolj usklajenemu in hitrejšemu delovanju ter jim hkrati postaviti okvir za samostojno dogovarjanje in reševanje odprtih vprašanj tudi pri drugih perspektivnih podjetjih. Banka Slovenije je javnost o teh aktivnostih seznanila v sporočilih za javnost dne 12.2.2013 in 16.4.2013 ter s pojasnili medijem.

Banka Slovenije na osnovi opravljenih razgovorov ugotavlja pripravljenost bank upnic, podjetij in njihovih lastnikov za čim hitrejše prestrukturiranje, hkrati pa tudi precejšnjo pasivnost ali celo odsotnost države kot lastnice, zakonodajalke in nosilke ustreznih ekonomskih politik. Kot skupna težava se je v navedenih procesih pokazala odsotnost ustreznih sistemskih rešitev na ravni države zaradi pomanjkljivih in neustreznih zakonodajnih rešitev ter nedefiniranih in omejujočih ali celo nasprotujočih ekonomskih politik.

Banka Slovenije in poslovne banke menimo, da bi postopke prestrukturiranja olajšala garancijska shema države, ki bi v prehodnem razdobju omogočila lažje kreditiranje podjetij in lastniško konsolidacijo. V skladu s pravili o državnih pomočeh je nujno čim prej oblikovati ustrezno garancijsko shemo, ki je v skladu s pravili Evropske komisije.

Banka Slovenije bo v naslednjih mesecih spremljala izvajanje procesov prestrukturiranja in zavez prevzetih v razgovorih med bankami in podjetji. V ta namen je bil vzpostavljen sistem spremljanja načrtov prestrukturiranja in politike oblikovanja oslabitev oziroma rezervacij v bankah. Svet Banke Slovenije je že sprejel dve spremembi podzakonskim aktov BS (Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Sklep o dopolnitvah Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic), ki omogočata nadzorniško spremljanje kvalitete bančnih posojil podjetjem, ki so v procesu prestrukturiranja.

Banka Slovenije ocenjuje, da bodo poleg začetih procesov prestrukturiranja podjetij potrebne še dodatne sistemske spremembe.

Na zakonodajnem področju bo v čim krajšem času potrebna celovita reforma stečajne zakonodaje. Banka Slovenije je pripravljena sodelovati pri tej nujni reformi. Banka Slovenije je tudi pripravila izhodišča za izboljšanje zakonskega okvira izvensodne realizacije zavarovanj z nepremičninami zaradi oživitve nepremičninskega trga (posredovano Ministrstvu za finance). Ker je treba zagotoviti učinkovite pogoje za prestrukturiranje podjetja, določiti posebne položaje in razmerja v primeru prestrukturiranja podjetja ter tako vzpostaviti pogoje za hitro in ekonomsko utemeljeno odločanje o prestrukturiranju podjetja v težavah, Banka Slovenije intenzivno sodeluje pri pripravi zakonodaje o izvensodnem prestrukturiranju podjetij.

Glede lastništva podjetij Banka Slovenije ugotavlja, da imajo številna podjetja neodgovorne, premalo aktivne in finančno šibke lastnike (pridobitev lastništva s procesom privatizacije brez lastnih denarnih vložkov v podjetja), ki nimajo izdelane dolgoročne strategije razvoja. Neodgovornost lastnikov v več primerih velja tudi za podjetja v večinski državni lasti. Brez strategije upravljanja z državnim premoženjem in občasno celo nasprotujočega delovanja paradržavnih skladov v vlogi lastnikov, se je breme reševanja takšnih podjetij doslej prelagalo na banke.

Na področju gospodarskega razvoja je nujno potrebno, da država pripravi ustrezno strategijo upravljanja z državnim premoženjem in predvidi postopen umik iz gospodarstva povsod tam, kjer je trg boljši instrument učinkovitosti kot državno lastništvo.

Položaj podjetij oziroma njihovo konkurenčnost, poleg notranjih dejavnikov, še dodatno poslabšuje večletna odsotnost ustreznih ekonomskih politik države. Država oziroma pristojna ministrstva morajo čim preje izdelati strategijo razvoja posameznih panog in regij, ki bo upoštevala ekonomske danosti, in slonela na poslovni upravičenosti (profitabilnosti). Na tej podlagi je potrebno prilagoditi ekonomske politike ter preučiti možnosti za pomoč/spodbude posameznim panogam/podjetjem. Strategija mora zasledovati cilj ustvarjanja konkurenčnih podjetij in dejstvo, da je za Slovenijo neto izvoz ključni dejavnik uspešnega razvoja in izhoda iz krize.

Banka Slovenije meni, da je poleg takojšnje odločitve glede operacionalizacije vseh pravnih podlag in aktivnosti po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/2012) za izboljšanje stanja bančnega sistema nujno tudi hkratno aktivno prestrukturiranje in preživetje perspektivnega dela slovenskega realnega sektorja. Poleg usklajenega delovanja bank upnic, lastnikov in podjetij je ključna takojšnja in aktivna vloga države. Banka Slovenije je banke že pozvala k intenziviranju navedenih nujnih procesov.

Banka Slovenije vidi oba procesa (prestrukturiranje podjetij in sanacijo bančnega sistema) kot komplementarna. Učinkovito reševanje perspektivnega realnega sektorja pomeni manjše breme t.i. "slabe banke" in manjšo obremenitev proračuna. Tako bo omogočena tudi hitrejša ponovna vzpostavitev rasti kreditiranja realnega sektorja.

Banka Slovenije je pripravljena aktivno sodelovati v okviru svojih zakonsko opredeljenih nalog pri oblikovanju rešitev potrebnih za izhod iz finančne in gospodarske krize ter nuditi vso strokovno pomoč.
 

Rezultati stres testov Banke Slovenije

Ljubljana, 10. maja 2013

Banka Slovenije je v skladu z utečeno prakso zadnjih nekaj let tudi letos izvedla stres teste. Poleg makro stres testov Banka Slovenije kot sestavni del svojega rednega nadzorniškega procesa izvaja tudi simulacije mikro stres testov po t.i. "bottom-up" pristopu s katerimi se testira občutljivost vsake posamezne banke na izbrane šoke. Rezultati stres testov so na voljo v priloženem dokumentu.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 14.05.2013

Ljubljana, 14. maja 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, maj 2013, in ga sprejel. Poglabljanje recesije v evroobmočju, negotovost na mednarodnih finančnih trgih in dodatno znižanje domačega povpraševanja so vplivali na poslovanje podjetij in bank v lanskem in prvih mesecih letošnjega leta. Visoka zadolženost podjetja omejuje pri dostopu do virov financiranja in novih investicijah. Recesija in nizki ustvarjeni dobički, ob nerazvitih alternativnih načinih financiranja, zavirajo nujne institucionalne in strukturne spremembe, ki bi vplivale na zniževanje visokega finančnega vzvoda. V teh pogojih se je v bankah, kot največjih relativnih upnikih podjetij, večji del leta nadaljevalo poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja. Ob nizki kakovosti kreditnega portfelja in nadaljnjem krčenju kreditne aktivnosti postaja dohodkovno tveganje vedno pomembnejše tveganje za slovenske banke.
Kakovost kreditnega portfelja se je v zadnjih mesecih stabilizirala. Banke nadaljujejo s prestrukturiranjem svojih portfeljev in povečanjem deleža manj tveganih naložb. Pri tem se je širjenje portfeljev na manj tvegan sektor prebivalstva, zaradi zniževanja razpoložljivega dohodka in povečanja nezaupanja, lani ustavilo. Za učinkovitejše izboljševanje strukture bančnih portfeljev je nujno hitrejše izločanje iz bilanc najmanj kakovostnih delov portfelja, s pospešenim zaključevanjem stečajnih postopkov, odpisi slabih terjatev in prenosom delov portfelja iz bilanc na eno od oblik slabe banke.
Večkratna zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države in nekaterih bank so dodatno otežila sicer omejen dostop do virov financiranja na finančnih trgih v tujini. Spremembe v strukturi virov financiranja bank so usmerjene k povečevanju deleža primarno zbranih virov varčevalcev ob nadaljnjem zniževanju finančnega vzvoda bank. Doseganje oziroma ohranjanje kapitalske ustreznosti s krčenjem kreditne aktivnosti prehodno povzroča negativne povratne učinkov na gospodarsko aktivnost in povpraševanje, zato je nujno nadaljevati z aktivnostmi vezanimi na dokapitalizacijo bank in sanacijo bančnih naložb.
 

Sporočilo za javnost z dne 17.05.2013 na temo odvzema dovoljenja za Diners Club SLO

Ljubljana, 17.05.2013

Svet Banke Slovenije je na 487. seji dne 14. 5. 2013 sprejel odločbo, s katero je družbi Diners Club SLO, finančno svetovanje, d. o. o., Ljubljana odvzel dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot hibridna plačilna institucija. Družba mora z dnem vročitve te odločbe (to je 17. 5. 2013) prenehati z opravljanjem plačilnih storitev. To pomeni, da se mora s tem dnem imetnikom plačilnih kartic, ki so kartico pridobili pri družbi Diners Club SLO, finančno svetovanje, d.o.o., Ljubljana, onemogočiti nadaljnjo uporabo teh kartic za izvrševanje plačilnih transakcij (v RS in izven), in hkrati pri tistih prejemnikih, ki so sklenili pogodbo o sprejemanju plačilnih kartic s to družbo, onemogočiti tudi sprejemanje plačil s plačilnimi karticami Diners Club, ki jih je izdala ta družba ali katerikoli drug izdajatelj plačilnih kartic Diners Club (tudi izdajatelj s sedežem izven RS).

Odvzem dovoljenja ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami v razmerju med družbo in uporabniki plačilnih storitev (imetniki plačilnih kartic Diners Club in prejemniki plačil, s katerimi je družba sklenila pogodbo o sprejemanju plačil s karticami Diners Club). Terjatve in obveznosti iz naslova plačilnih transakcij, ki so jih imetniki plačilnih kartic opravili s plačilnimi karticami Diners Club, ostanejo v veljavi in se izpolnijo v skladu s pogodbami, ki so jih uporabniki sklenili z Diners Club SLO, finančno svetovanje, d.o.o., Ljubljana. Zaradi odvzema dovoljenja, družba ne bo smela več izvajati plačilnih storitev.

Banka Slovenije je družbi Diners Club SLO, finančno svetovanje, d. o. o. za opravljanje plačilnih storitev dne 17.5.2013 v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih odvzela dovoljenje, ker družba ni izvedla naloženih ukrepov v skladu z odredbo Banke Slovenije. Družba namreč zamuja pri poravnavanju obveznosti do trgovcev (prodajnih mest), s katerimi ima sklenjeno pogodbo o sprejemanju plačilnih kartic Diners Club.

Banka Slovenije je že pred časom družbi izdala odredbo, ki je bila usmerjena v omejitev dejavnosti družbe, ki niso povezane z opravljanjem plačilnih storitev, z namenom odprave kršitev pogodbenih obveznosti v odnosu do uporabnikov plačilnih storitev.

 

Sporočilo za javnost na temo Diners z dne 22.05.2013

Ljubljana, 22. maj 2013

Družba Diners Club SLO, finančno svetovanje, d. o. o., Ljubljana je 21. 5. 2013 javnosti preko svoje spletne strani sporočila, da je na ta dan seznanila Banko Slovenije, da je v celoti izpolnila zahteve odločbe, ki jo je prejšnji teden izdala Banka Slovenije. Banka Slovenije pojasnjuje, da zadevna odločba (odločba o odvzemu dovoljenja z dne 14. 5. 2013) poleg samega izreka o odvzemu dovoljenja postavlja zahtevo, da mora družba z dnem vročitve te odločbe prenehati opravljati plačilne storitve. Zaradi drugačne interpretacije sporočila družbe Diners Club SLO v nekaterih medijih Banka Slovenije izpostavlja, da izpolnitev zahtev odločbe o odvzemu dovoljenja ne pomeni izpolnitve zahtev, zaradi neizpolnitve katerih je Banka Slovenije družbi odvzela dovoljenje.

Poleg tega je Banka Slovenije v javnosti zaznala trditve, da družba Diners Club SLO zaradi odločbe Banke Slovenije ne sme poravnavati svojih zapadlih obveznosti do prodajnih mest (trgovcev). Banka Slovenije ponavlja, da odločba Banke Slovenije o odvzemu dovoljenja družbe Diners Club SLO ne omejuje pri izvrševanju njenih zatečenih pogodbenih obveznosti. Odvzem dovoljenja namreč ne more in ne sme vplivati na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami v razmerju med družbo Diners Club SLO in uporabniki plačilnih storitev (imetniki plačilnih kartic Diners Club in prejemniki plačil, s katerimi je družba sklenila pogodbo o sprejemanju plačil s karticami Diners Club).

V interesu objektivnega obveščanja javnosti Banka Slovenije pričakuje, da bo Diners Club SLO odločbo Banke Slovenije o odvzemu dovoljenja v celoti objavil na svoji spletni strani. 

Banka Slovenije dodatno podaja odgovore na najbolj pogosta vprašanja (tukaj).

Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev

Ljubljana, 12.junij 2013

Banka Slovenije je danes na svojih spletnih straneh http://www.bsi.si/orodja/tarife-ps.asp?MapaId=1439 objavila dokument Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev. V dokumentu, ki sicer predstavlja ažuriranje leto dni starega podobnega dokumenta s podatki za leto 2012, je analiziran tudi učinek davka na finančne storitve na višino nadomestil. Ugotovljeno je, da so tisti ponudniki plačilnih storitev, ki so nadomestila za plačilne storitve v obdobju od 31. 12. 2012 do 1. 6. 2013 povišali, nadomestila praviloma povišali za več kot je stopnja davka (6,5%). Analiza stroškov košaric plačilnih storitev pa kaže, da je za fizične osebe še vedno najugodnejši ponudnik plačilnih storitev Delavska hranilnica d.d., za pravne osebe pa Hranilnica in posojilnica Vipava d.d. – zapisano velja ne glede na izbrano tržno pot, tj. bančno okence ali elektronsko banko.

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 18.06.2013

Ljubljana, 18. junija 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, junij 2013, in ga sprejel.
Bilančna vsota bank se je aprila, po dveh mesecih naraščanja, skrčila za 450 mio EUR. Medletno krčenje bilančne vsote je doseglo 8,5%, za 2,2 odstotne točke več kot konec leta 2012. Nadaljevalo se je krčenje posojilne aktivnosti, predvsem zaradi zniževanja virov financiranj v okviru vlog nebančnega sektorja, medtem ko se je razdolževanje bank do tujine v tem mesecu umirilo.

Nižje vloge v aprilu predvsem vloge prebivalstva, so odraz poslabšanega dohodkovnega položaja tega sektorja ob varčevalnih ukrepih države, porasta brezposelnosti in nižanja realnih prejemkov. Kljub zniževanju vlog prebivalstva so vloge celotnega nebančnega sektorja aprila ostale na enaki ravni kot pred enim letom. Zaradi razdolževanja na finančnih trgih je njihov relativni pomen v virih financiranja bank v obdobju enega leta porastel za 4,5 odstotne točke, na 53%.

Kakovost kreditnega portfelja bank se je po večmesečnem stagniranju aprila ponovno nekoliko poslabšala. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni je dosegel 15,2% vseh razvrščenih terjatev. Na višji delež nedonosnih terjatev v bilancah bank je vplival tako porast slabih terjatev, kot visoka stopnja krčenja obsega bilance bank.

Banke so polovico letošnjega bruto dohodka namenile za pokrivanje stroškov oslabitev in rezervacij. V prvih štirih mesecih so banke poslovale z izgubo pred davki v višini 41,5 mio EUR.

3) Svet Banke Slovenije je sprejel Poročilo o poslovanju plačilnih sistemov, 1. kvartal 2013.

 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 02.07.2013

Ljubljana, 2. julij 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2013.

Gospodarska gibanja v evrskem območju so sredi drugega četrtletja postala manj neugodna, znake prehodnega izboljševanja pa je kazalo tudi slovensko gospodarstvo. Industrijska proizvodnja se v zadnjih treh mesecih ni več zmanjševala, k čemur je prispeval predvsem občuten porast izvoza. Podjetja so vse do junija pozitivno ocenjevala tudi prihodnje povpraševanje. V gradbeništvu so se negativni trendi nekoliko umirili, maja so bili večji tudi prihodki v trgovini. Po drugi strani so bila pozitivna gibanja na trgu dela aprila in maja predvsem sezonskega značaja. Nezaposlenost je visoka in ob neugodnih pričakovanjih glede prihodnje gospodarske rasti njenega zmanjševanja kratkoročno ni moč pričakovati. Upoštevajoč še občutno realno znižanje mase plač se to odraža v ohranjanju šibkega domačega povpraševanja. Dodatni ukrepi fiskalne konsolidacije naj bi prispevali k zmerno negativni rasti BDP tudi v prihodnjem letu. Ponovno vzdržna pozitivna rast naj bi tako nastopila v letu 2015, ob izboljšanju razmer v mednarodnem okolju in ob pozitivnih učinkih na financiranje gospodarstva zaradi znatnih fiskalnih resursov, namenjenih sanaciji bank v težavah.

Nizka gospodarska aktivnost in dohodki na začetku leta so se ob ukrepih za kapitalsko krepitev bank močno odrazili v bilanci javnega financiranja. Primanjkljaj države po metodologiji ESR 95 je znašal v prvem trimesečju 6,5 % BDP, oziroma 10,4 % BDP ob upoštevanju dokapitalizacij v bančnem sektorju. V predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije, ki ga je sprejela vlada 20. junija, je predviden celoletni primanjkljaj v višini 1,5 mrd EUR oziroma 4,4 % BDP, kar je za dobrih 0,5 mrd EUR več kot v prvotnem proračunu. Z rebalansom pa so bila glede na dopolnitev Programa stabilnosti z maja 2013 povišana tudi sredstva za krepitev kapitala bank, in sicer na 1,2 mrd EUR. V programu sanacije bank so vsi glavni predvideni posegi skoncentrirani v letošnjem letu, kar bo letos, prehodno, bistveno povečalo javni primanjkljaj in javni dolg. Vlada tako pričakuje znižanje primanjkljaja v letu 2014 na 2,6 %.

V tako neugodnem gospodarskem okolju je gibanje inflacije umirjeno. Ob višjih cenah goriv se je junija medletna stopnja rasti HICP povišala na 2,2 %, vendar kazalniki osnovne inflacije ostajajo nizki in pod povprečjem evrskega območja. Močnejše enkratne učinke na povišanje cen je pričakovati zaradi dviga DDV in nekaterih drugih fiskalnih ukrepov, vendar naj bi se skupna inflacija v drugi polovici leta zaradi nizkega domačega povpraševanja in stroškovnega prilagajanja gospodarstva tendenčno še naprej gibala na ravni okoli dveh odstotkov.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Pregled finančnih računov 2007 - 2012. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po institucionalnih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2007-2012.

4) Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o vzpostavitvi Nacionalnega sveta za plačila. Vzpostavitev Nacionalnega sveta za plačila sledi reviziji vloge Sveta SEPA (angl. SEPA Council), katerega namen je na ravni EU zagotoviti ustrezen dialog med različnimi deležniki na trgu plačilnih storitev, predvsem s ciljem vključitve uporabnikov plačilnih storitev v ta dialog. Tako na ravni EU kot na ravni Slovenije je bila SEPA v prvi vrsti projekt bančnega sektorja, z nezadostno vpetostjo uporabnikov plačilnih storitev. Banka Slovenije je pripravila tudi predlog Poslovnika Nacionalnega sveta za plačila, ki bo strateško, posvetovalno in komunikacijsko telo, v katerem se bosta pod okriljem Banke Slovenije na visoki ravni srečevali strani ponudbe in povpraševanja na trgu plačilnih storitev, usklajevali interese, določali prednostne naloge ter razreševali morebitna nesoglasja. Banka Slovenije bo na podlagi kriterijev za članstvo v skladu s sprejetim sklepom k sodelovanju v Nacionalnem svetu za plačila poleg bank povabila tudi ostale deležnike, ki bodo lahko strokovno prispevali k uveljavitvi učinkovitih plačilnih storitev.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 16.07.2013

Ljubljana, 16. julij 2013

1) Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, julij 2013.

Gibanje bilanc bank v maju je bilo na agregatni ravni močno zaznamovano s povečanjem vlog države ob izdaji obveznic RS v USD. Bilančna vsota bančnega sistema se je povečala za 380 mio EUR kar je vplivalo na počasnejšo medletno dinamiko krčenja bilanc, -7,2%. V maju se je nadaljevalo zmanjševanje posojil nebančnemu sektorju. K zmanjšanju posojil so slabo polovico prispevala znižana posojila nefinančnim družbam, za 265 mio EUR. Ob krčenju posojil nefinančnim družbam, -12,8% medletno, se v letošnjem letu vztrajno zmanjšuje tudi dinamika rasti posojil gospodinjstvom, ki je maja dosegla -3,1% medletno.

Pomemben dejavnik zmanjševanja kreditne aktivnosti bank ostajajo omejeni viri financiranja. V letošnjem letu so se obveznosti slovenskih bank do bank v tujini zmanjšale že za 1,1 mlrd EUR (od tega 650 milijonov banke v večinski tuji lasti), kar je primerljivo z lanskim znižanjem obveznosti v enakem obdobju za 1,2 mlrd EUR. Maja so se znižale tudi vloge gospodinjstev za 81 mio EUR, vendar je znižanje v primerjavi z aprilom bolj zmerno in ne več tako izrazito kot v predhodnih dveh mesecih. Vloge nefinančnih družb ostajajo nespremenjene.

Izguba bank pred obdavčitvijo je v prvih petih mesecih 117 mio EUR, kar je posledica zniževanja neto obrestnih prihodkov, -21% medletno, kot tudi visokih stroškov oslabitev in rezervacij, ki so sicer za 4,3% nižji kot v enakem obdobju lani.
 

Sporočilo za javnost - Erste Card - Diners (26.7.2013)

Ljubljana, 26. julij 2013

Banka Slovenije je danes, 26. 7. 2013, družbi Erste Card poslovanje s kreditnimi karticami, d. o. o. (Erste Card) izdala dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija. Dovoljenje se nanaša na plačilne storitve, povezane z izdajanjem novih plačilnih kartic Diners Club, izvrševanjem plačilnih transakcij na podlagi uporabe teh kartic in pogodbenimi razmerji s prodajnimi mesti, ki bodo omogočala plačila za blago in storitve z uporabo teh kartic.

Postopek izdaje zgoraj navedenega dovoljenja ni neposredno povezan s postopki, ki so v teku v zvezi s poplačilom obveznosti, ki jih imata družbi Diners Club SLO d. o. o. in DC Finance, d. o. o. do trgovcev kot prejemnikov plačil iz naslova preteklega poslovanja s karticami Diners Club. Je pa uresničitev doseženega dogovora med deležniki, ki predvideva poplačilo obveznosti do trgovcev, za kar se je zavzemala tudi Banka Slovenije, ključni pogoj za uspešno ponovno vzpostavitev poslovanja s karticami Diners Club v Sloveniji.

Družbi Erste Card je bilo dovoljenje izdano na podlagi ugotovitve, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje plačilnih storitev, ki so določeni v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih. V tej zvezi je Banka Slovenije med drugim preverila primernost poslovodstva oziroma oseb, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, in imetnikov kvalificiranega deleža v družbi ter izpolnjevanje organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev za varno in zanesljivo poslovanje družbe.

Poleg tega je bila preverjena primernost sistema upravljanja, vključno z upravljanjem s tveganji, in sistema notranjih kontrol v družbi. Posebna pozornost je bila namenjena zagotavljanju zakonsko predpisanega minimalnega kapitala ter načinu zagotavljanja varstva denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev. Z implementacijo teh rešitev pred dejanskim začetkom opravljanja plačilnih storitev mora namreč družba Erste Card zagotoviti, da bodo prejeta sredstva ustrezno varovana oziroma da bo zagotovljena poravnava obveznosti družbe do trgovcev.

Po izdaji dovoljenja družbi Erste Card bo slednja – v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih – podvržena kontinuiranemu nadzoru s strani Banke Slovenije.

 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 30.07.2013

Ljubljana, 30. julij 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2013 in revizijo plačilne bilance 2006-2012. Saldo tekočega računa je bil v prvih petih mesecih leta 2013 pozitiven in je znašal 882,0 mio EUR. S tem je bil presežek za 674,4 mio EUR višji kot v istem obdobju preteklega leta. Hitro povečevanje presežka na tekočem računu plačilne bilance do maja 2013 je bilo posledica pozitivnih sprememb v vseh podbilancah tekočega računa. Največja sprememba je v saldu blagovne menjave, kjer je kljub majskemu primanjkljaju v prvih petih mesecih dosežen presežek, ki je rezultat močnega izvoznega sektorja in zmanjševanja domače kupne moči. Medletno se je povečal tudi presežek storitvene menjave, predvsem zaradi rasti izvoza. Na drugi strani pa sta se zmanjšala primanjkljaja na dohodkovnem in transfernem delu tekočega računa.

Poleg rednih izračunov statistik ekonomskih odnosov s tujino je bila izvedena tudi revizija plačilne bilance za obdobje 2006-2012 ter revizija stanj mednarodnih naložb in zunanjega dolga za obdobje 2008-2012. Spremembe: izvoz blaga se je letno spremenil za od 0,9 % do 1,5 %, uvoz blaga pa za od 0,0 % do 0,7 %; vključitev prilivov iz naslova nakazil zdomcev v plačilno bilanco od leta 2008 dalje. Podatki so pridobljeni na osnovi bilateralnega sodelovanja med državami in znašajo med 22,3 mio EUR v letu 2008 in 25,9 mio EUR v letu 2012. Ostale spremembe so posledica standardnih osvežitev virov.

3) Svet Banke Slovenije se je seznanil z ustrezno kvaliteto podatkov za potrebe statistike finančnih računov v večnamenskem poročilu družb, ki izvajajo dejavnost najema, Banki Slovenije. Zaradi tega je Svet Banke Slovenije sprejel Sklep o spremembi Sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov, s katerim se ukinja obveznost poročanja navedenih družb za ta namen preko AJPES-a. S tem bodo poročevalci Banke Slovenije, ki izvajajo dejavnost najema razbremenjeni na enak način kot so že bile monetarne finančne institucije in investicijski skladi.
 

Obvestilo za javnost glede naročila pregleda kakovosti sredstev ( AQR ) na ravni bančnega sistema in izvedba stres testov

Ljubljana, 19. avgust 2013

Banka Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za finance v skladu s priporočili Evropskega Sveta, objavljenimi junija 2013 (Recommendation for a Council Recommendation on Slovenia's 2013 national reform programme and delivering a Council opinion on Slovenia's stability programme for 2012 – 2016) naročila pregled kakovosti sredstev (AQR) na ravni bančnega sistema in izvedbo stres testov "od spodaj navzgor" (angl. bottom-up)[1]. V pregled bodo poleg treh sistemsko pomembnih bank (NLB, Nove KBM in Abanke), pod določenimi kriteriji vključene še Banka Celje, Gorenjska banka, Probanka, Factor banka, UniCredit Banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banka. Banka Slovenije je za izvedbo stres testov imenovala družbo Oliver Wyman, za izvedbo AQR pa družbi Deloitte ter EY, vrednotenje nepremičnin pa bo za namene stres testa oziroma AQR izvedlo več neodvisnih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin.

Pregled AQR zajema preverjanje popolnosti in celovitosti podatkov, pregled posameznih kreditov in vrednosti zavarovanj ter identifikacijo primanjkljaja oslabitev. Cilj izvedbe stres testov je ocena morebitnih potreb po kapitalu v razmerah osnovnega scenarija (bolj ugoden) in neugodnega scenarija (oz. scenarija izrazito povečanih makroekonomskih neravnovesij) za tri letno projekcijsko obdobje, 2013-2015.

Izvedbo stres testov in AQR bo nadzoroval Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in opazovalci iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa. Rezultati bodo predvidoma na voljo do konca letošnjega leta.
--------------------------------------------------------------------------------

[1] Pristop "od spodaj navzgor" (angl. bottom up) pomeni, da se AQR in stres teste izvede na nivoju posamezne banke ("top down" pristop na nivoju sistema), na osnovi podrobnejših podatkov bank in upoštevaje dogovorjene definicije, omejitve in predpostavke.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 30. avgust 2013

Ljubljana, 30. avgust 2013

1)      Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2)      Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, avgust 2013, in ga sprejel.
 
Večina trendov gibanj v bilancah bank ostaja podobnih kot v preteklih dveh mesecih, vendar se dinamika odplačevanja dolga slovenskih bank do bank v tujini ugodno upočasnjuje. Po močnem razdolževanju v preteklih mesecih so bila neto odplačila posojil tujim bankam junija nizka, 8 mio EUR. Tudi obveznosti servisiranja dolga bank do tujine je manjša kot je bila še pred enim letom. V prihodnjem enoletnem obdobju slovenskim bankam zapade v plačilo za 1,7 mrd EUR, kar predstavlja 21,5% obveznosti do tujih bank, od tega večina bankam v večinski tuji lasti. Ta relativni delež je bistveno manjši kot je bil še lani ob polletju, 29,4%. Hkrati so se vloge gospodinjstev v bankah , po treh mesecih zniževanja, v juniju ponovno povečale, za 20 mio EUR.
 
3)      Svet Banke Slovenije je na podlagi smernic Evropskega bančnega organa (EBA) sprejel spremembe in dopolnitve petih podzakonskih predpisov, ki se nanašajo na ocenjevanje primernosti članov uprav in nadzornih svetov s strani bank in hranilnic. Banke bodo morale po novem sprejeti in izvajati politike, v katerih bodo določeni kriteriji ugleda, izkušenj in upravljanja, ki jih bodo morali izpolnjevati kandidati za člane uprav in nadzornih svetov. Ti kriteriji bodo predstavljali tudi vsebinsko izhodišče za vse subjekte, vključno z lastniki bank in hranilnic, ki sodelujejo pri predlaganju, izbiri ali imenovanju kandidatov za navedene funkcije. To naj bi prispevalo h krepitvi korporativnega upravljanja v bankah in hranilnicah.
4)      Kot je Banka Slovenije že objavila v svojem sporočilu za javnost z dne 19. 8. 2013 je Banka Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter ob pomoči tujih izvajalcev in opazovalcev iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa, za 10 slovenskih bank pristopila k izvedbi pregleda kakovosti aktive (AQR) ter "bottom up" stres testov.
 

Sporočilo za javnost Banke Slovenije in Ministrstva za finance - Factor banka in Probanka

Ljubljana, 6. september 2013

Vlada in Banka Slovenije uvedli ukrepe po Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank

Ljubljana, 6. september 2013 – Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije sta z današnjo odločitvijo začeli izvajati ukrepe na podlagi Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB).

Tako je vlada na podlagi predloga medresorske komisije danes obravnavala pobudo Banke Slovenije za uporabo dveh ukrepov. S prvim ukrepom je Republika Slovenija izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti dveh bank in sicer Factor banke d.d. in Probanke d.d. Z drugim ukrepom pa je Banka Slovenije z današnjim dnem začela postopek nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke in Probanke ker sta to banki, ki dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu.

Poslovanje obeh bank bo v prihodnje potekalo nemoteno. Pomembno je, da bodo vsi navadni upniki (deponenti in kreditorji banke, ne glede na status osebe – fizična ali pravna) poplačani, njihovi depoziti pa so varni ne glede na višino posameznega depozita in bodo v celoti izplačani ob dospelosti, saj bosta banki delovali do zaključka vseh poslov z navadnimi upniki. Stranke (fizične in pravne osebe) bodo še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in ostale bančne storitve.

Kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene, ostajajo v veljavi. Kreditojemalci morajo odplačevati svoj dolg ob dospelosti, nikakor pa jim ne bo potrebno predčasno poplačati dolga. Strošek prenehanja poslovanja bodo v prvi vrsti nosili lastniki obeh bank (delničarji), nato imetniki podrejenih finančnih instrumentov, preostanek pa Republika Slovenija.

Nadzorovano prenehanje poslovanja v praksi pomeni, da je Republika Slovenija Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko, ki bo omogočalo nemoteno zagotavljanje likvidnosti in normalno izpolnjevanje obveznosti obeh bank do navadnih upnikov.

V času nadzorovanega prenehanja poslovanja banki praviloma ne bosta sklepali novih poslov.

V skladu z Zakonom o bančništvu je Svet Banke Slovenije imenoval naslednje izredne upravitelje:
V Probanki d.d.:
- dr. Imre Balogh, predsednik uprave,
- g. Igo Gruden, član uprave in
- g. Marko Novak, član uprave.

V Factor banki d.d.:
- g. Klaus Schuster, predsednik uprave,
- g. Matevž Slapničar, član uprave in
- g. Vitomir Krašovec, član uprave.

Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo pooblastila in pristojnosti dosedanjih članov uprave banke za vodenje poslov in zastopanje banke. V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke in pristojnosti skupščine Banka Slovenije.


Vprašanja in odgovori na to temo so v dostopni v priponki.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 10.09.2013

Ljubljana, 10. septembra 2013

Probanka in Factor banka sta od 6. septembra 2013 v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja. Poslovanje bank vodi izredna uprava, ki jo je imenovala Banka Slovenije. Poslovanje Probanke in Factor banke teče normalno, saj se položaj vlagateljev oz. kreditojemalcev ni popolnoma nič spremenil. Republika Slovenija zagotavlja, da bodo vsi navadni upniki ob dospelosti izplačani v celoti (glavnica in pogodbeno dogovorjene obresti), kreditojemalci pa morajo svoj dolg odplačevati v skladu s sklenjenimi kreditnimi pogodbami. Banki poslujeta v smislu zaključevanja sklenjenih poslov, novih poslov pa praviloma ne bosta sklepali, razen če bi izboljšali finančni položaj bank.

Zaradi rokovne neusklajenosti med naložbami in obveznostmi bo Banka Slovenije likvidnostno podpirala obe banki, za kar je bila v skladu z ZUKSB izdana garancija v višini 1.030 mio eurov. Dejanska obveznost Republike Slovenije iz te garancije pa bo v obsegu v katerem banki ne bosta sposobni vrniti najetih posojil pri Banki Slovenije.

Banka Slovenije lahko odobri posojilo bankama le, če sta solventni. Solventna banka pomeni, da njeno premoženje zadošča za poravnavo vseh obveznosti do navadnih upnikov. Banka Slovenije je izdelala oceno primanjkljaja premoženja za pokritje vseh obveznosti do navadnih upnikov, ob določenih predpostavkah unovčevanja premoženja obeh bank, tako z vidika višine kot roka unovčevanja. Ocena primanjkljaja premoženja znaša 400 mio eurov. Dodatno oceno bo naredila izredna uprava na podlagi posebnega revizijskega pregleda finančnega položaja obeh bank.

Tudi pri ostalih bankah in hranilnicah ni zaznati povečanih odlivov vlog, saj so vlagatelji seznanjeni s posledicami postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke in dejstva, da bodo izgube bank v prvi vrsti krili lastniki bank in imetniki podrejenih finančnih instrumentov, da se bo premoženje bank učinkovito unovčevalo v naslednjih nekaj letih in da bo primanjkljaj premoženja pokrila Republika Slovenija.

Banka Slovenije je v zadnjem letu in pol izrekla vrsto ukrepov proti obema bankama in dala možnost delničarjem in upravi, da stabilizirajo poslovanje bank, tudi z dokapitalizacijo. Izredni ukrepi, kot je postavitev izredne uprave, se uvedejo ko so izčrpane vse možnosti reševanja banke s privatnimi sredstvi in je zaradi povečanega likvidnostnega oz. kapitalskega tveganja v posamezni banki ogrožena stabilnost finančnega sistema. Vseh negativnih učinkov do katerih bi prišlo ob nadaljnjem povečanju nezaupanja vlagateljev v bančni sistem ni mogoče predvideti, gotovo pa je, da je v razmerah nedostopa do tujih finančnih trgov potrebno storiti vse, da se prepreči stečaj katerekoli banke. Reševanje bank je na podoben način potekalo tudi v drugih državah Evropske unije, povzroča pa stroške, ki jih je potrebno omejiti na najmanjši možni obseg. Zato je potrebno spoštovati pravila Evropske komisije glede državnih pomoči, ki veljajo od 1. avgusta dalje (objavljena v Uradnem listu EU C216/13 z dne 30. julija 2013).

Medtem ko bodo v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke poplačani vsi navadni upniki, pa v primeru stečaja banke vlagatelji, razen tistih, ki imajo vloge zajamčene, ne bi mogli razpolagali s svojimi sredstvi pri banki. V zaostrenih likvidnostnih razmerah realnega sektorja bi to izrazito poslabšalo pogoje poslovanja in povzročilo zlom marsikaterega podjetja, z vsemi drugimi znanimi posledicami. Prva poplačila iz stečajne mase bi bilo mogoče pričakovati šele čez približno eno leto, odstotek poplačljivosti pa je bil v dosedanjih stečajnih postopkih gospodarskih družb v Sloveniji le okoli 40%. V stečajnem postopku je določen tudi vrstni red poplačila obveznosti. Tako bi bili iz premoženja najprej poplačani ločitveni upniki (obveznosti do Evrosistema in drugih ločitvenih upnikov) in šele nato navadni upniki, sorazmerno manj zaradi prednostne poravnave terjatev ločitvenih upnikov.

Vseh negativnih učinkov do katerih bi prišlo ob nadaljnjem povečanju nezaupanja vlagateljev v bančni sistem ni mogoče predvideti, gotovo pa je, da je v razmerah nedostopa do tujih finančnih trgov potrebno storiti vse, da se prepreči stečaj katerekoli banke.

Neposredni učinki uvedbe stečajnega postopka nad Probanko in Factor banko bi pomenilo izplačilo zajamčenih vlog v višini 400 mio eurov. Glede na splošno likvidnostno situacijo v bančnem sektorju je pričakovati, da bi morala sredstva za izplačilo varčevalcem začasno zagotoviti država. Izplačilo se mora namreč pričeti najkasneje 20 delovni dan od uvedbe stečaja nad banko. Obe banki imata 35.023 varčevalcev (skupno stanje zajamčenih vlog bančnega sistema konec junija letos je znašalo 14,8 mrd eurov in bilo je 2,3 mio vlagateljev).

Nadaljnje večanje nezaupanja v bančni sistem bi povzročilo nenačrtovane odlive vlog, posebej vpoglednih, katerih stanje je konec avgusta znašalo kar 9,6 mrd, kar je 40% vseh vlog nebančnega sektorja. Povzročilo bi tudi selitev vlog med bankami, kar bi likvidnostno dodatno destabiliziralo nekatere banke.

Država, občine, SID banka in družbe v večinski državni lasti imajo v obeh bankah 640 mio eurov in bi bilo v primeru stečaja bank večinoma izgubljeno.

V postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja je objektivno pričakovati učinkovito unovčevanje premoženja bank, saj je to prioritetna naloga izredne uprave, s čimer bo zagotovljeno minimiziranje izdatkov proračuna za pokritje primanjkljaja premoženja bank za poravnavo vseh obveznosti do navadnih upnikov.

Uprava banke je odgovorna za varno in skrbno poslovanje banke, nadzorni svet pa za nadziranje uprave glede vodenja poslov. Banka Slovenije bo še nadalje vse odkrite sume kaznivih dejanj naznanjala pristojnim organom. Enako dolžnost ima tudi izredna uprava, ki je prevzela vodenje bank.
 

Sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.09.2013

Ljubljana, 20.09.2013

Banka Slovenije pozorno spremlja in pridobiva informacije v povezavi s preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper bančnika Janka Medjo in druge morebitne osebe vključene v preiskavi, med katerimi je bil naveden tudi dr. France Arhar. Sodelovanje poteka s predstavniki uprav obeh bank, kjer sta bančnika delovala, oziroma delujeta (UniCredit Banka Slovenije d.d. in NLB d.d.) in s predstavniki Nadzornega sveta NLB d.d. ter s predstavniki NPU. Banka Slovenije je s strani Nadzornega sveta NLB d.d. prejela zagotovila, da so vse pristojnosti razdeljene in da uprava in banka normalno delujeta. Banka Slovenije se bo na podlagi ugotovitev odločila o morebitnih ukrepih v skladu s svojimi pristojnostmi.

Sporočilo za javnost po Seji Sveta Banke Slovenije dne 24. 09. 2013

Ljubljana, 24. september 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, september 2013, in se seznanil s sporočilom.

Julija 2013 so se v bilancah bank nadaljevali podobni trendi kot v preteklih mesecih. Vloge gospodinjstev so drugi mesec zapored naraščale. Pomen vlog celotnega nebančnega sektorja za financiranje bank vztrajno narašča. Delež teh vlog v strukturi bančnih virov je julija 2013 dosegel 56% bilančne vsote, za 12 odstotnih točk več kot v letu 2008. Z nadaljnjim razdolževanjem bank v tujini se zmanjšuje njihova odvisnost od grosističnih virov financiranja in hkrati znižuje tveganje refinanciranja. Tuje banke so bile julija 2013 v financiranju slovenskih bank udeležene le še s 13,5%, v primerjavi s 34% pred izbruhom finančne krize.

2) Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za kvalificirano naložbo banke in hranilnice, s katerim je predpisana dokumentacija, ki jo bo morala banka predložiti Banki Slovenije v primeru nameravane pridobitve kvalificirane naložbe v finančni sektor. Na osnovi predloženih podatkov bo nadzorniku omogočena predhodna seznanitev z načrtovano širitvijo poslovanja banke v druge družbe iz finančnega sektorja in posledicami te širitve oziroma v primeru neustreznega sistema upravljanja s tveganji zavrnitev oziroma odvzem dovoljenja za kvalificirano naložbo. V zvezi s kvalificiranimi naložbami bank sta bili poleg omenjenega sklepa sprejeti še noveli Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic ter Sklepa o višini zneskov letnih plačil za opravljanje nadzora in taksah za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj.

3) Banka Slovenije nadaljuje s proaktivnim spremljanjem in pridobivanjem informacij v povezavi s preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper bančnika Janka Medjo in druge morebitne osebe vključene v preiskavi, med katerimi je bil naveden tudi dr. France Arhar. Sodelovanje poteka s predstavniki uprav obeh bank, kjer sta bančnika delovala, oziroma delujeta (Unicredit banka Slovenije d.d. in NLB d.d.) ter s predstavniki tožilstva ter nadzornimi organi. Banka Slovenije se bo na podlagi ugotovitev tudi odločila o morebitnih ukrepih v skladu s svojimi pristojnostmi po Zakonu o bančništvu.


 

Sporočilo za javnost pred pričetkom 3. dijaškega tekmovanja Generacijaeuro v šolskem letu 2013/14

Ljubljana 25.09.2013

Tudi v šolskem letu 2013/14 se nadaljuje projekt Evropske centralne banke (ECB) v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami Evrosistema z imenom Generacija €uro. Gre za tekmovanje, ki je namenjeno dijakom višjih letnikov srednjih šol v državah članicah evroobmočja in spodbuja mlade k pridobivanju znanj s področja ekonomije in financ ter seznanjanju z vlogo, nalogami in delovanjem ECB in Evrosistema.

Tekmovanje bo tudi v šolskem letu 2013/14 potekalo v treh fazah:

Kviz z vprašanji o cenovni stabilnosti, monetarni politiki in Evrosistemu (od 1. oktobra 2013 do 15. novembra 2013),
Priprava referata z napovedjo (simulacijo) odločitve Sveta ECB 6. februarja 2014 o višini obrestne mere, vključno z obrazložitvijo odločitve (od 18. novembra do 24. januarja 2014). V skupini za pripravo referata lahko sodelujejo štirje ali pet dijakov,
Predstavitev zaključkov referata o odločitvi o obrestni meri za skupine, ki jih izbere žirija kot najboljše in poteka v posamezni nacionalni centralni banki. V Banki Slovenije bo zaključni del potekal v od 17.-24. marca 2014. Zmagovalna skupina na nivoju države bo z mentorjem odpotovala v ECB (Frankfurt) in se udeležila zaključne slovesnosti, na kateri se bo srečala s predsednikom ECB in zmagovalnimi skupinami iz ostalih sodelujočih držav Evrosistema (aprila 2014, točen datum še ni znan).

Večje število slovenskih srednjih šol, kjer se poučujejo ekonomski predmeti, je na omenjenem tekmovanju že sodelovala vsaj v prvi fazi (pri izpolnjevanju kviza). Naša želja je, da se število šol, ki pošljejo referate v Banko Slovenije, še poveča. V šolskem letu 2011/12 je referat pripravilo 11 skupin iz 8 šol, v šolskem letu 2012/13 pa 12 skupin iz 10 šol.

Na predstavitev zaključkov referata bo v Banko Slovenije povabljenih pet skupin, ki bodo, po oceni žirije, pripravili najboljše referate. Žirijo bodo sestavljali strokovnjaki iz različnih področij v Banki Slovenije.

Glede na dosedanji pozitiven odziv dijakov in mentorjev, ter dosežen nivo razumevanja sicer zahtevne tematike, bo Banka Slovenije tudi v šolskem letu 2013/14 sodelovala v projektu, skupaj z ECB usmerjala tekmovanje ter skrbela za obveščanje mentorjev. Tudi v letošnjem letu bomo organizirali izobraževanje mentorjev, profesorjev ekonomskih predmetov, in sicer 5. decembra 2013.

Komunikacija bo potekala preko spletne strani tekmovanja, Generacijaeuro in elektronske pošte tekmovanje@bsi.si.

Za uspešno izvedbo tekmovanja je ključnega pomena angažiranje profesorjev, ki bodo imeli vlogo mentorja.

Sodelujoče šole in mentorji bodo prejeli potrdila za izvedbo Razvojno-izobraževalnega dela v okviru evropskega projekta »Generation €uro School Competition«. Potrdilo o sodelovanju v projektu bodo prejeli tudi vsi sodelujoči dijaki.

Prijave šol na tekmovanje sprejemamo do 30. septembra 2013 na elektronski naslov: tekmovanje@bsi.si. Prosimo vas, da nam sporočite ime ter naslov šole, ime in priimek mentorja/ -ice z kontaktnimi podatki (elektronski naslov in telefon) zaradi obveščanja o podrobnostih tekmovanja.
 

Sporočilo za javnost - seja Sveta Banke Slovenije dne 8. oktobra 2013

Ljubljana, 8. oktober 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, september 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2013. Obravnavano in potrjeno je bilo tudi gradivo Makroekonomska gibanja in projekcije, oktober 2013. Gradivo je bilo predstavljeno tudi na novinarski konferenci.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval problematiko vzpostavitve enotnega kreditnega registra v Republiki Sloveniji.

Svet Banke Slovenije se je seznanil s stanjem na področju kreditnih registrov v Sloveniji in EU. Glede na finančno krizo in v zvezi z vzpostavitvijo Enotnega nadzornega mehanizma (Single Supervisory Mechanism, SSM) se je zelo povečala potreba po kvalitetnejših podatkih o zadolženosti in kreditnem tveganju.

4) Svet Banke Slovenije je obravnaval publikacijo Neposredne naložbe 2012.

Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o neposrednih naložbah za leto 2012, ki bo objavljena v vsakoletni publikaciji. Struktura tujih neposrednih naložb v Sloveniji se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala. Njihov obseg konec leta 2012 znaša 11.724,3 milijona EUR in se je v letu 2012 le malenkost povečal, zaradi povečanja ostalih sprememb ob zmanjšanju transakcij. Najpomembnejše tuje naložbe v Sloveniji ostajajo iz držav EU (Avstrije, Italije, Nemčije in Francije) in Švice, ki so daleč največ vlagale v dejavnosti finančnih storitev brez zavarovalništva in pokojninskih skladov. Stanje slovenskih neposrednih naložb v tujini se je leta 2012 zmanjšalo zaradi zmanjšanih transakcij kot tudi zaradi ostalih sprememb. Konec leta 2012 znaša 5.599,3 milijona EUR. Največ slovenskih neposrednih naložb je na Hrvaškem in v Srbiji, v države EU pa zgolj 13%.

5) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

6) Svet Banke Slovenije je bil seznanjen tudi s pravkar uvedeno dodatno možnostjo stikov Banke Slovenije z gospodarstvom. Vsak petek med 8 in 9, ali 14 in 15 uro, bo namestnik guvernerja mag. Janez Fabijan odgovarjal na neposredna vprašanja gospodarstvenikov.

7) Banka Slovenije je na podlagi nedavnih očitkov medijev zoper predsednika uprave NLB d. d. Janka Medjo, zlasti v povezavi z nekaterimi opravljenimi dejanji v predkazenskem postopku v tej zvezi, v postopku presoje primernosti predsednika uprave ugotovila, da v tem trenutku razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v smislu 68. v povezavi z 65. členom ZBan-1, niso podani. Prav tako ta trenutek, na podlagi razpoložljivih informacij in podatkov, do katerih je prišla Banka Slovenije v okviru omenjenega postopka, ni pogojev za izrek kakšnega drugega ukrepa zoper Janka Medjo.

Banka Slovenije pričakuje, da bo najprej lastnik oz. nadzorni svet banke presojal morebiten vpliv, ki ga ima objava postopka, v katerega je vključen tudi g. Medja, na aktivnosti, ki potekajo v banki in sposobnost banke delovati tudi pod takimi medijskimi pritiski.
Primarni cilj Banke Slovenije je ukrepanje z vidika zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke in njene likvidnosti, s tem pa tudi stabilnost bančnega sistema. Banka Slovenije bo, tudi ob sodelovanju udeleženih pristojnih organov, situacijo redno spremljala tudi v bodoče in v primeru novih okoliščin, ki bi kazale na izpolnitev zakonskih pogojev za ukrepanje, nemudoma tako tudi postopala.

 

Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke

Ljubljana, 10. oktober 2013

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec se bo udeležil letnih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke, ki bodo potekala od 11. do 13. oktobra 2013 v Washingtonu.
Med glavnimi temami zasedanja Denarnega in finančnega odbora MDS, ki se ga bo udeležil guverner Jazbec, bo tudi tokrat razprava o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih. Na dnevnem redu je predvidena obravnava globalnega načrta politik MDS. Udeleženci zasedanja bodo razpravljali o stanju izvajanja prioritetnih politik za doseganje višje gospodarske rasti in finančne stabilnosti ter o vlogi in upravljanju MDS.
Guverner Boštjan Jazbec bo imel v času srečanja tudi številne bilateralne pogovore, med drugim se bo sestal z Nemat Shafik, namestnico generalne direktorice MDS, Rezo Moghadamom, direktorjem evropskega oddelka pri MDS, Johannom Praderjem izvršnim direktorjem srednje in vzhodnoevropske konstituence pri MDS, Antonijem Spilimbergom, vodjo misije za Slovenijo ter predstavniki drugih mednarodnih finančnih in bančnih institucij.
 

Podelitev nagrad Banke Slovenije za zaključna dela v letu 2013 dne 15.oktobra 2013

Ljubljana, 15. oktobra 2013

V avli Banke Slovenije je dne 15. oktobra 2013, ob 12.00 potekala tradicionalna podelitev nagrad za zaključna dela študentov slovenskih univerz. Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo je na podlagi vseh prejetih del na razpisani natečaj izbrala sedem del, ki jih je Banka Slovenije nagradila.

Nagrade se podeljujejo za spodbudo raziskovalnega dela študentov na področju ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ, finančnega prava in finančnega prestrukturiranja. Nagrade za zaključna dela Banka Slovenije podeljuje ob obletnici uvedbe slovenskega tolarja in na ta način počasti slovesni datum.

Nagrajence in prisotne je nagovoril guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec. Guverner je skupaj z Mejro Festić, predsednico Komisije Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo, nagrajencem podelil nagrade in jim čestital.


Nagrade so letos prejeli:

Neža BERLAN, diplomantka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Bonitetne agencije in kriza evra", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Marka Simonetija.

Urban KOŠTOMAJ, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, za diplomsko delo "Basel III kot simptom nove finančne krize in alternative sedanji regulaciji bančnega in monetarnega sistema", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Franja Štiblarja.

Jernej GREGORIČ, magister poslovnih ved Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za magistrsko delo "Analiza ukrepov Evropske centralne banke v času finančne in dolžniške krize", ki je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Vasja Ranta.

Danijela JAĆIMOVIĆ, magistra ekonomskih ved Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za magistrsko delo "Empirična analiza verjetnosti unovčenja bančnih garancij", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Saša Polanca.

Mihael CESAR, doktor znanosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za doktorsko delo "Optimizacija enodimenzionalnega razreza po skupinah", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Mirka Gradišarja.

Helena DEVETAK, doktorica znanosti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, za doktorsko delo "Kazenskopravno varstvo poštenja v poslovnem prometu", ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Vida Jakulina.

Matjaž STEINBACHER, doktor znanosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, za doktorsko delo "Simulating portfolios by using models of social networks", ki je nastalo pod mentorstvom dr. Harry M. Markowitza.


Nagrajena dela si lahko ogledata na povezavi: http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=136
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 22.10.2013

Ljubljana, 22. oktober 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi z mnenjem ECB o noveli Zakona o bančništvu z dne 15. oktobra 2013, o ukrepih za reorganizacijo bank, ki je tudi javno objavljeno na spletni strani banke. http://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/1341/1345/html/act_12860_amend.sl.html .

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter tretje in šeste alinee člena 2(1) Odločbe Sveta 98/415/ES z dne 29. junija 1998 o posvetovanju nacionalnih organov z Evropsko centralno banko glede osnutkov pravnih predpisov, saj se predlog zakona nanaša na Banko Slovenije in pravila, ki se uporabljajo za finančne institucije, vedno kadar pomembno vplivajo na stabilnost finančnih institucij in trgov.

ECB je prejela redno prošnjo slovenskega Ministrstva za finance za mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu. Mnenje je bilo, tako kot vedno, ko gre za predpise o finančnih institucijah, sestavni del predloga zakona, ki je bil poslan v razpravo v državni zbor. V mnenju, ki ga je sprejel Svet Evropske centralne banke, ECB na splošno pozdravlja predlog zakona, v posebnih pripombah pa so navedli: "…Kakor je bilo izpostavljeno v prejšnjih mnenjih ECB o reševanju bank, bi bilo treba institucije, ki propadajo ali bodo verjetno propadle, načeloma in na podlagi odločitve organov za reševanje reševati z uporabo orodij za reševanje, kadar je to potrebno in v javnem interesu, vključno zaradi preprečitve sistemskega tveganja. Če organ za reševanje ugotovi, da javni interes ni ogrožen, bi morala institucija prenehati po običajnih postopkih zaradi insolventnosti, ki veljajo za take institucije po nacionalnem pravu." Sklepamo, da je to odstavek, ki je bil napačno povzet kot mnenje ECB, ki da je bolj naklonjeno stečaju Faktor in Probanke. ECB se praviloma ne opredeljuje do konkretnih postopkov nacionalnih Centralnih bank, iz citirane pripombe pa ni mogoče sklepati, da se mnenje nanaša na sprejeti ukrep Banke Slovenije o prestrukturiranju obeh bank. Gre torej za povsem napačno razumevanje mnenja Evropske centralne banke, ki se ni nanašalo na nobene konkretne že sprejete ukrepe, temveč na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki bo prvič uvedel tkim. "bail-in" ukrep (mehanizem, ki določa, da morajo k reševanju bank prispevati tudi delničarji, podrejeni in nadrejeni upniki ter nezavarovani varčevalci), ki ga je evropska zakonodaja uvedla s 1. avgustom 2013 in je predpogoj za izvedbo postopkov državne pomoči v bančnem sektorju.
 

Sporočilo za javnost - Demanti - dne 24.10.2013

Ljubljana, 24. oktobra 2013

Demanti

Na podlagi vseh podatkov in informacij, s katerimi trenutno razpolaga Banka Slovenije, demantiramo novico, ki je bila objavljena na spletnih straneh Dela, da naj ne bi bila izključena likvidacija še katere od slovenskih bank. Ponovno poudarjamo, da rezultati celovitega pregleda bančnega sistema še niso znani in so zato vsakršna namigovanja o rezultatih popolne špekulacije.
 

Zaključek obiska Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji

Od 17. do 28. oktobra 2013 je v Sloveniji opravila obisk redna misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS). MDS v skladu s IV. členom Statuta MDS praviloma enkrat letno vodi posvetovanja s svojimi članicami. Namen teh posvetovanj je, da se pregledajo tekoča gospodarska gibanja ter izzivi za prihodnje. Misija, ki jo je še zadnjič vodil Antonio Spilimbergo, se je v času svojega obiska v Sloveniji srečala s predstavniki Banke Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora, bančnega sektorja in sindikatov. Obisk je zaključila s predstavitvijo zaključne izjave, pripravljene skladno s 4. členom Statuta MDS. Zaključna izjava misije MDS v Sloveniji je objavljena na spletni strani MDS. (prevod)

Sporočilo za javnost z dne 5. novembra 2013 - Factor banka in Probanka

Ljubljana, dne 5 novembra 2013

Izredna uprava Factor banke in Probanke je v zahtevanem roku predložila Banki Slovenije revidirano poročilo o finančnem stanju bank in predlog ukrepov za prestrukturiranje bank, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja (načrt prestrukturiranja). Svet Banke Slovenije je načrta obravnaval in sprejel dne 5. 11. 2013. Načrta bosta posredovana Ministrstvu za finance, ki ju bo predložilo Evropski komisiji zaradi pridobitve dokončnega mnenja k ukrepom Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Po načrtu bo proces prestrukturiranja obeh bank končan do konca leta 2016. Zaveza Republike Slovenije glede zagotavljanja solventnosti Factor banke in Probanke ter izdano poroštvo za posojilo v skrajni sili omogoča bankama postopno prestrukturiranje poslovanja s ciljem poplačila vseh navadnih upnikov. Ukrepi izrečeni bankama so ohranili zaupanje v bančni oz. finančni sistem, saj ni bilo zaznati negativnih pojavov pri drugih bankah in hranilnicah.

Od uvedbe izredne uprave banki nemoteno poslujeta in izpolnjujeta vse svoje obveznosti, aktivno pa se vključujeta tudi v procese restrukturiranja posameznih terjatev.

Revidirana ocena finančnega stanja Factor banke in Probanke potrjuje prvotno oceno Banke Slovenije glede primanjkljaja premoženja obeh bank, ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov bank in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov. Banki ocenjujeta primanjkljaj v višini 434 mio eurov.

Iz načrta prestrukturiranja izhaja tudi, da bo v vmesnem obdobju Factor banka za poravnavo dospelih obveznosti črpala posojilo v skrajni sili največ v višini 347 mio EUR (poroštvo RS je 540 mio EUR), Probanka pa največ 294 mio EUR(poroštvo RS 490 mio EUR).

Prioritetna naloga izredne uprave obeh bank je doseči kar največje poplačilo danih kreditov in ostalih naložb zaradi minimiziranja višine državne pomoči, ki bo potrebna, da bodo v celoti poplačane obveznosti do navadnih upnikov.

 

Sporočilo za javnost z dne 06.11.2013 - metodologija skrbnega pregleda bank

Ljubljana, 6. november 2013


Banka Slovenije je konec poletja v sodelovanju z Ministrstvom za finance pristopila k izvedbi neodvisnega pregleda kakovosti sredstev (Asset Quality Review – AQR) ter izvedbi "Bottom up" stres testov za reprezentativni del bančnega sistema (system wide approch), ki predstavlja pomemben element v procesu krepitve in prestrukturiranja bančnega sektorja. Ta proces je tudi odgovor na priporočila Evropskega Sveta iz junija 2013 (Recommendation for a Council Recommendation on Slovenia's 2013 national reform programme and delivering a Council opinion on Slovenia's stability programme for 2012 – 2016), ki je zahtevala neodvisni pregled - AQR preglede in stresne teste.

Pregled zajema tri pomembna področja. Obširen AQR pregled, "Bottom up" stresne teste in "Top down challenge".

V pregled je vključenih 10 bank oz. bančnih skupin (dve v omejenem obsegu), ki skupaj predstavljajo približno 70% slovenskega bančnega sistema. Poleg treh sistemsko pomembnih bank oz. bančnih skupin (NLB, NKBM, Abanke) so, na podlagi določenih kriterijev, v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, UniCedit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen bank, Probanka in Factor banka, slednji dve v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja iz začetka septembra, le v omejenem obsegu.

Cilj "Bottom up" stres testov je oceniti potencialne kapitalske potrebe slovenskega bančnega sistema in posameznih bank v razmerah osnovnega in neugodnega scenarija Razlog za uporabo neugodnega scenarija je ocena robustnosti slovenskega bančnega sistema v neugodnih, sicer hipotetičnih, a možnih neugodnih razmerah. Medtem, ko je realizacija osnovnega scenarija precej verjetna, pa neugodni scenarij predpostavlja nadaljnje poslabšanje makroekonomske situacije v Sloveniji.

Banka Slovenije je za izvedbo stres testov in vrednotenje nepremičnin najela neodvisne mednarodne svetovalne družbe in številne ocenjevalce vrednosti nepremičnin. To pomeni, da izvajajo preglede mednarodno uveljavljena podjetja, z mednarodnim ugledom in izjemnimi izkušnjami ter znanjem na tem področju.

Omenjene družbe izvajajo preglede na podlagi preizkušenih metod in mednarodnih standardov. Pri tem uporabljajo metode uporabljene v primerjalnih pregledih, ki so jih do sedaj izvajali znotraj EU.

Za vsa področja vključena v pregled ("Bottom up" stresni testi, AQR, vrednotenje nepremičnin ter "Top down challange") so bili usklajeni in dogovorjeni tudi t.i. pogoji izvedbe med Banko Slovenije, svetovalci, izvajalci AQR pregledov, koordinatorjem za vrednotenje nepremičnin in preverjevalcem "top-down" stresnih testov.

Izhodišče za izračun stres testov so konsolidirani podatki bank po stanju konec leta 2012. Stres testi za razliko od prej izvedenih, pokrivajo časovni horizont treh let (2013 do 2015), kar posledično zagotavlja bolj natančno in verodostojno analizo, ki odraža podaljšano stanje gospodarske recesije in njen vpliv na kvaliteto aktive, potencialne izgube ter kapitalske potrebe bank.

Stres testi temeljijo na trenutno veljavni kapitalski ureditvi in ne predvidevajo uporabe regulatornih zahtev CRD IV/CRR. Edina izjema je obravnava odloženih terjatev za davke (DTA), za katere je predvidena postopna uveljavitev novih zahtev ("phase – in" pristop) v skladu s CRD IV/CRR uredbo.

S pomočjo "Bottom up" stres testov bo izračunan presežek/primanjkljaj razpoložljivega kapitala nad kapitalskimi zahtevami glede na naslednji predpostavki: količnik najkakovostnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1 po definiciji Evropskega bančnega organa - EBA v višini 9% po osnovnem scenariju ter količnik najkakovostnejšega temeljnega kapitala Core Tier 1 po definiciji EBA v višini 6% (v primeru neugodnega scenarija.


"Bottom up" stres testi vključujejo tri bistvene elemente presoje in sicer:
- oceno absorpcijske sposobnosti banke za pokrivanje izgub (Loss Absorbtion Capacity), ki vključuje stanje oslabitev oziroma rezervacij za opazovani portfelj po stanju konec leta 2012, sposobnost generiranja dobička banke pred oblikovanjem oslabitev oz. rezervacij, potencialni presežek kapitala nad minimalno zahtevanim Core Tier 1 v višini 9% oz. 6%, pri čemer so izključeni vsi načrtovani blažilni ukrepi uprave za pokrivanje potencialnega kapitalskega primanjkljaja po presečnem datumu
- oceno izgub (Loss forecasting) banke iz naslova donosnih (performing) in nedonosnih (non-performing) ter prestrukturiranih terjatev;
- oceno solventnostne pozicije banke po osnovnem in neugodnem scenariju, ki je skladna s presežkom / primanjkljajem absorpcijske sposobnosti banke nad izgubami.

Izvedba celotnega pregleda koordinira in nadzoruje Usmerjevalni odbor (Steering Committee), ki ga sestavljajo Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in opazovalci iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa. Pregled je bil pripravljen v skladu z metodologijo, delovnimi postopki, predpostavkami in procesi, ki so bili oblikovani in določeni s strani Usmerjevalnega odbora. Namen omenjenega odbora je tudi zagotoviti čim bolj kakovostno izvedbo celotne vaje, ki mora temeljiti na konsistentni in poenoteni uporabi metodologije med vsemi vključenimi bankami oz. bančnimi skupinami. Usmerjevalni odbor je odgovoren za potrjevanje vseh ključnih elementov pregleda, uporabljenih metodoloških predpostavk in posredovanje navodil za izvedbo posameznih stopenj pregleda in na koncu tudi revidiranje rezultatov stresnih testov.

Izvedba pregleda poteka v skladu s načrtom, objava rezultatov pa je predvidena do konca letošnjega leta. Skupno z rezultati bo Banka Slovenije objavila tudi podrobnejše informacije o uporabljeni metodologijei, do objave končnih rezultatov pregleda, pa nadaljnjih metodoloških podrobnosti ne moremo razkrivati.
 

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 12. november 2013

Ljubljana, 12. november 2013


1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2013. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Gospodarska rast naj bi bila do konca leta v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah relativno ugodna. V Sloveniji so bila agregatna gibanja v tretjem četrtletju stabilna.

Kazalniki zaupanja na področju gospodarske klime se postopno izboljšujejo, predvsem v povezavi z dogajanji v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se rast še ni v celoti obnovila, glede na padec prihodkov v trgovini pa ostaja šibko trošenje gospodinjstev. Razmere v večini drugih skupin storitev zasebnega sektorja so ugodnejše, kažejo pa se tudi znaki postopne stabilizacije gradbene aktivnosti.

V zadnjih mesecih so relativno ugodne tudi informacije s trga dela. Povečuje se število zaposlenih zaradi močnejšega zaposlovanja v zasebnem sektorju. Medletna inflacija, merjena s HICP, se je septembra znižala že na 1,1 %. Čeprav kljub temu ostaja nad povprečjem evrskega območja, je to preseganje le posledica poletnega zvišanja stopenj DDV. Presežek tekočega računa plačilne bilance je v enem letu do avgusta dosegel 6,6 % BDP, predvsem zaradi občutnega medletnega zmanjševanja uvoza blaga.

Opisana gibanja odražajo postopno izravnavanje neravnovesij, nastalih pred krizo, in so večinoma skladna s pričakovanji.

Slovenija še naprej sprejema in izvaja številne strukturne reforme, s katerimi želi odpraviti preostala neravnovesja ter omogočiti postopen zagon gospodarstva. To je skupaj z nadaljnjimi napori pri fiskalni konsolidaciji in odpravljanjem težav v bančnem sektorju ključno tudi za povrnitev nemotenega dostopanja do financiranja na mednarodnih finančnih trgih.

Spremembe v bilancah bank so v veliki meri odraz spreminjanja razmer v poslovanju realnega sektorja Dinamika upadanja kreditiranja se zadnje mesece umirja, tako podjetjem kot gospodinjstvom. Krčenje posojil podjetjem ostaja v zadnjih štirih mesecih med 13% in 13,7% medletno. Medletna stopnja rasti stanovanjskih posojil stagnira pri 0,1%, medtem ko se pri potrošniških posojilih ohranja na ravni okrog -8,5%. A so se stroški oslabitev in rezervacij septembra nadpovprečno povečali, kar je dodatno povečalo izgubo iz poslovanja bank. Hitrejše in učinkovitejše prestrukturiranje v povprečju prezadolženega gospodarstva, ki bo podprto z njegovo dokapitalizacijo, bo prispevalo tudi k oživljanju kreditne aktivnosti bank in posledično k izboljšanju njihovega poslovanja.

K izboljšanju rezultatov poslovanja gospodarskih družb realnega sektorja in posledično rezultatov poslovanja bank bo znatno prispevalo tudi očiščenje gospodarskih dejavnosti realnega sektorja od tistih dejavnosti, ki ne sodijo v temeljno gospodarsko dejavnost družbe. S čimer se bo realni sektor bolj osredotočil na razvoj temeljne gospodarske dejavnosti družbe.

3) Svet Banke Slovenije je sprejel Poročilo o poslovanju plačilnih sistemov, 3. kvartal 2013.

4) Svet Banke Slovenije je zahteval revizijo celotnega poslovanja in upravljanja Probanke d.d. in Factor banke d.d. (za obdobje od leta 2006 do leta 2012). Izredni upravi v primeru odkritih sumov oškodovanj ali kaznivih dejanj pri poslovanju bank sume preučita in po potrebi v ta namen najameta forenzične izvedence. O svojih odkritjih upravi obveščata pristojne organe pregona, oziroma po potrebi sprožita druge postopke za zavarovanje interesov bank.

 


 

Sporočilo za javnost z dne 25. novembra 2013

Ljubljana, 25. novembra 2013


Banka Slovenije spodbuja sodelovanje slovenskih strokovnjakov v institucijah monetarne unije

Na ravni Evrosistema se vzpostavlja Enotni mehanizem nadzora (SSM – Single Supervisory Mechanism). Evropska centralna banka (ECB) bo prevzela odgovornost za nadzorne naloge, povezane s finančno stabilnostjo vseh bank v območju evra. Odgovorna bo za učinkovito delovanje enotnega nadzornega mehanizma in imela neposreden nadzor nad bankami evroobmočja, izvajala pa ga bo v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi. Vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora predstavlja pomemben korak k enotni bančni uniji v Evropi, ki bo temeljila na celovitih in podrobnih enotnih pravilih za finančne storitve.

Evropska centralna banka (ECB) razpise za delovna mesta v okviru Enotnega mehanizma nadzora (EMN) objavlja na svoji spletni strani in samostojno vodi izbirni postopek. Banka Slovenije spodbuja sodelovanje čim večjega število slovenskih finančnih strokovnjakov v tako pomembni instituciji bančne unije, zato opozarjamo na podrobnejše informacije o razpisanih delovnih mestih in pogojih, ki so objavljene na spletni strani ECB/Job opportunities .
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 26.11.2013

Ljubljana, 26. november 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Sprejet je bil sklep o Spremembi sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic: načrtovanje tokov likvidnosti.
S predlagano spremembo Sklepa je uvedena zahteva po spremljanju in poročanju bank o tokovih likvidnosti, kar naj bi pozitivno prispevalo h kakovosti upravljanja z likvidnostjo v bankah. Prek spremljanja oz. poročanja likvidnostnih odlivov in prilivov ter likvidnih sredstev bo omogočen boljši vpogled v prihodnje likvidnostne situacije banke, zgodnje odkrivanje potencialnih problematičnih področij ter pravočasna priprava ukrepov za preprečevanje oz. premostitev likvidnostnih primanjkljajev.

3) Svet banke je imenoval člane Revizijskega odbora Banke Slovenije, za predsednika dr. Dušana Zbašnika, za članico Romano Logar in za člana Darka Bohneca.

4) Svet Banke je poslancu dr. Vinku Gorenaku poslal:
Javni odgovor guvernerja Banke Slovenije poslancu dr. Vinku Gorenaku v zvezi s pozivom za ukrepanje proti NLB d. d., objavljenim na spletni strani dr. Vinka Gorenaka, dne 22. 11. 2013:
Spoštovani gospod poslanec!
V zvezi z vašim pozivom sporočam, da se Banka Slovenije in guverner osebno trudimo narediti vse, da se pristojnim organom omogoči opraviti svoje delo.
NLB d. d. je Banko Slovenije pred časom sama seznanila s pomisleki svojih strokovnih služb glede posredovanja podatkov Policiji v luči določb Zakona o bančništvu ter v zvezi s tem zaprosila Banko Slovenije za stališče in sestanek. Na sestanku meseca septembra letos je Banka Slovenije predstavnikom NLB d. d. pojasnila svoja stališča in tolmačenje zakonskih določb v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov. Po mnenju Banke Slovenije banka v primerih, ko pristojni organi zahtevajo podatke na podlagi drugih zakonov, s posredovanjem podatkov ne krši Zakona o bančništvu, še zlasti pa mora banka v primerih, ko sama podaja kazenske ovadbe, priložiti vse ustrezne dokaze.
Nedolgo po omenjenem sestanku in posredovanem pravnem mnenju NLB d.d. smo imeli v Banki Slovenije na lastno pobudo sestanek tudi s predstavniki Policije in Specializiranega državnega tožilstva, kjer smo v okviru izmenjave mnenj za utrjevanje in izboljšanje medsebojnega sodelovanja pojasnili tudi razumevanje Banke Slovenije v zvezi problematiko posredovanja zaupnih podatkov.
Ne nazadnje naj omenim, da tudi zadnja dopolnitev Zakona o bančništvu, ki sedaj bolj jasno določa izjemo od dolžnosti varovanja zaupnih podatkov, če banka posreduje podatke pristojnim organom zaradi razlogov za sum kaznivega dejanja, potrjuje stališča Banke Slovenije, ki smo jih, kot rečeno, posredovali tako NLB d.d., kot tudi pristojnim organom. V zvezi s samo odgovornostjo uprav bank sporočam še, da dopolnitev navedenega zakona tudi glede kazenske in odškodninske odgovornosti, povezane z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali nadzora banke, prinaša podaljšanje splošnih zastaralnih rokov, in sicer na štirikratnih le-teh.

 

Sporočilo za javnost o odločitvi Ljubljanske borze z dne 2.12.2013

Ljubljana, 2. decembra 2013


Banka Slovenije ne more komentirati odločitve Ljubljanske borze o ustavitvi trgovanja z nekaterimi vrednostnimi papirji, ki so jih izdale nekatere slovenske banke, saj nam razlogi za njihovo odločitev niso poznani.

Borza v obvestilu za javnost navaja, da je ustavitev trgovanja utemeljena, ker niso zagotovljene ključne informacije za informirano odločanje vlagateljev. Pri tem pa iz samega obvestila ni mogoče razbrati, katere dejanske okoliščine je borza obravnavala kot tiste, ki naj bi preprečevale takšno informirano odločanje vlagateljev.

Banka Slovenije v okviru aktivnosti, ki jih izvaja, ne vidi razloga za posebno obravnavo štirih bank pri katerih je borza ustavila trgovanje z njihovimi vrednostnimi papirji. V kolikor se razlogi povezujejo z izvedbo obremenitvenih testov je treba upoštevati, da se ti testi izvajajo v desetih bankah in ne le v navedenih štirih. Do današnjega dne obremenitveni testi še niso zaključeni. Zato je v tej fazi nemogoče napovedovati rezultate teh testov oziroma ugibati o učinkih, ki jih bodo rezultati povzročili za posamezne banke, ki so vključene v teste, ali za druge banke.

Banka Slovenije je v preteklih dneh z Borzo razpravljala o vplivu objave rezultatov obremenitvenih testov na trgovanje z vrednostnimi papirji bank in v tej zvezi tudi o morebitni ustavitvi trgovanja s temi papirji za zaščito vlagateljev. Pri tem je Banka Slovenije jasno izpostavila, da pričakovanje rezultatov objave obremenitvenih testov ne bi smelo biti razlog za ustavitvijo trgovanja, saj to ni praksa iz preteklih let. Prav tako na podlagi pričakovane objave rezultatov ni mogoče špekulirati o ukrepih, ki bodo uporabljeni zoper posamezne banke – vrsta ukrepa je namreč odvisna od stopnje težav, te pa v tej fazi še niso identificirane za nobeno od bank, ki so vključene.

Banka Slovenije ocenjuje, da gre pri odločitvi Borze za previdnostni ukrep, ki temelji na zaključkih iz javnih razprav in ugibanj o rezultatih obremenitvenih testov. Vsekakor ta odločitev borze ni utemeljena s podatki o poslovanju izpostavljenih bank v okviru rezultatov obremenitvenih testov. Pri odločanju borze o tako pomembnem vprašanju, kot je ustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji posameznih slovenskih bank, bi vsekakor pričakovali več pripravljenosti za predhodno (pravočasno) posvetovanje glede ukrepanja med vsemi vpletenimi institucijami.

 

Sporočilo za javnost z dne 6. decembra 2013 - Poslovanje z gotovino

Ljubljana, 6. decembra 2013

Na Banko Slovenije so se v zadnjih dneh obrnili občani z vprašanji v zvezi s poslovanjem bank v prihodnjih dneh. Zaradi špekulacij o motenem poslovanju bank, ki so se pojavljale v medijih glede na skorajšnjo objavo rezultatov ocene kvalitete bančnih bilanc in stresnih testov, so vprašanja občanov razumljiva. Banka Slovenije ponovno zagotavlja, da je poslovanje bank nemoteno in bo nemoteno tudi naprej, ne glede na to, kdaj bodo objavljeni rezultati in ne glede na to, kakšni bodo ti rezultati. Dejansko je ocenjevanje kvalitete bančnih bilanc, skupaj s stresnimi testi s strani neodvisnih tretjih oseb ter skupaj z ukrepi države za krepitev kapitala v bankah namenjeno krepitvi bančnega sistema. Banka Slovenije v teh dneh zaznava normalno povpraševanje po gotovini za mesec december in zagotavlja, da bo, kot vedno doslej, oskrba z gotovino nemotena.

 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 10.12.2013

Ljubljana, 10. december 2013


1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, november 2013, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2013.

Glavni poudarki:

• Tuje okolje ostaja razmeroma stabilno v prid razvitih držav, z obeti le počasnega okrevanja.
• V Sloveniji je bila gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju 2013 skladna s pričakovanji, padec BDP ob koncu lanskega in v prvi polovici letošnjega leta pa manjši kot v predhodnih objavah.
• Nadaljuje se umirjanje razmer na trgu dela.
• Učinke konsolidacijskih ukrepov javnih financ omejujejo zaostrene makroekonomske razmere.
Vsebina:
Zaključuje se obdobje čakanja na izvedbo ukrepov za zagotavljanje stabilnosti bank in s tem povezane negotovosti o višini potrebne dokapitalizacije. Sama sanacija bank brez izboljšanja razmer v realnem delu gospodarstva ne bo zadosten pogoj za opaznejše gospodarsko okrevanje. Zanj bodo poleg spodbudnejših zunanjih dejavnikov potrebne predvsem korenite spremembe v domačem poslovnem okolju, kar zahteva tudi izboljšanje delovanja pravne države in njeno dosledno spoštovanje na vseh ravneh odločanja. Poleg tega bo za krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala nujno nadaljevanje izvajanja začetih strukturnih reform. To bo skupaj s fiskalno konsolidacijo omogočilo nadaljnje vračanje zaupanja mednarodnih finančnih trgov in s tem zagotovilo nemoten dostop do virov financiranja v tujini.

Četrtletna gospodarska rast v evrskem območju se je v tretjem četrtletju upočasnila, brezposelnost pa je ostala visoka, a stabilna. Kazalniki zaupanja kažejo na zelo postopno okrevanje aktivnosti tudi v letošnjem zadnjem četrtletju. Zaradi šibke rasti v evrskem območju, zgolj postopnega okrevanja v drugih razvitih državah in slabših gospodarskih obetov v hitrorastočih državah je OECD znižal napoved globalne gospodarske rasti za letošnje in naslednje leto. Novembra je ECB znižala ključno obrestno mero na 0,25 %. Poleg šibkega gospodarskega okrevanja in ohranjanja visoke stopnje brezposelnosti v evrskem območju je na znižanje obrestne mere vplival upad inflacije precej pod ciljno inflacijo ECB. Denarna politika FED je novembra ostala nespremenjena s ključno obrestno mero v razponu med 0,0 % in 0,25 % ter nespremenjenim obsegom nestandardnih ukrepov. Počasnejša globalna gospodarska rast in zmanjšanje geopolitičnih negotovosti sta novembra vplivali na nadaljnje znižanje cen nafte.

Medletno zmanjševanje domače gospodarske aktivnosti se letos hitro upočasnjuje ob odsotnosti dodatnih šokov v mednarodnem okolju in novih izdatnejših izdatkovnih rezov v javnih financah. BDP je v tretjem četrtletju tekoče stagniral, po zadnji oceni SURS pa so bili manjši kot v prejšnjih objavah tudi padci aktivnosti v predhodnih treh četrtletjih. Popravek dinamike BDP navzgor pomeni, da bo letošnji celoletni padec BDP manjši kot v zadnjih projekcijah Banke Slovenije. Hkrati zadnja objava nacionalnih računov potrjuje predvidevanja o izvozno pogojenem gospodarskem okrevanju, pospešek izvoza kljub zgolj šibki rasti v evrskem območju pa kaže na precejšnjo konkurenčnost slovenskega izvoznega sektorja. Po drugi strani je domače povpraševanje še naprej šibko, skladno z gibanjem realnih plač ter fiskalnim stiskanjem države. Glede na trenutna gibanja kazalnikov zaupanja novih šokov v gospodarski aktivnosti v letošnjem zadnjem četrtletju ne bo.
Gibanja na trgu dela so bila ugodnejša kot lani tudi v obdobju od septembra do novembra. To se kaže v septembrskem povečanju števila delovno aktivnih prebivalcev in v novembrski upočasnitvi medletne rasti števila brezposelnih. Tudi struktura tokov v in iz brezposelnosti je boljša. To morda kaže, da poslabšanje razmer na trgu dela, ki je sicer značilno za konec leta in nastaja predvsem zaradi iztekanja pogodb za določen čas, letos ne bo tako ostro kot lani. K izboljševanju razmer verjetno prispeva tudi letošnja reforma trga dela, ki je zmanjšala dualnost zaposlitev za določen in zaposlitev za nedoločen čas.
Medletna inflacija, merjena s HICP, je novembra znašala 1,2 %, kar je 0,1 odstotne točke več kot oktobra. Pri tem se je zaradi učinka osnove zvišala medletna rast cen energentov, hkrati pa se je zaradi pocenitev nekaterih tržnih storitev znižala medletna rast cen storitev. Skladno s tem se je osnovna inflacija novembra ponovno znižala in bi se, če izločimo učinek dviga DDV in drugih letošnjih konsolidacijskih ter administrativnih ukrepov, gibala okoli 0 %. Osnovna inflacija odraža šibko kupno moč in odsotnost pritiskov s strani povpraševanja. Nizki so tudi domači pritiski na ponudbeni strani, saj je medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu v tretjem četrtletju ponovno upadla.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je do septembra letos medletno povečal za 234 mio EUR. Ob majhnem znižanju odhodkov prihodki v prvih devetih mesecih zaostajajo za lanskimi za 2,4 %, kar je odraz gospodarskih razmer in sprememb davka na dohodek pravnih oseb. Zaradi medletno višjih nedavčnih prihodkov in po zvišanju stopenj DDV so se prihodki v tretjem četrtletju sicer medletno povišali, primanjkljaj pa zmanjšal. Državni zbor je sredi novembra potrdil proračuna Republike Slovenije za leti 2014 in 2015. Evropska komisija je ugotovila, da so proračunski načrti za prihodnje leto skladni s pravili. Slovenija se je novembra zadolžila na evrskem trgu z izdajo triletne državne obveznice v višini 1,5 mrd EUR. Po izdaji obveznice in potrditvi proračunov Republike Slovenije za naslednji dve leti se je zahtevani donos na dolgoročno državno obveznico začel zniževati in je konec novembra znašal 5,6 %.
Medletna rast presežka tekočega računa plačilne bilance se je septembra nadaljevala. Presežek je znašal 269 mio EUR in je bil medletno večji za 69 mio EUR. Septembrska rast v največji meri izvira iz povečanega presežka storitev, pretežno zaradi visoke rasti izvoza storitev posredovanja v mednarodni trgovini ter medletnega zmanjšanja primanjkljaja faktorskih dohodkov in transferjev. V enem letu do septembra je presežek tekočega računa dosegel 2,4 mrd EUR oziroma 6,8 % BDP, kar je za slabih 5 odstotnih točk več kot septembra lani. K povečanju je dve tretjini prispevala blagovna menjava, ki se je iz primanjkljaja v višini 1,4 % BDP do septembra letos prevesila v presežek v višini 1,9 % BDP. V enakem obdobju se je presežek storitev povečal za 1,1 % BDP, primanjkljaj faktorskih dohodkov pa zmanjšal za 0,5 % BDP.
Neto odliv sredstev zasebnega sektorja v tujino v višini 432 mio EUR je bil septembra dvakrat večji od odliva v avgustu in za skoraj tretjino večji od mesečnega povprečja zadnjih dvanajstih mesecev. Terjatve zasebnega sektorja do tujine so se povečale, na kar so najbolj vplivali odlivi iz naložb v tuje vrednostne papirje in iz danih komercialnih kreditov, obveznosti do tujine pa so se zmanjšale, največ iz naslova razdolževanja bank. Letos do septembra je bil neto odliv zasebnega sektorja (3,6 mrd EUR) le deloma nadomeščen z neto prilivom prek države (1,6 mrd EUR), kar kaže na omejene možnosti financiranja v tujini. Neto zunanji dolg se je septembra zmanjšal za 0,3 mrd EUR, letos do septembra pa za 2,1 mrd EUR.
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval rezultate stresnih testov, ki bodo objavljeni v naslednjih dneh.
Po objavi stresnih testov bodo banke delovale normalno. Sprejeta je tudi ustrezna pravna podlaga za dokapitalizacijo bank, država pa ima za ta namen pripravljena prosta sredstva, tako da bo dokapitalizacija lahko izvedena izredno hitro. Prav tako je na prenos slabih terjatev iz bank pripravljena tudi Družba za upravljanje terjatev bank.

 

Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije predstavili rezultate stresnih testov

Ljubljana, 12. december 2013

Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije sta na današnji novinarski konferenci predstavili rezultate stresnih testov - kapitalski primanjkljaj pregledanih bank bi v primeru neugodnega scenarija znašal 4,778 milijard evrov. Za dokapitalizacijo treh bank (NLB, NKBM, Abanka) bo potrebnih 3,012 milijarde evrov.

Celotno sporočilo za javnost se nahaja PDF datoteki.

Država po pozitivni odločitvi Evropske komisije dokapitalizirala pet bank

Ljubljana, 18. decembra 2013

Evropska komisija je danes izdala odločbe o državnih pomočeh za pet slovenskih bank (NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka), na podlagi katerih se lahko izvedejo prejšnji teden sprejeti sklepi vlade, ki določajo, da ukrepi za krepitev stabilnosti bank začnejo učinkovati po prejemu pozitivnega mnenja Evropske komisije. Hkrati sta bili podpisani pogodbi med DUTB in NLB ter NKBM o prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Glede Abanke je Evropska komisija izdala začasno odločbo, s katero je odobrila prvi del dokapitalizacije, ki je bila izvedena že danes, in sicer v višini 348 milijonov evrov. Preostali del dokapitalizacije, ki je potreben za dolgoročno vzdržno poslovanje Abanke ter sam prenos slabih terjatev na DUTB, bo izveden po prejemu dokončnega pozitivnega mnenja Evropske komisije, ki bo pripravljeno na podlagi načrta prestrukturiranja, ki je v pripravi.

Na podlagi odločb Banke Slovenije, s katerimi je odredila izredni ukrep povečanja kapitala v NLB, NKBM, Abanki, Probanki in Factor banki, je danes Republika Slovenija zagotovila ustrezno povečanje kapitala omenjenih bank. Tako je Republika Slovenija glede posameznih bank danes zagotovila:
- NLB: dokapitalizacijo v višini 1.551 milijonov evrov, in sicer v denarju v višini 1.141 milijonov evrov in v obveznicah Republike Slovenije v višini 410 milijonov evrov;
- NKBM: dokapitalizacijo v višini 870 milijonov evrov, in sicer v denarju v višini 620 milijonov evrov in v obveznicah Republike Slovenije v višini 250 milijonov evrov;
- Abanka: dokapitalizacijo v denarju v višini 348 milijonov evrov;
- Probanka: dokapitalizacijo v višini 176 milijonov evrov, in sicer v denarju višini 160 milijonov evrov in v obveznicah Republike Slovenije v višini 16 milijonov evrov;
- Factor banka: dokapitalizacijo v višini 269 milijonov evrov, in sicer v denarju višini 160 milijonov evrov in v obveznicah Republike Slovenije v višini 109 milijonov evrov. 

Povzetek odločb o izrednih ukrepih:

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 14. januarja 2014

Ljubljana, 14. januar 2014


1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, december 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2013.
Po šibki rasti evrskega območja v tretjem četrtletju 2013 tudi podatki za zadnje četrtletje ne nakazujejo opaznejšega gospodarskega okrevanja. Mesečni upad aktivnosti v industrijski proizvodnji in gradbeništvu se je oktobra povečal, nižja kot septembra je bila tudi prodaja v trgovini na drobno. V nasprotju z realnimi kazalniki je ostalo gibanje anketnih kazalnikov še naprej ugodno. Stopnja brezposelnosti je oktobra ostala stabilna pri 12 %.
Gospodarska aktivnost je bila konec leta 2013 stabilna tudi v Sloveniji. Industrija v povprečju zadnjih mesecev stagnira, saj ob rasti izvoza v evrsko območje upada povpraševanje na drugih trgih, na kar vpliva tudi padanje vrednosti tujih valut. Zmanjševanje domačega povpraševanja se je nekoliko umirilo, skladno z upočasnitvijo upadanja kupne moči. Prenehanje zmanjševanja BDP se odraža tudi na zaustavitvi rasti presežka na tekočem računu plačilne bilance. Zaupanje v gospodarstvu je konec leta ostalo stabilno, a na nizki ravni.
Zaradi iztekanja pogodb za določen čas se je število registriranih brezposelnih decembra ponovno povečalo. Medletna rast je bila sicer najnižja v letu 2013, a predvsem zaradi učinka osnove. Povprečna nominalna plača se je v zadnjih mesecih sicer povečevala, vendar je bila njena rast do oktobra še nižja od inflacije.
Inflacija čedalje močneje odraža nizko raven domače končne potrošnje. Decembra se je, merjena s HICP, medletno znižala na 0,9 %, ob odsotnosti konsolidacijskih in administrativnih ukrepov pa bi bila negativna. Za 0,3 odstotne točke nižja inflacija kot novembra je predvsem posledica dodatnega zniževanja cen industrijskih proizvodov brez energentov, nižje rasti cen nekaterih tržnih storitev in prehodnega znižanja premije zdravstvenega zavarovanja.
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Novembrsko poslovanje bank je bilo še vedno v znamenju pričakovanj rezultatov skrbnega pregleda bank in ohranjanja obstoječih trendov. Spremembe v bilancah predvsem odražajo krčenje bilančnega sistema zaradi dveh bank v postopku nadzorovane likvidacije, kar se kaže v večjem obsegu oslabitev, večjem padcu (neto) kreditne aktivnosti ter večjim izgubam bančnega sistema. Nižanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev se odraža na upadanju potrošniških posojil, kljub temu pa stanovanjsko kreditiranje ohranja pozitivno rast. Vloge gospodinjstev so stabilne. Tveganje refinanciranja bank je nizko, posebej bank v večinski domači lasti, ki se jim je v horizontu enega leta močno znižalo zapadanje dolga do tujine.

4. Svet Banke Slovenije se je seznanil z ugotovitvami ankete o dostopnosti finančnih virov za podjetja, ki jo je banka izvedla tretjič zapored. Namen ankete je bil pridobiti mnenje podjetij o financiranju v Sloveniji in s tem dopolniti informacijsko osnovo, ki jo Banka Slovenija pridobi od bank. Anketa kaže, da tudi v letu 2013 mala in srednja podjetja (MSP) najbolj omejuje plačilna nedisciplina. MSP so v 2013 manj povpraševala po zunanjih virih financiranja kot v 2012, vložila so manj vlog in pri tem so bila manj uspešna kot v 2012. MSP tudi v 2014 ne pričakujejo izboljšanja dostopnosti do virov financiranja. Pogoji po dejavnostih so v 2013 bolj izenačeni kot v preteklem letu, opazno je izboljšanje za podjetja v dejavnosti gradbeništvo. Velika podjetja ocenjujejo stanje na področju financiranja podobno kot MSP. Gradivo z rezultati ankete bo objavljeno na spletni strani (http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=223 ).


5. Svet Banke Slovenije je sprejel dva podzakonska predpisa, in sicer:

Sklep o izvajanju Uredbe (EU) o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja glede izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti ter drugih nalog pristojnega organa za kreditne institucije
S sklepom se določa način in obseg izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti ter drugih nalog, ki jih Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (t.i. uredba CRR) daje pristojnemu nadzornemu organu. Gre predvsem za diskrecije, ki opredeljujejo način izračuna kapitala bank v prehodnem obdobju do polne uveljavitve novih pravil in kapitalskih zahtev za različne vrste tveganj ter obravnavo nekaterih drugih bonitetnih zahtev iz uredbe CRR.

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave banke in hranilnice. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na posodobitev vprašalnika v delu, ki se uporablja za ocenjevanje ugleda in izkušenj kandidata za člana uprave banke oziroma hranilnice. Praksa je namreč pokazala, da lahko člani pri nekaterih obstoječih vprašanjih podajo pomanjkljive odgovore, ki Banki Slovenije ne omogočajo celovite presoje glede njihovega ugleda in izkušenj.

 

Poročilo Mednarodnega denarnega sklada po IV. členu Statuta MDS

Ljubljana, 17. januar 2014

Od 17. do 28. oktobra 2013 je v Sloveniji potekala redna misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS).
MDS v skladu s IV. členom Statuta praviloma enkrat letno vodi posvetovanja s svojimi članicami, ki ob tej priložnosti predstavijo svoje politike, ki so pomembne za stabilnost njihovega gospodarstva, kot tudi za stabilnost in rast širšega svetovnega gospodarstva. V MDS velja načelo transparentnosti o javni objavi vseh podatkov, ki bi utegnili zanimati javnost. Skladno s tem načelom MDS javno objavlja poročila in priporočila, oblikovana po zaključku tovrstnih posvetovanj na Odboru izvršnih direktorjev MDS, ki jih države upoštevajo pri oblikovanju svojih politik.
13. januarja 2014 je poročilo članov misije o Sloveniji obravnaval in potrdil Odbor izvršnih direktorjev MDS.
Poročilo o Sloveniji je objavljeno na naslednji spletni strani MDS.
 

Pojasnilo o ukrepih Banke Slovenije ob dokapitalizaciji NLB, NKBM in Abanke

Ljubljana, 20. januar 2014

Z novelo Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je bila sprejeta decembra lansko leto, je v Sloveniji stopila v veljavo ureditev, ki je omogočila, da v primeru ugotovljene insolventnosti banke - Banka Slovenije izvede postopek sanacije banke z ukrepi, ki so glede učinkov podobni postopku prisilne poravnave, ki se izvede v primeru insolventnosti gospodarske družbe. Nova ureditev omogoča prisilni odpis delnic obstoječih delničarjev oziroma odpis ali konverzijo v delnice za podrejene terjatve upnikov banke, to je tiste terjatve, ki bi bile v primeru stečaja banke poplačane šele, ko bi se v celoti poplačali vsi depoziti banke in druge navadne terjatve upnikov banke. Nov ukrep prisilnega prenehanja ali konverzije je urejen kot izredni ukrep, ki ga v okviru pristojnosti izvajanja nadzora nad banko izreče Banka Slovenije, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

Z novim ukrepom prisilnega prenehanja ali konverzije se prepreči propad banke in omogoči njeno preživetje na podoben način, kot v primeru prisilne poravnave insolventnega podjetja tako, da pretekle izgube pokrijejo najprej dosedanji lastniki, šele za njimi pa tisti upniki, katerih terjatve se po pravilih splošnega insolvenčnega prava štejejo kot podrejene terjatve (po vrstnem redu, glede na stopnjo podrejenosti njihovih terjatev).

Poslabšanje gospodarskega stanja v državi, predvsem po letu 2010, je zaradi propada številnih podjetij vplivalo na kapitalsko ustreznost bank, z zmanjšano sposobnostjo zadolževanja države pa tudi na poslabšanje likvidnostnega stanja slovenskega bančnega sistema. V letu 2013 se je stanje tako poslabšalo, da se je izkazalo, da brez državne pomoči v obliki dokapitalizacije, določene banke ne bodo preživele. Slovenija je sestavni del Evropske unije, slovenske banke pa sestavni del evropskega bančnega sistema, kar pomeni, da smo dolžni spoštovati zakonodajo, ki je sprejeta znotraj Unije. V primeru državne pomoči bankam to vključuje tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je državna pomoč sploh dopustna. Pogoje za dopustnost državne pomoči za sanacijo bank določa Evropska komisija v okviru svojih pristojnosti na področju varstva konkurence. Dopustnost vsakega posamičnega primera državne pomoči (ali ko država nameni sredstva za sanacijo banke, ali ko ga nameni za sanacijo podjetju) Evropska komisija posebej presoja. Glede na Pogodbo o EU je predhodno soglasje Evropske komisije pogoj, da država lahko nameni državno pomoč posamezni banki.

Banka Slovenije je na podlagi ocene neodvisnih cenilcev, ki so v desetih slovenskih bankah pregledovali kreditne portfelje, ugotovila, da so bile ocene posameznih bank glede kreditov oziroma glede trenutne vrednosti zavarovanj, preoptimistične in bodo zato morale te banke ob koncu leta pri zaključevanju poslovnih knjig izkazati dodatno izgubo zaradi oblikovanja dodatnih potrebnih slabitev in rezervacij. Med desetimi bankami je pregled kreditnega portfelja pokazal potrebo po visokem obsegu dodatnih slabitev. Po obsegu potrebnih dodatnih slabitev zlasti izstopajo NLB, NKBM in Abanka. Celostni pregled kreditnega portfelja v teh bankah je namreč pokazal, da bi banke po oblikovanju vseh ocenjenih slabitev in rezervacij ob koncu poslovnega leta, dejansko izkazovale negativni kapital. To bi pomenilo, da bi morala Banka Slovenije zoper te banke začeti stečajni postopek. V primeru stečaja banke bi se vrednost premoženja banke, ki bi bilo namenjeno poplačilu upnikov, še dodatno znatno znižala zaradi pogojev prisilne prodaje oziroma splošne slabe likvidnosti na finančnem trgu, s tem pa bi se obseg izgube za upnike banke še povečal.

V primeru stečaja banke bi se glede na veljavne predpise najprej poplačale zavarovane terjatve iz premoženja banke, ki je dano v zavarovanje obveznosti banke, nato pa iz preostalega premoženja po vrstnem redu najprej prednostne terjatve upnikov (tudi zajamčene vloge), navadne terjatve upnikov (nezajamčene vloge, druge navadne terjatve) in šele za tem podrejene terjatve. Le v primeru popolnega poplačila predhodnega razreda terjatev, bi bile na vrsti za poplačilo terjatve upnikov naslednjega reda. Delničarji bi bili glede svojih vložkov v delnice banke lahko poplačani iz premoženja banke le, če bi se najprej v celoti poplačale obveznosti banke do vseh upnikov, kar pa v primeru stečaja praktično ni mogoče.

Uveljavitev novele Zakona o bančništvu je omogočila, da se v primeru ugotovljene insolventnosti banke in grozečega stečaja banke, ki bi lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema, z izrednim ukrepom Banke Slovenije uveljavijo le nekateri učinki stečaja banke in sicer razveljavitev obveznosti banke do delničarjev in upnikov iz naslova podrejenih terjatev, če te obveznosti v stečaju banke ne bi bile poplačane. S tem ukrepom se torej prepreči stečaj banke, položaj delničarjev oziroma upnikov, katerih terjatve so bile razveljavljene, pa zaradi tega ukrepa ne sme biti slabši, kot bi bil v primeru stečaja banke.

Če bi torej upniki določenega razreda podrejenih terjatev prejeli v stečaju vsaj delno poplačilo svoje terjatve, ta del ne sme biti predmet razveljavitve, pač pa bi lahko Banka Slovenije v tem delu odločala o konverziji terjatev v (nove) delnice banke.

Banka Slovenije je na podlagi ocene neodvisnih cenilcev, ki je bila izvedena v vseh bankah, ki so bile deležne izrednih ukrepov (NLB, NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka) ugotovila, da bi bil v primeru stečaja banke primanjkljaj kapitala tako visok, da terjatve upnikov podrejenih terjatev in delnice obstoječih delničarjev ne bi bile niti delno poplačane.

Da bi lahko banke prejele državno pomoč, ki je bila nujno potrebna za stabilizacijo poslovanja, je pred vplačilom sredstev države za dokapitalizacijo bank, moral biti izveden ukrep razveljavitve delnic banke in vseh podrejenih obveznosti banke, saj te v primeru stečaja banke ne bi bile poplačane. V nasprotnem primeru dokapitalizacija bank z državno pomočjo, glede na pravila EU za državne pomoči, ne bi bila dopustna. Po teh pravilih namreč javnih sredstev ni dopustno uporabiti za reševanje delničarjev in upnikov iz naslova podrejenih terjatev, ampak le za reševanje terjatev navadnih upnikov – deponentov in drugih prednostnih upnikov banke.

Stečaj in prenehanje banke se lahko v smislu 320. člena ZBan-1 kljub ugotovljeni insolventnosti banke torej odloži, če Banka Slovenije oceni, da je mogoče z izrednimi ukrepi, ki jih ureja ZBan-1, odpraviti razloge insolventnosti. Iz navedenega izhaja, da so izredni ukrepi predvideni kot instrument za sanacijo bank, s katerimi se zaradi zaščite javnega interesa, z uporabo javnih sredstev prepreči stečaj banke. To pa je mogoče le z natančno opredeljenimi ukrepi prestrukturiranja, ki jih na podlagi zakona izreče Banka Slovenije na način, da se zavarujejo temeljne pravice lastnikov in upnikov ter odvrnejo negativni učinki stečaja banke na finančni sistem.

Izredni ukrepi, ki so bili urejeni v ZBan-1 pred uveljavitvijo novele ZBan-1L, so sicer določali možnost, da Banka Slovenije odloči o dokapitalizaciji banke (brez skupščine banke), o prenosu premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo, o prodaji delnic banke in o postavitvi izredne uprave banke. Izredni ukrepi, kot so bili urejeni v ZBan-1 pred uveljavitvijo ZBan-1L, pa niso omogočali prestrukturiranja banke na način, da se izvede prisilni odpis obveznosti banke na način, kot to velja za obveznosti prezadolženih dolžnikov v postopku prisilne poravnave (v skladu z ZFPPIPP).

Namen postopkov prestrukturiranja po ZFPPIPP (preventivno prestrukturiranje in prisilna poravnava) je dvojen. Ohraniti poslovanje podjetja in doseči višje poplačilo upnikov kot v stečaju (44c. in 136. člen ZFPPIPP). Z ohranitvijo poslovanja podjetja se dosežejo ugodni učinki z vidika delovanja gospodarskega sistema in družbe v celoti. Stroški stečaja tako ne bremenijo javnih sredstev, podjetje še naprej ustvarja dohodek, plačuje javne dajatve in še naprej zagotavlja delovna mesta.

Ker je bila prošnja države za odobritev državne pomoči z dokapitalizacijo bank s strani Evropske komisije rešena ugodno (brez njenega soglasja je državna pomoč nemogoča), je bila lahko dokapitalizacija izvršena pred koncem leta. Ker je bila dokapitalizacija bank v tako kratkem roku mogoča le z državno pomočjo, je bil ukrep razveljavitve delnic in podrejenih obveznosti nujen predpogoj za sodelovanje države pri sanaciji bank v obliki dokapitalizacije. Brez tega ukrepa bi bila celotna operacija nemogoča, stečaj bank pa glede na veljavno zakonodajo neizogiben. Banka Slovenije se zaveda teže ukrepa, ki ga je izrekla z razveljavitvijo delnic in podrejenih obveznosti bank, vendar hkrati ugotavlja, da je bila uporaba tega ukrepa v danih okoliščinah edina rešitev, da se prepreči stečaj teh bank in zagotovi stabilnost finančnega sistema kot celote.

Tako pri pripravi zakonodaje, kot tudi pri izvedbi ukrepa je Banka Slovenije ravnala skrbno in s ciljem, da se negativni učinki tega ukrepa omejijo na najmanjšo možno mero.

V obdobju gospodarske recesije se tveganje iz naslova lastništva delnic in drugih finančnih instrumentov, ki pomenijo za imetnike ob višjem tveganju tudi večji kapitalski donos, bistveno poveča v primerjavi s tveganji in pričakovanji, kot so obstajala v razmerah gospodarske rasti in dobrega stanja bank. Pričakujemo, da se bo ob sanaciji gospodarstva in gospodarski rasti izboljšalo tudi stanje bank, temu je bila lanskoletna dokapitalizacija bank tudi namenjena.
 

Razkritje odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih

Ljubljana, 24. januarja 2014

Banka Slovenije je 18. 12. 2013 v skladu z določbami Zakona o bančništvu (ZBan-1) izdala odločbe o izrednih ukrepih NLB, NKBM, Abanki, Probanki in Factor banki, s katerimi je odločila o prenehanju vseh kvalificiranih obveznosti teh bank in o izvedbi dokapitalizacije z namenom, da se ohrani stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji.

Banka Slovenije je po izvedbi izrednih ukrepov prejela številne zahteve za razkritje odločb o izrednih ukrepih.

Odločbe o izrednih ukrepih vsebujejo informacije o poslovanju bank, ki jih je Banka Slovenije prejela v okviru izvajanja nadzora nad bankami in se torej na podlagi ZBan-1 obravnavajo kot zaupne informacije. Banka Slovenije lahko uporablja zaupne informacije samo za izvajanje nadzora in s tem povezanimi sodnimi postopki. Izjeme, ki dopuščajo posredovanje podatkov so določene v 228., 230., 230a., 231. in 232. členu ZBan-1, ki omogočajo razkritje posameznih zaupnih informacij le izrecno navedenim subjektom, ki jih lahko uporabljajo le za namene, ki so določeni z zakonom.

Visoka stopnja varovanja zaupnih informacij, ki so pridobljene v okviru izvajanja nadzora, je eno od pomembnih zagotovil za učinkovito delovanje nadzornih organov in je zato tak standard varovanja zaupnih informacij zelo podrobno definiran tudi na ravni EU ter Direktive 2006/48/ES, ki jo je z omenjenimi določbami ZBan-1 implementirala tudi Republika Slovenija.

ZBan-1 tako Banki Slovenije ne omogoča razkritja zaupnih informacij oziroma odločb o izrednih ukrepih javnosti.

Z vidika varstva pravic delničarjev in upnikov bank, ki so prizadeti zaradi izrednih ukrepov, je delno razkritje zaupnih informacij javnosti predvideno v 274. členu ZBan-1, ki določa objavo povzetka odločbe o izrednih ukrepih, kadar ta določa izredni ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke.

Zaradi omejitev, ki jih določa ZBan-1, so bile vse izdane odločbe o izrednih ukrepih označene kot strogo zaupne, upoštevali smo 274. člen zakona in objavili povzetke odločb o izrednih ukrepih, saj vse odločbe določajo tudi ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti. Iz povzetkov odločb so v skladu z 274. členom ZBan-1 razvidni razlogi za uporabo izrednih ukrepov, vsebina izrednih ukrepov in učinki na položaj upnikov ter delničarjev, vključno z navedbo pravnih sredstev, ki so jim na razpolago v skladu z veljavnimi predpisi.

Nova direktiva, ki ureja delovanje kreditnih institucij in izvajanje nadzora (Direktiva 2013/36/EU – CRD IV, ki bi jo morala Republika Slovenija prenesti v nacionalno zakonodajo do 1. 1. 2014), v zvezi z javno objavo informacij o izrečenih ukrepih nadzora, v členu 68 določa, da nadzorni organ objavi omejen nabor podatkov v zvezi z izrečenimi ukrepi (kršitelja, vrsto sankcije in razloge za ukrep), nikakor pa ni predvidena objava celotne odločbe oziroma ukrepa, ki ga izda nadzorni organ.

Izredni ukrepi, ki jih je na podlagi ZBan-1 Banka Slovenije dolžna izreči, so bili po naši oceni nujni, da se odpravijo razlogi insolventnosti v petih bankah in s tem ohrani stabilnost finančnega sistema oziroma zaščiti javni interes. Zaradi ogroženosti javnega interesa je Banka Slovenije o svojih ugotovitvah v zvezi s poslovanjem petih bank pred izdajo odločb o izrednih ukrepih obvestila Ministrstvo za finance ter Vlado, ki sta na podlagi teh ugotovitev presojala ogroženost javnega interesa. Vlada v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, v primeru, ko obstaja ogroženost javnega interesa, odloča o uporabi javnih sredstev za zagotavljanje stabilnosti bank. Pri tem pa je obseg uporabe javnih sredstev, glede na pravila o državnih pomočeh, omejen na tisti obseg, ki je nujno potreben, da se zaščiti javni interes.

Banka Slovenije mora v zvezi z obravnavo zaupnih informacij, pridobljenih v okviru izvajanja nadzora, ravnati v skladu z veljavnimi predpisi in bo zaupne informacije razkrila upravičenim subjektov oziroma javnosti v obsegu in pod pogoji, kot jih določa Zakon o bančništvu (in mednarodno uveljavljene prakse pri izvajanju nadzora nad bankami).

Banka Slovenije torej v skladu z veljavnimi predpisi, javnosti ne sme razkriti zaupnih informacij in odločb o izrednih ukrepih, z izjemo informacij, ki so navedene v že objavljenih povzetkih odločb. Vsako drugačno ravnanje bi bilo kršenje zakonodaje, kar pa Banka Slovenije ne more storiti. Obstaja pa tudi možnost spremembe zakonodaje, ki pa bi pomenila odstopanje od predpisov EU in mednarodno uveljavljenih standardov in praks. Če bo zakonodajalec kljub temu sledil takim pobudam za spremembo zakonodaje, bo morala Banka Slovenije tako ureditev spoštovati.
 

Plače članov izrednih uprav Probanke in Factor banke

Ljubljana, 24. januarja 2014

Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je Banka Slovenije z odločbo zavrnila dostop do podatkov iz pogodb o zaposlitvi s člani izrednih uprav Probanke in Factor banke, saj gre za osebne podatke. Na podlagi sklicevanja na javni interes je zadevo odstopila, v skladu z istim zakonom, Vladi.

Ponovno poudarjamo, da mora Banka Slovenije v skladu z veljavno zakonodajo ščititi interese posameznika. V primeru razkritja in kasnejše ugotovitve v za to predpisanem postopku, da je Banka Slovenije nezakonito razkrila podatek, lahko nastane nepopravljiva škoda, saj vrnitve v prejšnje stanje ni! Če pa bi ji bila po predpisanem postopku izrečena zahteva po razkritju podatka, le-tega še zmeraj lahko posreduje javnosti, res pa je, da s časovno distanco. Ne glede na zgoraj navedeno je Banka Slovenije 22. 1. 2014 člane obeh izrednih uprav zaprosila za soglasje za javno razkritje plače, da se različne špekulacije o njihovih višinah odpravijo. Danes, 24. 1. 2014, smo prejeli zadnja soglasja, zato njihovo plačo, kot je bila dogovorjena s pogodbami o zaposlitvi septembra 2013, povzemamo:

predsednik izredne uprave: 15.000 EUR bruto mesečno
člani izredne uprave: 13.500 EUR bruto mesečno

Plače v primeru članov izredne uprave Factor banke so znotraj meril, ki izhajajo iz t.i. Lahovnikovega zakona, so pa izplačevane v skladu Zakonom o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize.

Danes smo prejeli mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Njihovo mnenje je, da zakon velja tudi v primeru plač izredne uprave. Aneksi k pogodbam o zaposlitvi so bili že predhodno pripravljeni in bodo posredovani v podpis brez odlašanja.

Neodvisno od mnenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa posredujemo izhodišča Banke Slovenije pri tolmačenju navedenega zakona:

I. Splošno

Izredni upravi Factor banke in Probanke sta bili imenovani z odločbama Banke Slovenije na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki imenovanje izredne uprave uvršča med izredne ukrepe za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema. Ukrep je lahko izrečen hkrati z drugimi izrednimi ukrepi (prodaja vseh delnic, povečanje osnovnega kapitala ali prenos premoženja banke) ali samostojno, če obstajajo razlogi, ki jih določa zakon, katerikoli izredni ukrep pa lahko tudi preneha, če prenehajo razlogi zanj. V skladu z drugim odstavkom 256. člena ZBan-1 izredna uprava prevzame pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke z dnem, ko je odločba o imenovanju izredne uprave vročena banki. Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo pooblastila in pristojnosti članov uprave banke za vodenje poslov in zastopanje banke. Z vročitvijo odločbe o izredni upravi banki prenehajo tudi pooblastila in pristojnosti skupščini ter nadzornemu svetu banke, ta pooblastila pa prevzame Banka Slovenije, kot samostojna institucija, ki je pri izvajanju svojih nalog po zakonu neodvisna in ni vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se nanje ne sme obračati po navodila ali usmeritve (2. člen Zakona o Banki Slovenije, ZBS-1).

ZBan-1 v povezavi z izvajanjem nadzora ureja med drugim tudi odgovornost Banke Slovenije. Tako 223a . člen ZBan-1 najprej določa standarde skrbnega ravnanja, in sicer, da Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu (sem štejejo tako zaposleni v Banki Slovenije, vključno s člani Sveta, ne glede na to ali izvajajo pristojnosti organov banke ali svoje »primarne« pristojnosti, kot tudi izredna uprava), pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi ZBan-1 ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Dalje ZBan-1 postavlja domnevo skrbnega ravnanja, ki ga veže na ob odločitvah razpoložljive informacije, enako domnevo zakon postavlja za osebe, ki delujejo v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu z ZBan-1. Določba tretjega odstavka navedenega člena določa, da je Banka Slovenije odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu z ZBan-1 delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, in sicer po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije, kar velja tudi v primeru izredne uprave.

Glede na to, da gre pri imenovanju izredne uprave za (izredni) ukrep nadzora po ZBan-1, je korporativni okvir izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta, v smislu sprejemanja odločitev, ki bi jih sicer sprejemala ta dva organa družbe v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), reduciran na minimum. Izredna uprava je v skladu z določbo prvega odstavka 258. člena ZBan-1 vezana na pisna navodila Banke Slovenije, in sicer Banke Slovenije kot regulatorja, in ne kot nadzornega sveta banke - ker nadzornega sveta banke dejansko ni več.


II. ZPPOGD

V kontekstu navedenega pod I. točko je Banka Slovenije izbrala strokovnjake za izvajanje nalog izredne uprave in v tem kontekstu so bile po izdaji odločbe o izredni upravi sklenjene tudi pogodbe o zaposlitvi s člani izrednih uprav v Factor banki d. d. in Probanki d. d..

V luči vpliva ZPPOGD na prejemke članov izredne uprave je treba najprej izpostaviti, da vse odločitve v zvezi z izredno upravo, ki so sprejete pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta banke (sem spada tudi podpis predmetnih pogodb o zaposlitvi), ki ji je bil izrečen izreden ukrep nadzora, sprejema Banka Slovenije kot nadzorni organ po ZBan-1, čeprav posega v korporativna pravna razmerja iz ZGD-1. To pomeni, da Banka Slovenije odločitve pri izvajanju pristojnosti skupščine ali nadzornega sveta banke sprejema na način, kot ga določa Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1), torej odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolektivni organ, ne pa kot nadzorni svet banke v smislu, da bi člani Sveta Banke Slovenije prevzeli vloge članov nadzornega sveta banke, s posledicami, kot jih določa ZGD-1, oziroma drug zakon, v tem primeru ZPPOGD. Banka Slovenije, kot je predstavljeno v prejšnji točki, v skladu z ZBan-1 tudi odškodninsko odgovarja za ravnanja izredne uprave.

Iz obrazložitve vladnega predloga ZPPOGD (EVA: 2009-2111-0211, Številka: 00713-45/2009/8, z dne 3. 12. 2009) jasno izhaja namen te zakonske ureditve; Vlada Republike Slovenije je lahko do sprejema zakona članom nadzornih organov v gospodarskih družbah v večinski lasti države zgolj priporočala, kako naj ravnajo pri določanju plač poslovodnim osebam, in v zvezi s tem sprejela tudi nekatere sklepe, ni pa mogla neposredno posegati v urejanje prejemkov. Z zakonom naj bi se vzpostavil enoten sistem prejemkov in pravic poslovodnih oseb v teh družbah.

Glede na to, da je namen ZPPOGD ureditev, ki nadomešča nezmožnost vpliva Republike Slovenije na člane nadzornih svetov v družbah v večinski državni lasti, ob upoštevanju prej povedanega o izvajanju pristojnosti nadzornega sveta družbe, ki ji Banka Slovenije izreče ukrep izredne uprave, in ob upoštevanju zakonske zahteve, da je Banka Slovenije pri izvajanju pristojnosti neodvisna in samostojna, je po našem mnenju jasno, da ZPPOGD v urejanje razmerij med Banko Slovenije (pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta banke pod izredno upravo) in člani izredne uprave (kot nadzornim ukrepom po ZBan-1) ne more in ne sme posegati. Samo dejstvo, da je Republika Slovenija z dokapitalizacijo res postala večinska lastnica banke pod izredno upravo namreč ne vpliva na njeno pristojnost izvajanja kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz imetništva delnic, v kar naj bi dejansko posegel ZPPOGD s svojim enotnim obravnavanjem prejemkov. Kot zgoraj navedeno, Banka Slovenije izvaja pristojnosti tako nadzornega sveta kot skupščine banke.

Na tem mestu je treba izpostaviti tudi namen izrednih ukrepov Banke Slovenije; osnovni namen izredne uprave (kot tudi ostalih izrednih ukrepov po ZBan-1) je zagotovitev stabilnosti finančnega sistema. Zato banka pod izredno upravo sicer ostaja gospodarski subjekt na trgu, in je s tega vidika še vedno podvržena nekaterim določbam korporativnega prava, ne opravlja pa več primarno osnovne funkcije gospodarske družbe po ZGD-1, ki je samostojno opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu, katere glavni namen je pridobivanje dobička, tudi v primeru, da je družba v večinski lasti države. Osnovni namen in cilj poslovanja ter samega obstoja banke kot gospodarskega subjekta, se z imenovanjem izredne uprave pomaknejo iz zasebne v javno sfero zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema, ki je v tem delu v pristojnosti Banke Slovenije. Banka Slovenije je tako edina pristojna, da najde ustrezno usposobljene strokovnjake, ki bodo neposredno izvajali njene izredne ukrepe nadzora, posledično pa po našem mnenju tudi, da postavi pogoje ter se dogovori o pravicah in obveznostih pogodbenega razmerja z njimi.

Tudi iz samega besedila ZPPOGD izhaja, da sicer široko zastavljena veljavnost zakona za vse gospodarske subjekte v večinski državni lasti natančno definira poslovodne osebe gospodarskih družb, v katerih je neposredno ali posredno imetnica večinskega deleža Republika Slovenija, vendar o izredni upravi ne govori. Dalje zakon pri navajanju pomena uporabljenih izrazov določa, da je organ nadzora po ZPPOGD nadzorni svet ali upravni odbor. Dejstvo je, da banka, ki ji je bil izrečen ukrep izredne uprave, nadzornega sveta sploh nima (pa tudi skupščine ne). Te pristojnosti, kot večkrat povedano, po zakonu izvaja Banka Slovenije – seveda še vedno kot samostojni in neodvisni regulator po ZBS-1 in ne kot organ nadzora po ZPPOGD. Tudi iz tega razloga se pravne posledice ZPPOGD po našem mnenju ne morejo nanašati na Banko Slovenije, Svet Banke Slovenije (kot kolektivni organ odločanja) ali na člane Sveta Banke Slovenije.

ZSDH-1

Dodatno želimo poudariti, da tudi določbe predloga novega Zakona o državnem holdingu, ki določajo politiko prejemkov organov vodenja družb, ki jih upravlja SDH, po našem mnenju, ne rešujejo zgoraj obravnavanih težav. Določbe 23. člena predloga ZSDH-1 se jasno nanašajo na zakonske usmeritve in omejitve pri izvajanju upravljavskih upravičenj SDH pri sprejemanju politik prejemkov organov vodenja, ki morajo biti poleg tega skladna z zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih družb. Slednje ne pride v poštev pri izrednih ukrepih Banke Slovenije, kjer ta prevzame pristojnosti skupščine in nadzornega sveta, praktično z enakimi utemeljitvami kot zgoraj. Zakon, tudi, če bo zakon sprejet v predlaganem besedilu, tako ne bo uredil predstavljenih specifičnosti urejanja razmerij pri izrednih ukrepih, ki jih Banka Slovenije izreče po ZBan-1, SDH pa zakona v takih primerih sploh ne bo mogel izvajati, saj ne bo mogel "uporabiti upravljavskih upravičenj" pri sprejemanju politike prejemkov organov vodenja, kot mu to nalaga zakon, ker ta upravičenja prenehajo z izdajo ukrepa Banke Slovenije. Tudi iz tu povedanega, ob upoštevanju določb 89. člena ZSDH-1 o uporabi ZPPOGD lahko izhaja le, da je poenotenje sistema prejemkov in pravic v družbah v državni lasti smiselno in utemeljeno le v primerih, ko država stakimi družbami lahko upravlja.

---------------------------

1 Celoten člen se glasi:
223a. člen
(odgovornost v zvezi z izvajanjem nadzora)
(1) Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu, pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(2) Šteje se, da je Banka Slovenije pri izrekanju ukrepov nadzora in izvajanju drugih pristojnosti na podlagi tega zakona ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času odločanja, lahko upravičeno štela, da so izpolnjeni pogoji za izrekanje ukrepov nadzora v skladu s tem zakonom in da so izrečeni ukrepi zakoniti.
(3) Banka Slovenije je odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.
(4) Šteje se, da je oseba, ki je delovala v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom, ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času svojega delovanja, ravnala kot dober strokovnjak.
 

Stabilnost slovenskega bančnega sistema

Ljubljana, 28. januarja 2014

Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval gradivo Stabilnost slovenskega bančnega sistema, januar 2014 in ga sprejel.

Razvoj sistemskih tveganj v slovenskem bančnem sistemu je bil v letu 2013 pod vplivom nadaljevanja gospodarske recesije in močnega krčenja finančnega posredništva. Oba dejavnika ostajata močno prepletena zaradi visoke zadolženosti podjetij in odvisnosti njihovega okrevanja od pridobivanja virov za investicije pri bankah. Razdolževanje bank v tujini pomeni tudi omejene možnosti za spreminjanje strukture financiranja podjetij. Ta ostajajo relativno visoko zadolžena, kljub neto odplačevanju posojil v preteklem letu.

Ohranjanje visoke zadolženosti podjetij glede na lastniški kapital ne izboljšuje njihove kreditne sposobnosti, kar jih sili v dodatno dezinvestiranje, oziroma v zadržanost pri novih investicijah. Relativno večja občutljivost podjetij na finančno krizo je posledica visoke odvisnosti od dolžniškega oz. posojilnega financiranja prek bank in relativno nizkega deleža lastniškega kapitala. Amplituda finančnega cikla je zato precej večja od amplitude poslovnega cikla ter ima močnejše negativne posledice na gospodarsko aktivnost kot to opažamo v nekaterih primerljivih ekonomijah. Šele povečan obseg kapitala v podjetjih ter znižanje odvisnosti od prevladujočega posojilnega financiranja pri bankah bo znižala njihovo občutljivost na trajanje finančne krize. Na podlagi izvedene ocene zadolženosti podjetij ugotavljamo relativno visoko skoncentriranost zadolženosti znotraj posameznih dejavnosti, hkrati pa se je s trajanjem finančne krize problem prezadolženosti podjetij pokazal tudi v dejavnostih, ki veljajo za ciklično manj občutljive. Da bi podjetja znižala relativno zadolženost na raven najuspešnejših podjetij v svoji dejavnosti t.j. tistih z nadpovprečno dodano vrednostjo, bi morala povečati vrednost kapitala za okoli 5 mrd EUR. Vendar je proces popravljanja strukture bilanc podjetij in bank vzajemen, v sektorju podjetij poteka tem počasneje čim hitreje se odvija v bančnem sektorju prek neto odplačila dolgov do tujine.

Znižanje ravni zadolženosti podjetij ne omogoča le dokapitalizacija podjetij. K temu bo lahko prispevala tudi zamenjava dolga za kapital v skladu z veljavno zakonodajo, kapital podjetij pa se lahko poveča tudi s povečanjem tržne vrednosti kapitala ob gospodarski rasti. Poleg finančnega prestrukturiranja podjetij je potrebno tudi odgovorno lastniško prestrukturiranje podjetij in poslovno prestrukturiranje z ustreznimi poslovnimi modeli, ki bodo prispevali k večji dodani vrednosti slovenskih podjetij.

Sektor gospodinjstev kljub dolgotrajni krizi in njenem vplivu na poslabševanje življenjskega standarda ostaja med najmanj tveganimi naložbami bank. Gospodinjstva predstavljajo tudi sektor, ki je z racionalnim odnosom do zadolževanja v času visoke konjunkture ohranil stopnjo zadolženosti, ki je za polovico nižja kot v povprečju evroobmočja. Kot eden redkih sektorjev s pozitivno neto finančno pozicijo lahko s povpraševanjem pomembno prispeva h gospodarskem okrevanju.

Negativna gospodarska rast je prispevala k nadaljnjemu poslabševanju kakovosti naložb bank. Kreditno tveganje se je po opravljenih pregledih kakovosti portfeljev bank in prenosih nedonosnih terjatev dveh največjih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v decembru znižalo. Kljub temu pa še naprej obstaja tveganje ponovnega poslabšanja kakovosti bančnih naložb v primeru nadaljevanja gospodarskega zastoja.

Po že opravljenih dokapitalizacijah bank v decembru in po realizaciji vseh ukrepov prestrukturiranj in dokapitalizacij predvidenih tudi za ostale banke do sredine 2014, se bo kapitalska ustreznost bank zvišala. Dodatna preskrbljenost bank s kapitalom daje dobro osnovo za večje kreditiranje tistih podjetij, ki izkazujejo zdravo kreditno sposobnost in imajo perspektivne poslovne modele ter hkrati tudi osnovo za razreševanje ostalega dela slabega portfelja bank, ki še ni bil prenesen na DUBT. Z višjo kapitalsko ustreznostjo bančnega sistema se znižujejo razlogi za zniževanje kreditne aktivnosti kot vzvoda za povečevanje količnika kapitalske ustreznosti.

Zaradi visokega deleža nedonosnih terjatev v bankah in krčenja posojilne aktivnosti se je lani povečalo dohodkovno tveganje v bankah. Višje dohodkovno tveganje v bankah se je pokazalo v vztrajnem zniževanju neto obrestnih prihodkov, znižanju neto neobrestnih prihodkov ter močnem povečanju stroškov oslabitev in rezervacij. V decembru izvedeni prenosi nedonosnih terjatev na DUTB po vrednostih nižjih od knjigovodske vrednosti, so pomenile dodatno izkazane izgube z negativnim učinkom na kapital. Izgubo bank v letu 2013 so decembra močno povečala tudi knjiženja dodatnih oslabitev izhajajočih iz pregleda kakovosti portfelja. Po štirih letih izgube v bančnem sistemu, bo leto 2014 pomembno z vidika sposobnosti bank prilagoditi poslovne modele na način, da bodo zagotavljali pozitivno poslovanje in notranje generiranje kapitala. Kriza potrjuje, da prekomerno financiranje bank z viri pridobljenimi na grosističnih finančnih trgih povečuje občutljivost bank na hitro spreminjajoče se pogoje na mednarodnih finančnih trgih in da je rast poslovanja bank pogojena tudi z zmožnostjo povečevanja avtonomnih virov, s tem pa bolj stabilnega razmerja med posojili in vlogami.

Po izvedenih stresnih testih in takojšnjih ukrepih države in Banke Slovenije za povečanje stabilnosti bank, se je tveganje refinanciranja bank na grosističnih trgih sicer znižalo in pričakovati je lajšanje pogojev za njihov ponovni dostop do virov v tujini. Banke v kratkem roku niso obremenjene z visokim tveganjem refinanciranja, saj so velik del dolga do tujine že odplačale. Večje potrebe po refinanciranju bank bodo na prehodu iz leta 2014 v leto 2015, ko bo bankam zapadlo 3,3 mlrd EUR obveznosti iz naslova dolgoročnega refinanciranja pri ESCB, ki pa jih banke nameravajo deloma predčasno poplačati že v prvem delu leta 2014.

Razvoj sistemskih tveganj v bančnem sistemu ostaja negotov, kljub učinkovitemu začetku sanacije bank v decembru 2013 v skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Proces krčenja finančnega posredništva bank je močno odvisen od okrevanja gospodarstva in uspešnosti prilagoditve strukture financiranja bank, ki se bo nadaljevalo tudi v letu 2014. Slednje se mora odraziti v nadaljnjem zmanjšanju odvisnosti od kratkoročnega in nestabilnega financiranja na mednarodnih finančnih trgih ter nadaljnjem povečevanju dela financiranja z avtonomnimi in dolgoročnejšimi viri. Leto 2014 bo odločilno za banke, ki so vstopile v sanacijski proces, da prilagodijo svoje poslovne modele novim pogojem poslovanja, ki jim bodo zagotavljali pozitivni poslovni rezultat ter zadostno sposobnost notranjega generiranja kapitala. Izboljšana učinkovitost poslovanja bank se mora odraziti v zvišanju neto obrestne marže, ki bo zagotavljala ustrezen donos na vloženi kapital ter ustrezno ovrednotenje prevzetih tveganj. Ker teh prilagoditev ne bodo sposobne izvesti vse banke na relativno zasičenem bančnem trgu, ki ne omogoča enakih stopenj rasti kot pred krizo, je nadaljnja konsolidacija bančnega sistema nujna. 

Celotno gradivo je objavljeno v poglavju Publikacije in raziskave.
 

Sestal se je Nacionalni svet za plačila

Ljubljana, 29. januarja 2014

Na Banki Slovenije je potekal 1. sestanek Nacionalnega sveta za plačila (Svet). Banka Slovenije je predstavila svoje motive in cilje pri oblikovanju Sveta, ta pa je obravnaval in sprejel Poslovnik Nacionalnega sveta za plačila, ki podrobneje ureja delovanje Sveta. V skladu s Poslovnikom bo Banka Slovenije za potrebe dela Sveta vzpostavila tudi posebno spletno stran, ki bo namenjena zagotavljanju transparentnosti delovanja Sveta in obveščanju javnosti o aktualnih tematikah s področja dela Sveta.
 
Svet je obravnaval informacijo o ustanovitvi Odbora za plačila malih vrednosti v eurih s strani Evropske centralne banke, v povezavi z migracijo starih (nacionalnih) plačilnih instrumentov (kreditnih plačil in direktnih obremenitev) na plačilne instrumente enotnega območja plačil v eurih (angl.: Single Euro Payments Area – SEPA) pa sta bili na sestanku obravnavani še problematika direktnih obremenitev SEPA v Sloveniji ter migracija na SEPA in zahteve Uredbe (EU) št. 260/2012.
 
V okviru zadnje omenjene tematike so bili člani seznanjeni s predlogom Uredbe Evropske komisije, ki spreminja Uredbo (EU) št. 260/2012, v skladu s katerim se bo rok za migracijo na plačila SEPA (uveljavitev standarda plačilnih sporočil ISO 20022) s prvotnega datuma, tj. 1. 2. 2014, podaljšal za šest mesecev. Predlog Evropske komisije je posledica dejstva, da nekatere države evroobmočja ne bodo uspele pravočasno zaključiti migracije plačil na SEPA, ki je v Sloveniji praktično zaključena, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami evroobmočja. Navkljub pričakovanemu formalnemu podaljšanju roka za dokončanje migracije Banka Slovenije vse deležnike na trgu plačilnih storitev, ki jih migracija plačil na SEPA zadeva in ki je še niso zaključili, spodbuja k temu, da postopke migracije zaključijo v predvidenih rokih.
 
Kaj je Nacionalni svet za plačila?
Nacionalni svet za plačila je Banka Slovenije vzpostavila s ciljem podpirati uravnotežen in trajnosten razvoj trga varnih in učinkovitih plačilnih storitev v Sloveniji. Usmerjal in usklajeval bo razvoj glede na spremembe v mednarodnem okolju. Znotraj Sveta se ob prisotnosti Banke Slovenije in drugih državnih organov srečujeta strani ponudbe in povpraševanja na trgu plačilnih storitev, usklajuje interese, določa prednostne naloge ter razrešuje morebitna nesoglasja. V Svetu sodelujejo deležniki, ki jih je Banka Slovenije povabila k sodelovanju na podlagi ocene, da lahko strokovno prispevajo k uveljavitvi družbeno učinkovitih plačil, in sicer: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Koper d. d., Bankart d. o. o., Davčna uprava Republike Slovenije, Efunds International Limited, plačilni sistemi, podružnica v Ljubljani, Gospodarska zbornica Slovenije, Intesa Sanpaolo Card – procesiranje plačilnih kartic in razvoj d.o.o., Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Nova Kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Slovensko zavarovalno združenje, Trgovinska zbornica Slovenije, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, Javna agencija Republike Slovenija za varstvo konkurence, Združenje bank Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije.
 
K sodelovanju v Svetu lahko na podlagi argumentirane vloge pristopijo tudi deležniki, ki izpolnjujejo s Sklepom o vzpostavitvi Nacionalnega sveta za plačila določene kriterije in jih Banka Slovenije k sodelovanju ni pozvala sama.
 

Gospodarska in finančna gibanja ter poslovanje bank

Ljubljana, 11. februarja 2014

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval najnovejše gospodarske in finančne razmere in potrdil objavo poročil Gospodarska in finančna gibanja, januar 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2013 in gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.
 
Mesečni kazalniki kažejo na nadaljnjo stabilizacijo gospodarske aktivnosti v Sloveniji ob koncu lanskega leta. Tekoča dinamika aktivnosti v industriji in zasebnih storitvah je bila šibka, a kaže na odsotnost novih negativnih šokov v domačem in tujem povpraševanju. Hitra rast vrednosti opravljenih gradbenih del se je novembra nadaljevala, tudi zaradi nekoliko večjih javnih izdatkov za infrastrukturne investicije. Negotovost v gospodarstvu ostaja visoka kljub ugodnejšim gospodarskim gibanjem in večjemu zaupanju.
Število registriranih brezposelnih je bilo januarja največje po letu 1994. Povečanje v primerjavi z decembrom je bilo precejšnje, a je takšno gibanje na začetku leta običajno zaradi iztekanja pogodb za določen čas. Število delovno aktivnih je novembra poraslo že tretji mesec zapored, kar ob visoki brezposelnosti kaže na postopno umirjanje razmer, pa tudi na strukturne spremembe na trgu dela.
Povprečna inflacija, merjena s HICP, je v letu 2013 znašala 1,9 %, kar je za 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. K skupni inflaciji so največ prispevale cene hrane in storitev. Do povišanja slednjih je prišlo predvsem zaradi fiskalnih in administrativnih ukrepov. Ti so zvišali tudi najožji kazalnik osnovne inflacije, ki pa ostaja na nizki ravni in pod povprečjem evrskega območja.
Primanjkljaj proračuna Republike Slovenije je v letu 2013 znašal 1,5 mrd EUR oziroma 4,4 % ocenjenega BDP in je bil v skladu z načrtovanim v rebalansu proračuna iz julija 2013. Prihodki konsolidirane bilance so lani do novembra medletno zaostajali za 2,9 %, na to so vplivale predvsem neugodne gospodarske razmere. Odhodki so ostali nespremenjeni, pri čemer so se močno povečala plačila obresti, zmanjšali pa predvsem izdatki za blago in storitve ter za plače in prispevke zaposlenih. Zadolževanje države je do novembra lani znašalo skoraj 6 mrd EUR, decembra pa se je še povečalo zaradi dokapitalizacije bank. Po izvedenih ukrepih za reševanje bank se je zahtevana donosnost dolgoročne državne obveznice znižala in januarja v povprečju znašala 4,7 %.
Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je začel proti koncu lanskega leta zmanjševati zaradi postopne stabilizacije domače potrošnje ter začasno šibkejšega izvoza blaga in storitev. Hkrati se je začel večati primanjkljaj faktorskih dohodkov zaradi manjšega presežka v dohodkih od dela, medletno večjega primanjkljaja dohodkov od neposrednih naložb ter rasti plačil obresti na državni dolg. Kljub temu je v letu 2013 do novembra presežek tekočega računa znašal 6,1 % BDP, kar je medletno več za 3,2 odstotne točke. Nadaljujejo se neto odlivi preko zasebnega sektorja in neto prilivi prek države. Neto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 12,5 mrd EUR in se je glede na konec leta 2012 zmanjšal za 1,8 mrd EUR, pri čemer se je neto dolg države povečal za 3,4 mrd EUR, neto dolg bank pa zmanjšal za 2,5 mrd EUR.
 
Poslovanje bančnega sistema v letu 2013 je bilo predvsem pod vplivom nadaljevanja razdolževanja bank na grosističnih trgih in neugodnih gospodarskih razmer, z močnim vplivom na krčenje kreditne aktivnosti. Na bilančno vsoto in posamezne bilančne kategorije ob koncu leta, na spremembe v strukturi bilanc, kot tudi na celoletni poslovni izid so močno vplivali tudi ukrepi, ki sta jih decembra sprejeli Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije za stabilizacijo bančnega sistema in sicer predvsem dokapitalizacije in odkupi slabih terjatev ter prenosi na Družbo za upravljanje s slabimi terjatvami bank (DUTB).
Bilančna vsota bank se je v letu 2013 znižala za 11,1% oziroma za 5,1 mrd EUR. K zniževanju bilančne vsote je razdolževanje do tujine prispevalo 2,9 mrd EUR. Posojila nebančnemu sektorju so se v celem letu znižala za 6,5 mrd EUR, za več kot polovico tega zneska v decembru, predvsem kot posledica prenosov slabih terjatev na DUTB. Bančni sistem je v letu 2013 izkazal izgubo pred davki v višini 3,2 mrd EUR. K izgubi so ključno prispevali visoki stroški oslabitev in rezervacij, ki so posledica nadaljnjega slabšanja kakovosti portfelja bank ter nižanja vrednosti zavarovanj.
 
 
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2013. Odkritih je bilo 1.597 kosov ponarejenih evrobankovcev, ali 32,4 % manj kot v letu 2012. Vrednost odkritih ponarejenih evrobankovcev in evrokovancev je v letu 2013 znašala 105.776,00 EUR, ali 68,7 % manj kot v letu 2012. Največji del odkritih ponarejenih evrobankovcev v količinski strukturi v letu 2013 predstavljajo bankovci za 50, 20 in 100 EUR (87,5 %), pri kovancih pa je najpogosteje ponarejen kovanec za 2 EUR (54,9 %). Število odkritih ponaredkov evrogotovine v Sloveniji ostaja v okvirih dolgoletnih povprečij in zaenkrat ne predstavlja večjega problema.
 
 
3) Svet BS je obravnaval ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom in določil tarife za opravljanje nadzora.

Sporočilo za javnost z dne 19. februar 2014 - Plače usklajene

Ljubljana, 19. februar 2014

Plače usklajene

Banka Slovenije je danes poslala anekse k pogodbam o zaposlitvi za člane izredne uprave Probanke na pristojno ministrstvo – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Glede na omejitve, ki izhajajo iz Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti so od vstopa Republike Slovenije v lastništvo banke plače nižje in sicer znašajo po novem 11.988 EUR bruto mesečno, veljajo od dneva vstopa v lastništvo. Plače članov izredne uprave Factor banke so enake, kot so bile določene z osnovno pogodbo o zaposlitvi, saj je njihova višina s tem zakonom že usklajena. Drugi prejemki (odpravnina, spremenljivi del plačila za uspešnost poslovanja) še niso določeni in bodo določeni naknadno v okviru zakonskih možnosti.

 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 25.02.2014 (plačilni sistemi)

Ljubljana, 25. februarja 2014

1)Svet Banke Slovenije je sprejel poročilo o poslovanju plačilnih sistemov v četrtem četrtletju 2013.

Poročilo obravnava gibanje obsega transakcij, ki se obdelujejo in poravnavajo v plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, morebitnimi odstopanji in motnjami v delovanju teh sistemov. V navedenih plačilnih sistemih je bilo v četrtem četrtletju 2013 skupaj obdelanih in poravnanih preko 54 milijonov transakcij, v skupni vrednosti 141 milijard EUR. Po skupni vrednosti transakcij največji delež pripada sistemu TARGET2-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije in je namenjen predvsem poravnavi plačil velikih vrednosti. Po številu transakcij imajo pomembnejše deleže plačilni sistemi, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije manjših vrednosti, kot so transakcije iz naslova uporabe plačilnih kartic ali kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA. Učinkoviti in zanesljivi plačilni sistemi zagotavljajo nemoten in pravočasen negotovinski prenos denarnih sredstev med ekonomskimi subjekti ter so tako hrbtenica in ključnega značaja za učinkovito delovanje vsakega razvitega gospodarstva. V obravnavanem četrtletju ni bilo zaznanih motenj, ki bi vplivale na tekoče delovanje plačilnih sistemov oziroma nemoten prenos.

Plačilni sistemi, ki delujejo po slovenskem pravu
Plačilnih sistemov, ki delujejo po slovenskem pravu, je v Sloveniji osem, med njimi pa je ključen TARGET2-Slovenija. Ta predstavlja slovensko komponento "sistema sistemov", vseevropskega sistema za plačila v evrih TARGET2, ki ga upravlja Evrosistem in temelji na enotni tehnološki platformi. Namenjen je predvsem poravnavi transakcij velikih vrednosti in časovno kritičnih transakcij v evrih, poravnavi denarnih terjatev in obveznosti udeležencev sistemov za poravnavo poslov s finančnimi instrumenti v evrih, poravnavi denarnih terjatev in obveznosti udeležencev iz naslova udeležbe v drugih plačilnih sistemih v evrih, kot tudi za izvajanje plačilnih transakcij iz naslova denarne politike. Poravnava transakcij se izvede individualno in v realnem času.

Plačilni sistemi SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), SEPA Interni Direct Debit po osnovni shemi SEPA (SEPA IDD CORE) in SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški shemi SEPA (SEPA IDD B2B) omogočajo izvrševanje kreditnih plačil in direktnih obremenitev v skladu s standardi enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payments Area – SEPA). Poravnavo neto denarnih terjatev in obveznosti med udeleženci teh plačilnih sistemov iz naslova omenjenih vrst plačil izvaja Banka Slovenije, medtem ko družba Bankart d. o. o. skrbi za izmenjavo plačil SEPA med udeleženci plačilnih sistemov ter za izračun denarnih terjatev in obveznosti udeležencev.

V Sloveniji delujejo trije plačilni sistemi, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije s plačilnimi karticami. Dva od teh upravlja družba Bankart d. o. o., in sicer plačilna sistema Poravnava bankomatov in Poravnava kartic, enega pa Banka Koper d. d., in sicer plačilni sistem Multilateralni kliring Activa. Omenjeni družbi v posameznih od teh plačilnih sistemov izračunavata neto denarne terjatve in obveznosti med udeleženci teh plačilnih sistemov, ki izvirajo iz kartičnih plačil v breme ali dobro njihovih strank (imetnikov kartic in prodajnih mest) oziroma dvigov gotovine na bankomatih. Banka Slovenije v teh plačilnih sistemih izvaja poravnavo terjatev in obveznosti med udeleženci. Primerljiv s kartičnimi plačilnimi sistemi je še plačilni sistem, v katerem se obdelujejo transakcije iz naslova plačil z mobilnim telefonom – Plačilni sistem Moneta, ki ga upravlja Nova Kreditna banka Maribor d. d. Obseg transakcij, ki je obravnavan za potrebe tega poročila, ne ustreza obsegu vseh kartičnih plačilnih transakcij v Sloveniji, saj se precejšen delež zadevnih transakcij obdeluje tudi na druge načine in prek drugih kanalov (npr. plačilne transakcije, kjer sta plačnik in prejemnik plačila stranki iste banke).

V vseh plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, je bilo v 4. kvartalu 2013 skupaj obdelanih in poravnanih 54.072.697 transakcij, v skupni vrednosti 140.876,41 mio EUR. To v primerjavi s 3. kvartalom 2013 pomeni zmanjšanje števila (–0,16 %) in povečanje vrednosti (+8,34 %) transakcij, glede na 4. kvartal 2012 pa zmanjšanje tako števila (–0,75 %) kot tudi vrednosti (–9,94 %) transakcij. Zaradi preprečitve možnosti identifikacije posameznih plačilnih sistemov in njihovih upravljavcev ter s tem povezanega razkrivanja poslovnih informacij zaupnega značaja v nadaljevanju niso navedeni absolutni podatki (število in vrednost transakcij v posameznem plačilnem sistemu) in deleži posameznih plačilnih sistemov v zgoraj predstavljeni celoti. Izjema pri tem je plačilni sistem TARGET2-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije.

Na število transakcij v 4. kvartalu 2013 oziroma gibanje glede na 3. kvartal 2013 je v veliki meri vplivala sezonska komponenta, ki pa se v različnih plačilnih sistemih kaže različno, kot je opisano v nadaljevanju. Najmanj je sezonski komponenti podvržen obseg transakcij z direktno obremenitvijo, kjer gre večinoma za transakcije, ki se mesečno ponavljajo (npr. stroški elektrike, RTV prispevek, komunalne storitve). Pri kreditnih plačilih malih vrednosti (sistem SEPA IKP) se število transakcij v zadnjih mesecih leta običajno opazneje poveča (povečana gospodarska aktivnost glede na poletje in povečano trošenje v predprazničnem času).

Za plačilne sisteme, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije s plačilnimi karticami, je v 4. kvartalu 2013 opazen rahel upad števila transakcij glede na 3. kvartal istega leta, kar je običajen sezonski trend. Konica ob decembrski nakupovalni mrzlici namreč ne odtehta povečane uporabe plačilnih kartic v času poletnih dopustov, predvsem julija in avgusta. Na število (in sorazmerno tudi vrednost) transakcij v posameznih "kartičnih plačilnih sistemih" in razporeditev deležev med tovrstnimi sistemi sicer vplivajo tudi drugi, posamični dogodki na trgu kartičnih plačil, kot so npr. prehodi velikih trgovcev od ene banke k drugi banki (udeležencu drugega sistema) ali zamenjave kartičnih produktov v ponudbi posameznih bank.

V plačilnem sistemu TARGET2-Slovenija je bila glede na predhodni kvartal sicer zaznana rast števila transakcij za 4,13 % (na 142.831 transakcij), a to ne vpliva na dejstvo, da ima ta sistem po številu transakcij z 0,26 % enega najnižjih deležev med obravnavanimi sistemi. To je skladno z zasnovo in primarnim namenom tega plačilnega sistema, ki je namenjen poravnavi predvsem (majhnega števila) plačil velikih vrednosti v realnem času.

Kar zadeva spremembo števila transakcij glede na 4. kvartal 2012, velja izpostaviti, da je bila največja relativna rast zaznana v plačilnem sistemu SEPA IDD CORE. Razlog za to rast je, da je bil v slovenskem bančnem okolju konec leta 2012 oziroma z začetkom leta 2013 zaključen prenos obdelave transakcij z direktno obremenitvijo s prej prisotnih nacionalnih ureditev na enotno shemo direktnih obremenitev, ki je uveljavljena na celotnem območju SEPA.

Čeprav je število v njem poravnanih transakcij relativno majhno, pa je vrednostno daleč najpomembnejši plačilni sistem TARGET2-Slovenija. V njem je bilo v 4. kvartalu 2013 poravnanih za skupaj 125,37 mrd EUR transakcij. Vrednost transakcij, poravnanih v TARGET2-Slovenija, predstavlja 88,99 % skupne vrednosti poravnanih oziroma obdelanih transakcij v plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu. 

Za TARGET2-Slovenija je torej značilna poravnava majhnega števila plačil relativno visokih vrednosti (v obravnavnem kvartalu je bila povprečna vrednost transakcije 877.769 EUR), na skupno vrednost poravnanih transakcij pa na splošno v največji meri vplivajo tri kategorije plačil: (i) mejni depoziti (teh sicer od uvedbe ničelne obrestne mere v 3. kvartalu 2012 praktično ni več), (ii) posojila čez dan (katerih obseg se od konca leta 2011 trendno zmanjšuje, z izjemo rasti v obravnavanem kvartalu) in (iii) transakcije iz naslova depozitov (čez noč) države in občin kot vrednostno največji delež vseh transakcij države in občin. V primerjavi s 3. kvartalom 2013 sta se povečala število transakcij (+4,13 %) in njihova vrednost (+10.12 mrd EUR oziroma +8,78 %). V tem obdobju se je na eni strani zmanjšala vrednost transakcij države in občin, na drugi strani pa se je povečala vrednost transakcij, povezanih z instrumenti denarne politike (avkcije posojil in depozitov) in posojilom čez dan. Glede na 4. kvartal 2012 pa se je število v TARGET2-Slovenija poravnanih transakcij povečalo (+0,99 %), njihova skupna vrednost pa zmanjšala (–16,00 mrd EUR oziroma –11,32 %). Na to sta najbolj vplivali dve sicer nasprotni gibanji: zmanjšanje vrednosti transakcij države in občin in povečanje vrednosti transakcij, povezanih z instrumenti denarne politike (avkcije posojil in depozitov).

V plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, v obravnavanem kvartalu ni bilo izpadov. To pomeni, da v nobenem od teh sistemov ni prišlo do (operativnih) motenj v delovanju, o katerih so sicer upravljavci plačilnih sistemov dolžni ažurno poročati Banki Slovenije. Slednja je sicer tudi pristojna za izdajanje dovoljenj v zvezi z delovanjem in upravljanjem teh plačilnih sistemov ter izvaja funkcijo pregleda oziroma nadzora, s čimer prispeva k trdnosti, zanesljivosti in hkrati učinkovitosti teh sistemov.

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme
V 4. kvartalu 2013 je bilo med udeleženci plačilnega sistema TARGET2-Slovenija in ostalimi udeleženci vseevropskega plačilnega sistema TARGET2 poravnanih 38.134 odlivnih čezmejnih transakcij, v skupni vrednosti 19,62 mrd EUR, ter 80.341 prilivnih čezmejnih transakcij, v skupni vrednosti 22,17 mrd EUR. Glede na 3. kvartal 2013 je bilo število transakcij relativno stabilno tako na odlivni (+0,77 %) kot tudi na prilivni (+0,90 %) strani. Ob podobno majhnem povečanju skupne vrednosti odlivnih transakcij (+0,54 %) se je močneje (+15,73 %) povečala vrednost prilivnih transakcij. Poleg drugih dejavnikov k številu in vrednosti omenjenih transakcij v zadnjem času znatno pozitivno vpliva poslovanje ene od slovenskih bank, ki preko slovenske plačilne infrastrukture zagotavlja "okno v Evropo" za več bank iz srednje in jugovzhodne Evrope, ki preko omenjene slovenske banke pošiljajo naloge za poravnavo v plačilni sistem TARGET2-Slovenija oziroma iz tega plačilnega sistema prejemajo.

Na podoben način omenjena banka v zadnjih mesecih pozitivno prispeva tudi k obsegu transakcij v sistemu SEPA eksterna kreditna plačila (SEPA EKP), ki ga upravlja družba Bankart d. o. o. in preko katerega je udeležencem sistema omogočena dosegljivost za čezmejna kreditna plačila SEPA, tj. dostop do vseevropskega plačilnega sistema za kreditna plačila SEPA STEP2 SCT – preko slednjega je mogoče doseči (jim pošiljati plačila in plačila od njih prejemati) več kot 4.700 ponudnikov plačilnih storitev v Evropi in posledično tudi njihove stranke. Odločitev nekaterih tujih bank, da si dosegljivost oziroma dostop do sistema STEP2 SCT zagotovijo skozi slovensko plačilno infrastrukturo, kaže tudi na njeno operativno in stroškovno učinkovitost. Na prilivni strani je sicer pozitivne vplive na obseg transakcij moč iskati tudi v vplivu migracije tujih bank na uporabo plačilnih instrumentov, skladnih s pravili SEPA oziroma z Uredbo (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih (izhodiščni rok za uskladitev je bil namreč 1. februar 2014), in posledično večji uporabi plačilnega sistema STEP2 SCT za izvrševanje kreditnih plačil s strani tujih udeležencev tega plačilnega sistema v dobro udeležencev sistema SEPA EKP oziroma njihovih strank.

Na koncu omenimo še sistema SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni shemi SEPA (SEPA EDD CORE) in SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški shemi SEPA (SEPA EDD B2B), ki ju prav tako upravlja družba Bankart d. o. o. in udeležencem sistemov omogočata posredno udeležbo v vseevropskih sistemih za obdelavo direktnih obremenitev SEPA (STEP2 M-PEDD CORE in STEP2 M-PEDD B2B) oziroma dosegljivost več kot 4.100 oziroma več kot 3.300 ponudnikov plačilnih storitev v Evropi. Njun relativni pomen pa je odvisen zlasti od trendov uveljavljanja plačevanja z direktnimi obremenitvami tudi na čezmejni ravni.

 


2) Svet BS je obravnaval več poročil s področja nadzora bančnega poslovanja.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 11. marca 2014

Ljubljana, 11. marec 2014

1.Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval redni mesečni pregled gospodarskih in finančnih gibanj in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, februar 2014 ter Ekonomski odnosi s tujino, december 2013 (http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229 ).

Gospodarske razmere v evrskem območju so se ob koncu lanskega leta izboljšale. Aktivnost je bila večja v osrednjih državah evrskega območja, stabilizirale pa so se tudi razmere v nekaterih perifernih članicah. Zaradi ugodnejših podatkov je Evropska komisija nekoliko zvišala napovedi gospodarske rasti v evrskem območju za leti 2014 in 2015. Še naprej se nižajo napovedi za Rusijo.

Z obsežno revizijo podatkov ob objavi BDP za lansko zadnje četrtletje se je makroekonomska slika Slovenije v zadnjem letu korenito spremenila. Izdatni popravki navzgor kažejo na močnejše in zgodnejše gospodarsko okrevanje od pričakovanj. Četrtletna gospodarska rast se je lani povečevala in v zadnjem četrtletju dosegla 1,2 %, kar je bila ena najvišjih stopenj rasti v EU. Okrevanje tujega povpraševanja v drugi polovici lanskega leta se je odrazilo v rasti industrijske proizvodnje in blagovnega izvoza. Povečevati se je začela tudi dodana vrednost v storitvah zasebnega sektorja, k čemur je ob šibkejšem izvozu storitev prispevalo večje domače trošenje, statistično pa tudi ukrepi proti sivi ekonomiji. Povečano investiranje v opremo in stroje ter proti koncu leta tudi v javno infrastrukturo, je ob rasti industrijske proizvodnje okrepilo uvoz, kar je močno zmanjšalo prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP. Presežek tekočega računa ostaja velik, z okrevanjem domačega povpraševanja pa se pričakuje njegovo zmanjšanje.

Razmere na trgu dela ostajajo neugodne, čeprav dinamika nekaterih kazalnikov nakazuje izboljšanje. Ob visoki registrirani brezposelnosti so tokovi v in iz brezposelnosti močni, pri čemer je pozitivno predvsem povečevanje števila odlivov zaradi zaposlitve. Medletno zmanjševanje števila delovno aktivnih se je decembra skoraj ustavilo. Plače so se proti koncu leta začele zmerno poviševati. Hkrati se je močno upočasnilo zmanjševanje realne mase plač, k čemur je prispeval tudi padec inflacije.

Inflacija se je februarja še znižala. Merjena s HICP je znašala le še 0,2 %, v največji meri zaradi padca cen energentov, znižala pa se je tudi rast cen hrane. Osnovna inflacija je ostala pod povprečjem evrskega območja, kar je predvsem posledica razlik v stopnjah rasti cen industrijskih proizvodov, ki jih v Sloveniji omejuje šibko domače povpraševanje.

Dolg in primanjkljaj države sta se lani povečala predvsem zaradi ukrepov za reševanje bank. Po ocenah Evropske komisije je lani primanjkljaj države znašal 14,9 % BDP in dolg 71,9 % BDP, primanjkljaj pa naj bi se brez upoštevanja ukrepov za reševanje bank letos zmanjšal na 3,3 % BDP. Po objavi rezultatov obremenitvenih testov se je zahtevana donosnost slovenske državne obveznice nižala tudi v začetku marca, od novembra do začetka marca so se pribitki nad referenčnimi nemškimi obveznicami znižali za okoli 160 bazičnih točk in dosegli najnižje vrednosti po novembru 2010. Pozitivni signali iz finančnih trgov sovpadajo z ugodnejšimi mnenji bonitetnih agencij po izvedbi ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema v Sloveniji ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Z nadaljevanjem izvajanja premišljenih ukrepov je potrebno zagotoviti stabilno in vzdržno gospodarsko rast ter krepiti dolgoročni gospodarski potencial, kar bo pomagalo pri izboljšanju ocen državnega dolga s strani bonitetnih agencij. To bi olajšalo dostop države in zasebnega sektorja do finančnih trgov ter utrdilo dostop bank do posojil denarne politike.

Bilanca bančnega sistema se je za razliko od preteklih mesecev januarja povečala kot posledica povečanega zaupanja zasebnega sektorja po objavi rezultatov obremenitvenih testov in dokapitalizaciji bančnega sistema. Poleg rasti vlog države in gospodinjstev so k temu prispevale tudi nadpovprečno višje vloge drugih finančnih organizacij. Opazna je upočasnitev krčenja posojil, do povečanja pa je prišlo pri stanovanjskih posojilih. Banke so nadaljevale s procesom razdolževanja do tujih bank in do Evrosistema.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere

Bilanca bančnega sistema se je za razliko od preteklih mesecev januarja povečala, za 186 mio EUR. K temu je prispevala predvsem rast vlog v večini sektorjev. Vloge gospodinjstev so se povečale za 140 mio EUR, kar je delno tudi sezonske narave. Po izvedenih decembrskih ukrepih in pozitivnem mnenju mednarodnih institucij glede sanacije bančnega sistema pa je povečanje vlog gospodinjstev verjetno tudi odraz vrnitve dela sredstev, ki so bila dvignjena iz bančnega sistema v preteklih mesecih. Banke so nadaljevale z zmernim razdolževanjem do tujih bank in do Evrosistema. Posojila nebančnemu sektorju so se januarja, v primerjavi s predhodnimi meseci, minimalno zmanjšala. Pri posojilih gospodinjstvom se nadaljuje zniževanje potrošniških posojil, medtem ko stanovanjska posojila ohranjajo pozitivno rast 1,3%.

V obdobju po septembru 2013, po uvedbi rednega likvidacijskega postopka dveh manjših bank, se nadaljuje zniževanje pasivnih obrestnih mer bank. Dolgoročne obrestne mere za vloge nebančnega sektorja so se od decembra 2012 do januarja letos znižale za 1,6 odstotne točke, od septembra naprej za 0,7 odstotne točke. Pričakujemo, da bo z znižanjem pasivnih obrestnih mer v prihodnje omogočeno tudi postopno zniževanje aktivnih obrestnih mer bank.

Kakovost kreditnega portfelja bank se je po decembrskih prenosih dela slabih terjatev bank na DUTB, izboljšala, kar kaže na ugoden učinek prenosa. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni se je znižal za skoraj 5 odstotnih točk, na 13,4%, vključno z nedonosnimi terjatvami do prebivalstva.

Januarja se je kakovost bančnih naložb, merjeno z deležem terjatev z zamudami nad 90 dni, izboljšala za 0,2 odstotne točke, na 13,2%,

4. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembe in dopolnitve Navodila za izvajanje Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, ki uvaja dodatne zahteve glede poročanja izpostavljenosti do dolžnikov na nivoju posameznega posla in glede poročanja o restrukturiranih izpostavljenostih. Banka Slovenije se z omenjeno spremembo že prilagaja bodoči, na nivoju EU harmonizirani ureditvi poročanja na področju kreditnega tveganja. S tem bo Banka Slovenije pridobila boljši pregled nad ustreznostjo upravljanja s kreditnim tveganjem v bankah, katerega sestavni del je tudi učinkovito sodelovanje v procesih prestrukturiranja zadolženih, a na dolgi rok perspektivnih podjetij. Hkrati se bo povečala ustreznost obravnave komitentov v postopkih restrukturiranja v bančnem sistemu in možnost spremljave teh procesov. Omenjena dopolnitev predstavlja tudi del širše iniciative, v okviru katere želi Banka, s spodbuditvijo procesov prestrukturiranja gospodarstva, prispevati k povečanju gospodarske aktivnosti.

Banke bodo morale izpostavljenosti na nivoju posla poročati prvič za mesec junij 2014, podatke o restrukturiranih izpostavljenostih pa najpozneje za mesec avgust 2014.
 

Sporočilo za javnost ob zaključku dijaškega tekmovanja Generacija €uro, dne 13. marca 2014

Ljubljana, 13. marec 2014

ZAKLJUČEK DIJAŠKEGA TEKMOVANJA GENERACIJA €URO
Evropska centralna banka (ECB) in dvanajst nacionalnih centralnih bank Evroobmočja (med njimi tudi Banka Slovenije) je tudi v šolskem letu 2013/2014 organiziralo srednješolsko tekmovanje Generacija €uro. Generaciji mladih, ki so odrasli z eurom, tekmovanje ponuja priložnost, da se interaktivno seznanijo z denarno politiko v območju enotne valute in njenim odnosom z gospodarstvom ter poglobijo svoje razumevanje dela centralnih bank. V Sloveniji je v prvi fazi tekmovanja, reševanju kviza, sodelovalo 22 ekip. V finale tekmovanja se je uvrstilo šest srednjih šol: Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, II. gimnazija Maribor, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, Gimnazija Bežigrad in Šolski center Postojna.
Zaključni krog tekmovanja je danes potekal v Banki Slovenije. Zmagala je ekipa Gimnazije Bežigrad, ki jim je priznanja izročil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ekipa pa se bo udeležila zaključne evropske slovesnosti v ECB v Frankfurtu, kjer bo članom ekipe priznanja podelil predsednik ECB.
Vse sodelujoče ekipe so v vseh fazah tekmovanja pokazale visoko raven razumevanja precej zahtevne problematike denarne politike Evroobmočja. (Fotografija 1, Fotografija 2)

 

 

Sporočilo za javnost-Vlada na podlagi mnenj in informacij Banke Slovenije sprejela odločitve glede nadaljnje izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank

Ljubljana, 19. marec 2014

Vlada na podlagi mnenj in informacij Banke Slovenije sprejela odločitve glede nadaljnje izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank


Ljubljana, 19. marec 2014 – Vlada se je uvodoma seznanila z informacijo Banke Slovenije o stanju v slovenskem bančnem sistemu ter informacijo Banke Slovenije o poteku aktualne krepitve kapitalske ustreznosti v petih bankah. Na podlagi mnenja Banke Slovenije je vlada danes odločila, da je Banka Celje primerna za začetek postopka za izvedbo ukrepov na podlagi Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB).

Banka Slovenije je na podlagi izvedenih aktivnosti petih bank (Banka Celje, Gorenjska banka, UniCredit Banka Slovenije, Raiffeisen bank in Hypo Alpe Adria Bank) za pokrivanje kapitalskega primanjkljaja, izhajajočega iz neugodnega scenarija stresnih testov ugotovila, da so vse banke izvedle zahtevane aktivnosti, s katerimi so odpravile oz. zmanjšale pričakovani kapitalski primanjkljaj. Banka Celje, kljub izvedenim aktivnostim ni bila uspešna pri iskanju potencialnih investitorjev.

Vlada je tako sklenila, da se bodo postopki po ZUKSB nadaljevali, če Banka Celje ne bo pravočasno dokapitalizirana s strani zasebnih vlagateljev. Banka Celje, kljub prizadevanjem v omenjenem obdobju ni uspela ustrezno okrepiti svojega kapitalskega položaja, zato je Banka Slovenije od banke zahtevala izvedbo dokapitalizacije. Če dokapitalizacija s strani zasebnih vlagateljev ne bo izvedena, bo vlada izvršila svojo zavezo po dokapitalizaciji banke in prenosu tveganih postavk na DUTB, dano decembra 2013, kar bi pomenilo pričetek postopkov za pridobitev državne pomoči.

Pri Gorenjski banki se kljub precejšnjemu zmanjšanju pričakovanega kapitalskega primanjkljaja in trenutno visoki kapitalski ustreznosti v letu 2014 pričakuje možnost realizacije dodatnih izgub iz kreditnega tveganja. Posledično bo Banka Slovenije banki podaljšala rok za dokončno izvedbo ukrepov za okrepitev kapitalskega položaja najkasneje do 31. 12. 2014. Vlada je na podlagi omenjene informacije o poteku aktualne krepitve kapitalske ustreznosti v petih bankah odločila, da svojo zavezo za dokapitalizacijo Gorenjske banke podaljšuje do 31. 12. 2014.

Banka Slovenije je lani v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter pod okriljem opazovalcev iz Evropske komisije, ECB in EBA koordinirala in nadzorovala izvedbo skrbnega pregleda reprezentativnega dela bančnega sistema. Izvedba omenjenega skrbnega pregleda je bila tudi predpogoj za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bančnega sistema (to je prenos slabih terjatev na DUTB in vzporedna dokapitalizacija). Rezultati pregleda, ki so ga opravile preizkušene mednarodne svetovalne družbe in ocenjevalci vrednosti nepremičnin so bili znani in objavljeni 12. decembra 2013.

Rezultati skrbnega pregleda bank so bili izhodišče za oceno potrebne dokapitalizacije ter za izvedbo ukrepov za krepitev kapitalskega položaja bank. Banke pa so bile po pristopih k pokrivanju kapitalskega primanjkljaja razdeljene v več skupin. Medtem ko so bili po prejemu pozitivnega mnenja Evropske komisije v petih bankah (NLB, NKBM, Abanki, Probanki in Factor banki) nemudoma izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti (dokapitalizacija in ob predhodnem prenehanju vseh kvalificiranih obveznosti ter v primeru NLB in NKBM prenos terjatev na DUTB), je preostalih pet bank vključenih v skrbni pregled prejelo zahtevo Banke Slovenije, da do konca januarja 2014 pripravijo podroben načrt aktivnosti za odpravo kapitalskega primanjkljaja in kapitalski primanjkljaj odpravijo najkasneje do 30. 6. 2014. Istočasno je Vlada Republike Slovenije tudi zagotovila ustrezna kapitalska varovala, če banke kapitalskega primanjkljaja ne bodo pokrile do konca junija letos.

Ob upoštevanju izvršenih aktivnosti in stanju kapitalske ustreznosti konec leta 2013, zaveza vlade za dokapitalizacijo ni več potrebna v primeru Raiffeisen bank in Hypo Alpe Adria Bank.

Vlada je ob upoštevanju omenjenih informacij Banke Slovenije tudi sklenila, da podpira ukrepe v smeri nadaljnje konsolidacije v bančnem sektorju.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
 

BANKA SLOVENIJE

MINISTRSTVO ZA FINANCE

Sporočilo za javnost - O ODLOČBAH O IZREDNIH UKREPIH - 21.03.2014

Ljubljana, 21. marca 2014

O ODLOČBAH O IZREDNIH UKREPIH

Po objavi odločb o izrednih ukrepih se v javnosti pojavljajo posamezne razlage in namigovanja v zvezi z določenimi dejstvi, ki izhajajo iz odločb, na podlagi katerih se v javnosti po mnenju Banke Slovenije neupravičeno ustvarja dvom glede strokovnosti in neodvisnosti njenega delovanja v vlogi nadzornika bančnega sistema. Očitke in namigovanja te vrste zavračamo.

O datumih

Svet Banke Slovenije je o izdaji odločb o izrednih ukrepih odločal na seji 17. 12. 2013. Zaradi vpetosti Banke Slovenije v procese državne pomoči bankam (NLB, NKBM in Abanka), ki so potekali pri Evropski komisiji, je bil Svet Banke Slovenije v času odločanja že seznanjen tudi z dejstvom, da bo 18. 12. 2013 Evropske komisija izdala pozitivne odločbe o državnih pomočeh. Ker pa so se izredni ukrepi lahko izvedli šele z dnem izdaje odločbe Evropske komisije, je bila vročitev odločb o izrednih ukrepih ter njihova izvedba z vplačilom denarnih sredstev države mogoča šele 18. 12. 2013.

Namigovanja, da je bila izbira datuma za izredne ukrepe odvisna od seje Ustavnega sodišča, ki je ta dan odločalo tudi o pobudah za začasno zadržanje izvajanja določb Zakona o bančništvu, zavračamo in ponovno poudarjamo, da je bil pogoj za izvajanje izrednih ukrepov in odločb Banke Slovenije izdaja odločbe Evropske komisije o državnih pomočeh in je bila zato izvedba ukrepov določena za 18. 12 .2013. Priprava odločb za vročanje bankam zahteva tudi tehnične priprave, zato je Svet Banke Slovenije o izdaji odločb odločal že na seji 17. 12. 2013 in s tem zagotovil pogoje za vročanje bankam in izvedbo ukrepov 18. 12. 2013, nemudoma po formalni izdaji odločb Evropske komisije. Vsekakor je bilo po oceni Banke Slovenije zaradi učinkov izrednih ukrepov v banki, ki so ji takšni ukrepi izrečeni, nujno, da se ti ukrepi začnejo in zaključijo isti dan in tako zagotovijo pogoji za normalno poslovanje bank s komitenti.

Vsakršna namigovanja o manipulaciji z datumom izvedbe izrednih ukrepov Banka Slovenije zato odločno zavrača.

O ocenjenih izgubah

V zvezi z navedbami, da so ugotovitve glede izkazanih izgub banke prirejene pogojem, ki jih za popolni odpis podrejenih (kvalificiranih) obveznosti banke določa Zakon o bančništvu, Banka Slovenije poudarja, da so takšni zaključki v celoti neutemeljeni. Vse odločitve Banke Slovenije o uporabi izrednih ukrepov in o prenehanju podrejenih obveznosti bank temeljijo na ugotovitvah preizkušenih mednarodnih svetovalnih družb, ki so v okviru izvedbe skrbnega pregleda bančnega sistema opravili tudi pregled kakovosti sredstev posameznih bank ter na tej podlagi tudi podali oceno izgube posamezne banke. Prav dejstvo, da so navedeno oceno vrednosti izgub bank izdelali neodvisni tuji strokovnjaki, daje po mnenju Banke Slovenije izrednim ukrepom dodatno verodostojnost – ne nazadnje je bila ocena neodvisnih tujih strokovnjakov zahteva mednarodnih organizacij, ki so ves čas tudi spremljale njihovo delovanje.

V zvezi z izrednimi ukrepi Banka Slovenije ponovno pojasnjuje, da je odpis podrejenih obveznosti banke glede na določbe Zakona o bančništvu dopusten največ v obsegu, v kolikšnem bi te obveznosti prenehale (tj. ne bi bile poplačane) v primeru stečaja banke – za obseg odpisa podrejenih obveznosti torej višina kapitalskega primanjkljaja, ki je bil ugotovljen kot neposredna posledica pregleda kakovosti aktive, ne vpliva neposredno. Slednja je zgolj osnova za ugotovitev, da bi morala banka zaradi tega kapitalskega primanjkljaja izgubiti dovoljenje in zoper njo začeti stečaj (praktična posledica odvzema dovoljenja banki je vedno stečaj). Šele na tej podlagi se izdela ocena vrednosti premoženja banke v primeru stečaja, ki je v nadaljevanju podlaga za določanje obsega odpisanih kvalificiranih obveznosti.

Neodvisno mnenje

Zakon kot pogoj za izvedbo takšnega ukrepa določa tudi zahtevo, da Banka Slovenije pridobi neodvisno oceno vrednosti premoženja teh bank, ki bi bila podana v primeru stečaja banke, izjemoma pa bi lahko Banka Slovenije takšno oceno opravila tudi samostojno. Zaradi teže in resnosti navedenih ukrepov za imetnike podrejenih obveznost in drugih instrumentov banke, ki so zaradi ukrepa prenehali, je kljub okoliščinam, ki bi lahko opravičevale uporabo lastne ocene, prav zaradi večje verodostojnosti ukrepa Banka Slovenije vztrajala pri neodvisni oceni vrednosti v primeru stečaja banke. Banka Slovenije torej ni določila višine izgube v primeru stečaja posamezne banke, kot se namiguje v javnosti, ampak je to oceno izdelal neodvisni cenilec, kot to določa zakon. Vsakršna namigovanja, da je višina izgube v primeru stečaja prilagojena pogojem za popolni odpis podrejenih obveznosti, so torej popolnoma neutemeljena.

O višini izgub

Banka Slovenije zavrača vse očitke glede manipulacije z ocenjeno višino izgube bank v povezavi z depoziti, ki jih je država naložila v banke pred izvedbo izrednih ukrepov. Izpostavljamo dejstvo, da pri navedenih depozitih ne gre za depozit Republike Slovenije, ampak za depozite, ki jih Ministrstvo za finance v okviru upravljanja z denarnimi sredstvi sistema enotnega zakladniškega računa nalaga v skladu z Zakonom o javnih financah ter Pravilnikom o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Pri upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa veljajo v naprej opredeljena pravila glede nalaganja sredstev v obliki depozitov preko javnih avkcij, z vnaprej določenimi merili za izbor prejetih ponudb, ki upoštevajo načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. Zato se predmetni depoziti nikakor ne morejo obravnavati kot posojilo države bankam in so zato vsakršne zahteve glede preoblikovanja teh depozitov v kapital pred odpisom podrejenih instrumentov banke v celoti neutemeljene.

Rezultati skrbnega pregleda, ki so bili tudi podlaga za oceno izgub bank, so bili znani šele v začetku decembra 2013. Torej niti Banka Slovenije, niti uprave bank niso prej razpolagale z zneski dodatno potrebnih oslabitev, ki izhajajo iz pregleda kakovosti sredstev po stanju 31. 12. 2012 in so seveda vplivale tudi na oceno finančnega položaja bank po stanju na dan 30. 9. 2013. Znatno poslabšanje ocene finančnega položaja bank po stanju na dan 31. 12. 2012 je po pojasnilih stroke posledica znatno spremenjenih okoliščin glede (slabšega) ekonomskega položaja v državi v letu 2013, zlasti glede na znatno slabšo likvidnost trga nepremičnin in trga vrednostnih papirjev ter uporabo bistveno bolj konzervativne ocene vrednosti zavarovanj po stanju na dan 31. 12. 2012. Poslabšanje ekonomskega položaja v letu 2013 pa je še dodatno vplivalo na oceno finančnega položaja bank po stanju na dan 30. 9. 2013. Do vprašanja glede morebitnih nepravilnosti pri izdelavi finančnih izkazov za leto 2012 se morajo v prvi vrsti opredeliti predvsem revizorji in cenilci ter Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.

Banka Slovenije ves čas pozorno spremlja delovanje uprav v bankah, ki so prejele državno pomoč, in bo ob vsakršnem dvomu o nepravilnosti ravnanja uprav ali posameznih članov uprav bank pri sestavljanju računovodskih izkazov za leto 2012, ustrezno ukrepala.

Banka Slovenije obravnava vse razloge za uporabo izrednih ukrepov kot tudi učinkov izrednih ukrepov z najvišjo profesionalno odgovornostjo do bank, bančnega sistema zlasti pa tudi do delničarjev ter upnikov bank, hkrati pa je tudi mnenja, da drugačno ukrepanje v danih okoliščinah ni bilo mogoče.
 

Sporočilo za javnost-Poslovanje s trajnimi nalogi in direktnimi obremenitvami - 3. aprila 2014

Ljubljana, 3. aprila 2014

POSLOVANJE S TRAJNIMI NALOGI IN DIREKTNIMI OBREMENITVAMI

1. aprila 2014 je bil na spletni strani Cekin.si objavljen članek z naslovom »Nujno opozorilo, če imate odprte trajnike« (http://cekin.si/clanek/financi_vodic/nujno-opozorilo-o-slovenskih-bankah.html ). V članku je zapisna trditev, da banke ne bi smele zaračunavati storitev trajnikov. Banka Slovenije je prejela številna vprašanja s strani uporabnikov plačilnih storitev, zato v nadaljevanju splošna pojasnila.

Uvodoma o razliki med trajnim nalogom in direktno obremenitvijo.

Trajni nalog je standardiziran kreditni plačilni instrument, s katerim plačnik, pod pogoji, določenimi s pooblastilom za trajni nalog, odredi svojemu ponudniku plačilnih storitev (na primer banki ali hranilnici) izvršitev plačila fiksnih zneskov v breme svojega transakcijskega računa. Posamezna obveznost se poravnava na določen dan oziroma na določene dneve v mesecu, v določenem časovnem obdobju. Trajni nalog se razlikuje od direktne obremenitve in kot storitev bank in hranilnic ni bil ukinjen.

Direktna obremenitev je plačilni instrument druge vrste, saj v tem primeru plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi soglasja plačnika, obveznost plačnika do prejemnika plačila pa se poravna z obremenitvijo transakcijskega računa plačnika pri njegovem ponudniku plačilnih storitev (na primer banki ali hranilnici). Direktna obremenitev je namenjena poravnavi enkratnih ali ponavljajočih se obveznosti vsakič enakih, ali različnih zneskov v evrih, tako v Sloveniji, kot tudi v več kot 30 državah območja Evrope. Ena od osnovnih značilnosti direktnih obremenitev je, da soglasje, na podlagi katerega plačnik dovoli prejemniku plačila posredovanje plačilnega naloga za obremenitev računa plačnika, od plačnika prejme neposredno prejemnik plačila in ne plačnikov ponudnik plačilnih storitev.
Ponudniki plačilnih storitev lahko zaračunavajo nadomestila za izvrševanje plačilnih transakcij (npr. s trajnim nalogom ali z direktno obremenitvijo). Pri tem je ključno, da je uporabnik plačilnih storitev o zaračunavanju teh nadomestil predhodno obveščen.

Ponudniki plačilnih storitev tako lahko zaračunavajo tudi nadomestila za nekatere dodatne storitve, povezane z izvrševanjem plačilnih transakcij z direktnimi obremenitvami, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev zagotavljati potrošnikom (prepoved izvajanja direktnih obremenitev na računu plačnika in omejevanje posamezne transakcije na določen znesek ali časovni okvir).

Ponudniki plačilnih storitev uporabnikom v nekaterih primerih res ne smejo zaračunavati nadomestil, povezanih z določenimi pravicami uporabnikov, ki jim pripadajo na podlagi Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. In sicer nadomestil za zavrnitev in preklic plačilnega naloga ter za povračilo že izvršenih plačilnih transakcij (ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zgoraj omenjeni zakon). Ta omejitev pa ne posega v pravico ponudnikov plačilnih storitev zaračunati osnovno storitev.

 

Sporočilo za javnost -Makroekonomska gibanja in projekcije - 8.aprila 2014

Ljubljana, 8. aprila 2014

Makroekonomska gibanja in projekcije

Na novinarski konferenci po seji Sveta Banke Slovenije so bila predstavljena Makroekonomska gibanja in projekcije.

Ključna sporočila:

  • Projekcije kažejo postopno krepitev gospodarske aktivnosti,
  • nadaljuje se razdolževanje zasebnega sektorja,
  • stroškovno konkurenčnost izboljšuje zasebni sektor,
  • javni sektor pa pri prilagajanju stroškov dela zaostaja,
  • nižji stroški financiranja države se še niso polno prenesli v stroške financiranja gospodarstva.
  •  

Povzetek

BDP se je leta 2013 v povprečju zmanjšal za 1,1 %, vendar je v drugi polovici leta že prišlo do znatne gospodarske rasti. Vzrok je v ugodnejših razmerah v zunanjem okolju in v postopnem okrevanju domačega povpraševanja, v zadnjem četrtletju pa so na gospodarsko rast vplivali še nekateri enkratni in statistični dejavniki. Višja gospodarska rast v zunanjem okolju se je prenesla v solidno rast izvoznega sektorja, ki je podprta tudi z izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti. Ob stabilizaciji domače potrošnje in ukrepih za preprečevanje sive ekonomije se je povečala tudi skupna dodana vrednost zasebnih storitev. Aktivnost v gradbeništvu je bila ob koncu leta višja predvsem zaradi javnih investicij v infrastrukturo, financiranih s sredstvi EU. Prav investicije so ob koncu leta največ prispevale k rasti domače potrošnje, ob upočasnitvi zmanjševanja realne mase plač pa se je stabilizirala zase- bna potrošnja. Po drugi strani se je lani okrepilo zmanjševanje končnega trošenja države. Zmanjševanje zaposlenosti se je v drugi polovici leta upočasnilo predvsem v zasebnem sektorju, zaposlenost v javnih storitvah pa se manjša predvsem tam, kjer ima država večji neposredni nadzor. Čeprav se je raven registrirane brezposelnosti v začetku leta 2014 zvišala na okoli 130.000, se je trend večanja brezposelnosti ustavil, k čemur so prispevali tudi močnejši tokovi iz brezposelnosti v zaposlenost. Inflacija se je v prvem letošnjem četrtletju še znižala, rast cen pa je ostala pozitivna le zaradi konsolidacijskih ukrepov javnih financ. Nizka je tudi osnovna inflacija, kar je posledica šibkega trošenja gospodinjstev in nižanja stroškov v gospodarstvu.

Rast izvoza in šibko domače povpraševanje sta prispevala k povečanju presežka na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v letu 2013 dosegel 6,3 % BDP, večinoma zaradi prehoda salda blagovne menjave iz primanjkljaja v precejšen presežek, k čemur je ob ohlajanju povpraševanja na neevropskih trgih prispevala uspešna preusmeritev izvoznikov na trge EU. Povečal se je tudi presežek storitvene menjave, zaradi zmanjšanja primanjkljaja dohodkov od neposrednih naložb pa se je zmanjšal primanjkljaj faktorskih dohodkov.

Presežek tekočega računa se v razmerah ugodne rasti izvoznega sektorja in razdolževanja gospodarstva odraža v visokem neto varčevanju zasebnega sektorja. V zadnjem letu in pol neto varčujejo tudi podjetja, ki ob nadaljnjem zmanjševanju zadolženosti in šibkem investiranju iščejo vire, ki so alternativa bančnim posojilom. Obseg obveznosti podjetij iz naslova bančnih posojil se je lani znižal. Finančni presežek so lani povečala tudi gospodinjstva, ki so ob manjši potrošnji zmanjševala zadolženost. Zmanjše- vanje bilančne vsote bank je bilo posledica zmanjševanja zadolženosti bank do tujine in obveznosti na osnovi dolžniških vredno- stnih papirjev ter odpisa podrejenih dolžniških instrumentov v procesu rekapitalizacije bank. Pri naložbah bank je bilo krčenje pod vplivom nadaljnjega zmanjševanja posojil zasebnemu sektorju, prenosa posojil podjetij na DUTB in dodatnih odpisov vrednosti posojil. Predvsem zaradi ukrepov za stabilizacijo bančnega sektorja je bila država lani edini sektor s povečanim finančnim pri- manjkljajem. Ta se je po ocenah SURS prehodno povečal na 14,7 % BDP, dolg države pa se je povzpel na 71,7 % BDP.

Rast BDP naj bi letos dosegla 0,6 %, v naslednjih dveh letih pa naj bi se gibala na ravni okoli 1,5 %. V primerjavi s predhodnimi projekcijami je popravek navzgor za letos posledica hitrejšega okrevanja tujega povpraševanja in umirjanja razmer na trgu dela na prehodu v leto 2014 ter nekoliko večjega zaupanja v gospodarstvu. Zaposlenost naj bi se do konca leta 2016 skupaj zmanjša- la za nekaj več kot pol odstotka. Solidna rast izvoza, ki jo podpirata ugodno tuje povpraševanje in nadaljnje prilagajanje stroškov dela, ter počasnejša rast uvoza zaradi zgolj postopnega okrevanja domačega povpraševanja bi lahko povečali presežek tekoče- ga računa plačilne bilance na več kot 7 % BDP. Inflacija naj bi v naslednjih letih ob odsotnosti pritiskov s strani povpraševanja ter ponudbenih šokov ostala nizka.

Tveganja glede rasti gospodarske aktivnosti so za celotno obdobje projekcij večinoma obrnjena navzdol. Med pomembnejšimi dejavniki, ki bi lahko znižali gospodarsko rast iz osnovnega scenarija, so morebitni dodatni ukrepi fiskalne konsolidacije in šibkej- še tuje povpraševanje. S tehničnega vidika so veliko tveganje tudi možne revizije podatkov, predvsem za zadnje četrtletje 2013. Na drugi strani bi lahko predvsem aktivnost DUTB pri prestrukturiranju podjetniškega sektorja in bank ter povečano zaupanje v bančni sistem spodbudila kreditiranje in povečala domače trošenje bolj, kot je predvideno. Tveganja glede inflacije so za obdobje
projekcij uravnotežena.

 


Celotno gradivo je objavljeno na spletni strani: http://www.bsi.si/iskalniki/porocila.asp?MapaId=284
 

Sporočilo za javnost - Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev - 2013, 9. aprila 2014

Ljubljana, 9. aprila 2014

Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev - 2013

Svet Banke Slovenije je sprejel dokument Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev - 2013 in potrdil objavo na spletnih straneh Banke Slovenije http://www.bsi.si/orodja/tarife-ps.asp?MapaId=1439 .

Banka Slovenije v okviru spremljanja učinkovitosti izvajanja plačilnih storitev analize s področja plačilnih storitev in politike nadomestil ponudnikov plačilnih storitev pripravlja že od leta 2009, od leta 2011 pa jih tudi objavlja na spletnih straneh. Novi dokument časovno vrsto dopolnjuje s podatki za leto 2013 ter zajema analizo sprememb nadomestil za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev.

Leto 2013 je zaznamovala uveljavitev davka na finančne storitve, ki s stopnjo 6,5% obdavčuje tudi plačilne storitve. Primerjava z letom 2012 kaže, da so se povprečna nadomestila v letu 2013 povišala v vseh 19 obravnavanih segmentih plačilnih storitev, v 10 za več kot je stopnja novega davka.

Izračunani so tudi stroški košaric plačilnih storitev po ponudnikih plačilnih storitev, pri čemer je v izračunih upoštevano razlikovanje med "tradicionalnim komitentom" (plačuje na okencu) in "e-komitentom" (plačuje preko elektronske banke), med fizičnimi in pravnimi osebami in med izkustveno košarico Zveze potrošnikov Slovenije in izračunano košarico plačilnih storitev Banke Slovenije. Izračun kaže, da je za fizične osebe – ne glede na košarico (Banka Slovenije/Zveza potrošnikov Slovenije) in vrsto komitenta (tradicionalni ali e-komitent) – najcenejša Delavska hranilnica d.d. Za pravne osebe pa je v primeru tradicionalnega komitenta najcenejša Hranilnica in posojilnica Vipava d.d., v primeru e-komitenta pa Delavska hranilnica d.d.
 

Sporočilo za javnost - Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke, 11.04.2014

Ljubljana, 11. april 2014

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke (SB) bo potekalo od 11. do 13. aprila 2014 v Washingtonu.

Viceguverner Darko Bohnec se bo, v vlogi namestnika guvernerja v Odboru guvernerjev MDS, udeležil zasedanja Denarnega in finančnega odbora MDS (IMFC – International Monetary and Financial Committee). Odbor IMFC se sestane dvakrat letno, ob spomladanskem zasedanju in jeseni, ob letnem zasedanju MDS in SB. Sestavljen je iz 24 članic MDS, ki jih predstavljajo njihovi guvernerji, ministri ali drugi predstavniki na podobni ravni. Pripravljalnega dela odbora in plenarne seje se udeležijo guvernerji članic odbora IMFC in guvernerji preostalih držav članic MDS (188). Odboru trenutno predseduje Tharman Shanmugaratnam, namestnik predsednika vlade in minister za finance v Singapurju, ki je bil izbran za predsednika odbora marca 2011. Na odboru IMFC bo potekala razprava o aktualnih dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, prihodnjih obetih in možnih odzivih politik. Na dnevnem redu je tudi obravnava globalnega načrta politik MDS.

Viceguverner Bohnec se bo v Washingtonu udeležil tudi vrste bilateralnih srečanj s predstavniki MDS. Sestanki bodo potekali s predstavniki evropskega oddelka in sicer z direktorjem Rezo Moghadamom in Dario Zakharovo, ki je vodja misije za Slovenijo. Viceguverner Bohnec se bo udeležil sestanka vzhodne in srednjeevropske konstituence MDS, katere članica je Slovenija, ter se ločeno sestal še z izvršnim direktorjem te konstituence, Johannom Praderjem. Na ravni vodstva MDS bo potekal sestanek z Davidom Liptonom, namestnikom generalne direktorice MDS.

Ob robu spomladanskih zasedanj potekajo tudi različni strokovni seminarji in konference. Viceguverner Bohnec se bo udeležil konference "Monetary Policy in the New Normal".

 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije, dne 22.04.2014

Ljubljana, 22. aprila 2014

Nadaljuje se postopno gospodarsko okrevanje, povečana bilanca bančnega sistema

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel poročilo Gospodarska in finančna gibanja, april 2014.

Razpoložljivi podatki za letošnje prvo četrtletje potrjujejo spomladanske napovedi Banke Slovenije in kažejo na nadaljevanje postopnega gospodarskega okrevanja Slovenije. Najpomembnejši dejavniki rasti so bili solidna rast izvoza ter okrevanje v storitvah zasebnega sektorja in v gradbeništvu. Verjetno zaradi prehodnih dejavnikov je februarja upadla industrijska proizvodnja, kljub temu pa poleg izvoza rastejo kazalniki zaupanja, prodaja na domačem trgu pa je stabilna. Kazalniki zaupanja se izboljšujejo že od začetka leta, z močnejšimi znaki okrevanja domačega dela gospodarstva. Slednje se kaže tudi v stabilizaciji presežka tekočega računa v BDP.

Inflacija je marca znašala 0,6 %. K nekoliko višji inflaciji v primerjavi s februarjem je prispevala višja rast cen industrijskih proizvodov brez energentov, predvsem kot posledica podražitev cen obleke in obutve. Ker gre za komponente, ki povečujejo osnovno inflacijo, je ta presegla povprečno v evrskem območju. Zaradi relativno majhnih pritiskov s strani povpraševanja, na kar pomembno vpliva še vedno nizka kupna moč gospodinjstev, kljub temu ni pričakovati izrazitejše spremembe v kratkoročnih inflacijskih gibanjih. Dokaj majhen bo tudi učinek zadnjih dvigov trošarin na inflacijo, ki po ocenah znaša 0,2 odstotne točke v 2014 in 0,1 odstotne točke v 2015.

Tudi dogajanja na trgu dela so bila februarja in marca obetavna. Marca se je brezposelnost zmanjšala, izstopalo je povečanje števila zaposlitev. Brezposelnost kljub temu ostaja visoka, na ravni okrog 127.000 oseb. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so v začetku leta medletno izplačevala nekoliko višje plače. Za nadaljnjo krepitev konkurenčnosti bo pomembno, da prilaganje plač ne bo presegalo pričakovanega povečevanja produktivnosti, kar bo lahko hkrati prispevalo k odpravljanju nesorazmerij na trgu dela.

Po načrtih Vlade za fiskalno konsolidacijo naj bi primanjkljaj javnega financiranja letos znašal 4,1 % BDP, brez rekapitalizacije bank pa 3,2 %. To je manj kot lani, ko je primanjkljaj brez rekapitalizacije bank znašal 4,4 % BDP. Dolg države naj bi se letos z lanskih 71,7 % BDP povišal na 80,9 % BDP. Republika Slovenija je na začetku aprila izdala 3,5- in 7-letno obveznico na evrskem trgu v skupni višini 2 mrd EUR. Po izvedbi ukrepov za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu so zahtevane donosnosti na izdane državne vrednostne papirje upadle, kar ob visokem presežnem povpraševanju kaže na večjo dostopnost države do financiranja na mednarodnih finančnih trgih. Kljub večji naklonjenosti mednarodnih finančnih trgov do Slovenije se morata reformni proces in konsolidacija javnih financ v smeri uravnoteženega delovanja na prihodkovni in izdatkovni strani nadaljevati.

 


2. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel poročilo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere

Bilanca bančnega sistema se je februarja drugi mesec zapored povečala. K povečanju so ključno prispevale vloge države in gospodinjstev. Vloge gospodinjstev so v prvih dveh mesecih leta narasle za 290 mio EUR, predvsem pri velikih domačih bankah, kar odraža povrnjeno zaupanje v ta del bančnega sistema. Priraste depozitov izkazujejo tudi majhne domače banke in hranilnice, s čimer je ustavljen trend selitve depozitov občanov od domačih proti bankam v večinski tuji lasti. Vloge naraščajo kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer. Pričakovan ugoden učinek nižjih stroškov financiranja na pocenitev posojil za podjetja je že opazen pri velikih domačih bankah.
Banke nadaljujejo z razdolževanjem na finančnih trgih, od začetka krize so skupaj odplačale za 11,3 mlrd EUR obveznosti. Obveznosti do tujih bank predstavljajo le še 12% bilančne vsote oziroma tretjino deleža pred nastopom finančne krize. Pet bank je marca predčasno delno poplačalo tudi obveznosti iz naslova triletnih operacij dolgoročnega refinanciranja pri ECB, s čimer se je znesek teh obveznosti znižal za 1,082 mlrd EUR. Kreditna aktivnost v prvih mesecih leta še ne kaže pomembnega preobrata, vendar se negativne stopnje rasti ne poglabljajo.

 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije - 27.05.2014: Gospodarska in finančna gibanja, ekonomski odnosi s tujino, finančna stabilnost

Ljubljana, 27. maj 2014

Gospodarska in finančna gibanja, ekonomski odnosi s tujino, finančna stabilnost

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, april 2014, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2014.
Gospodarsko okrevanje Slovenije se je nadaljevalo tudi v letošnjem prvem četrtletju. Rast še naprej poganja izvozni sektor, ki uspešno izkorišča sicer zgolj postopno okrevanje evrskega območja. To se kaže tudi na tekočem računu plačilne bilance, kjer je bil marca dosežen izrazito visok presežek v menjavi blaga. Zaradi nadaljnje rasti investicij v javno infrastrukturo je opazen tudi visok prispevek gradbeništva. Razmere v trgovini in nekaterih drugih storitvenih dejavnostih, večinoma vezanih na domače končno trošenje, so se v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko poslabšale. Šibko domače trošenje po mnenju podjetij sicer ostaja najpomembnejši zaviralni dejavnik poslovanja.
Gibanja na trgu dela so bila v letošnjem prvem četrtletju stabilna. Nadaljuje se zmanjševanje števila registriranih brezposelnih. Brezposelnost se zmanjšuje predvsem zaradi manjšega števila tistih, ki so izgubili delo za določen čas, kar je vsaj deloma posledica lanske reforme trga dela. Raste število tistih, ki so se zaposlili. Takšna gibanja zmanjšujejo medletno upadanje števila delovno aktivnih, ki se je marca že skoraj ustavilo. V izvozno usmerjenem delu gospodarstva se je v prvem četrtletju povišala rast plač, kar ob povečevanju zaposlovanja nakazuje boljše pogoje poslovanja izvoznega sektorja.
Inflacija se je aprila znižala pod povprečje evrskega območja. Znašala je le 0,5 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot marca. Med skupinami cen je k nekoliko nižji inflaciji največ prispeval padec cen industrijskih proizvodov brez energentov, kar je znižalo tudi osnovno inflacijo. Brez upoštevanja vpliva dajatev bi bilo znižanje cen v Sloveniji prisotno že od lanskega septembra, v letošnjem prvem četrtletju pa bi v povprečju znašalo 0,5 %. Ti podatki morda nakazujejo, da je del podjetij z določenim časovnim zamikom zmanjšal svoje marže precej bolj, kot je to kazalo v prvih mesecih po zvišanju DDV, ko je bil njegov prenos v cene višji od pričakovanj.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil na začetku leta stabilen. Medtem ko prihodki rastejo tudi zaradi izboljševanja gospodarskih razmer, se povečuje breme plačevanja obresti na javni dolg. Javni dolg naj bi po zadnjih ocenah Evropske komisije letos presegel 80 % BDP. V obdobju do oblikovanja nove vlade je nujno preprečiti morebitna povečanja negotovosti, predvsem v smeri zavez, ki so bile dane za doseganje ciljev fiskalne konsolidacije in privatizacijo družb v državni lasti. Pomembno je, da se zagotovi transparentno izpolnjevanje danih zavez, kar bo dodatno okrepilo tudi kredibilnost države na mednarodnih finančnih trgih.
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2014 in ga sprejel.
Začeti proces prestrukturiranja in saniranja bančnega sistema je imel vrsto pozitivnih učinkov na kazalnike stabilnosti bančnega sistema in na poslovanje bank: povečanje kapitalske ustreznosti, znižanje deleža nedonosnih terjatev v portfelju, povečanje likvidnosti v sistemu, zniževanje posojilnih in depozitnih obrestnih mer ter izboljšan rezultat poslovanja v prvem četrtletju 2014. Ponovno se krepi zaupanje v bančni sistem, zlasti v velike domače banke.
Decembrski ukrepi dokapitalizacije petih bank in prenosa slabih terjatev NLB in NKBM na DUTB so pomenili izrazite spremembe v strukturah bančnih bilanc, znižanju deleža posojil in povečanje vrednostnih papirjev z izboljšano strukturo tveganosti bančnih naložb, znižanju deleža nedonosnih naložb v portfeljih, povečanju kapitalske ustreznosti bank. Dodatne ugodne vplive na kakovost portfelja in strukturo bilanc se pričakuje po prenosu terjatev na DUTB Abanke in Banke Celje, ki bo po končanju postopka pri Evropski komisiji. Vendar je za trajnejše izboljšanje stanja v bankah in za večjo kreditno rast potrebno poslovno, finančno in lastniško prestrukturiranje realnega sektorja. Počasno spreminjanje modelov financiranja podjetij je predvsem posledica prevladujočega financiranja pri bankah in odsotnosti alternativnih oblik financiranja podjetij, predvsem z lastniškim kapitalom. Zniževanje visokega finančnega vzvoda podjetij le z dezinvestiranjem in odplačevanjem obstoječega dolga ne more zagotoviti hitrejšega gospodarskega okrevanja, saj vpliva predvsem na poslabševanje likvidnosti podjetij s posledicami na nadaljnje poslabševanje kreditnega portfelja v bankah. Z nadaljnjim razdolževanjem gospodarstva samo z odplačevanjem dolgov in brez novih finančnih virov lahko podjetja tudi zamudijo priložnost za rast, ki se ponuja s ponovnimi spodbudnimi trendi v mednarodnem okolju.
S prenosom dela slabih terjatev na DUTB se je kreditno tveganje znižalo. Največji banki in tudi celotni bančni sistem so razbremenjeni velikega dela najmanj kakovostnih terjatev, zlasti do podjetij v stečajnih postopkih, ki so v celotnem obsegu prenosa pomenili dobro polovico. Kvaliteta naložb se je izrazito izboljšala v skupini velikih domačih bank, nadaljnje izboljšanje se pričakuje po dodatnih prenosih slabih terjatev. Kljub temu ostaja kreditno tveganje visoko in najpomembnejše sistemsko tveganje. Za trajnejše izboljšanje kakovosti bančnih naložb je poleg institucionalnih dejavnikov, povezanih z načinom sanacije bank, pomembno zdravo kreditno povpraševanje podjetij, na eni strani, ter zadostno in stabilno financiranje bank, na drugi.
Po uvedbi sanacije bančnega sistema se je znižalo dohodkovno tveganje v bankah. Zaradi znižanja kreditnega tveganja ter velikega obsega oslabitev, ki je delno izhajal iz ugotovitev skrbnega pregleda portfelja pod konservativnimi pogoji, je pričakovati manjši pritisk na profitabilnost bank v letošnjem letu. V prvih treh mesecih so banke realizirale pozitivno rast neto obrestnih prihodkov, pozitiven rezultat poslovanja ter višjo neto obrestno maržo. Na nižje dohodkovno tveganje in tudi višjo obrestno maržo bo v prihodnje ugodno vplivalo znižanje pasivnih obrestnih mer. Obrestne mere za dolgoročne vloge prebivalstva so se lani in v prvem četrtletju letos v povprečju znižale za 1,8 odstotnih točk. Cenejši viri so omogočili tudi začetek zniževanja posojilnih obrestnih mer, od septembra naprej za 0,5 odstotne točke. Začeto zniževanje posojilnih obrestnih mer ob pozitivnih makroekonomskih napovedi za leto 2014 lahko ugodno vpliva na porast povpraševanja po posojilih, zlasti tistih podjetij, ki so financiranje preusmerila z domačih na tuje banke. Financiranje v tujini je lani doseglo 24% vseh posojil podjetjem, več kot v letu 2004.
Financiranje bank bolj kot v preteklih letih temelji na vlogah gospodinjstev oziroma celotnega nebančnega sektorja. V strukturi financiranja bank so vloge marca dosegle 57,9%, za 14,3 odstotne točke več kot ob koncu 2008. Odplačevanje virov pridobljenih na grosističnih trgih se je lani še pospešilo, kar je močno zmanjšalo odvisnost bank od finančnih trgov. Od oktobra 2008 so banke neto odplačale za 11,4 mrd EUR grosističnih virov oziroma za dve tretjini, samo lani za skoraj 30%. Tveganje refinanciranja, ki je v preteklih letih pomenilo enega največjih tveganj za bančni sistem, je sedaj nižje, zlasti v velikih domačih bankah. Banke bodo ponovno močno izpostavljene bremenu refinanciranja v prvem četrtletju 2015, ko jim zapade za 2,6 mrd EUR dolgoročnih obveznosti pri Evrosistemu. Do konca marca so že predčasno odplačale 29% teh obveznosti in s tem znižale breme refinanciranja ob njegovi zapadlosti.
Kapitalska ustreznost se je konec preteklega leta močno izboljšala, na 14,0%. Na konsolidirani osnovi se je s 13,7% približala povprečju evroobmočja, kar je prvič po letu 2006. Po realizaciji vseh ukrepov prestrukturiranj in predvidenih dokapitalizacij za ostale velike banke lahko pričakujemo njegovo nadaljnje zviševanje, a se hkrati povečuje tudi povprečje evroobmočja.

 

Sporočilo za javnost po 514. Seji Sveta Banke Slovenije

Ljubljana, 24. junij 2014

Gospodarska in finančna gibanja, ekonomski odnosi s tujino,poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere

Ljubljana, 24. junij 2014

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel poročilo Gospodarska in finančna gibanja, junij 2014 ter Ekonomski odnosi s tujino, april 2014.

Gospodarske razmere v evrskem območju se izboljšujejo, vendar pa se hkrati kažejo znaki upočasnjevanja rasti v večini večjih svetovnih gospodarstev. Consensusove napovedi za evrsko območje ostajajo stabilne, pozitivna pa so bila tudi mesečna gibanja kazalnikov aktivnosti in zaupanja v aprilu oziroma maju 2014. Hkrati pa zadnje napovedi Consensusa in OECD kažejo na upočasnjevanje pričakovane rasti v ZDA, na Japonskem in v državah BRIK, kar povečuje tveganja za rast tujega povpraševanja. V zadnjem obdobju se zaradi dogodkov v Ukrajini in Iraku močno draži dolarska cena nafte. To lahko ob hkratnem zmanjševanju vrednosti evra poveča uvoženo inflacijo in upočasni rast zasebne potrošnje.

Postopno gospodarsko okrevanje se letos nadaljuje tudi v Sloveniji. V letošnjem prvem četrtletju se je dodana vrednost povečala v večini dejavnosti, četrtletno zmanjšanje BDP za 0,3 % pa je bilo zgolj posledica nižje ocene davkov na proizvode. Nadaljevala se je rast investicij v javno infrastrukturo, kar še naprej omogoča hitro rast gradbeništva. Ob spodbudnih gibanjih na trgu dela in nizki inflaciji okreva tudi aktivnost v večini zasebnih storitev, višja dodana vrednost v javnih storitvah pa je posledica nekoliko višjega števila zaposlenih. Hkrati je bila rast dodane vrednosti v industriji šibka in pod pričakovanji v primerjavi z rastjo izvoza. Rast izvoza ostaja visoka in ohranja presežek tekočega računa plačilne bilance na nekaj pod 6 % BDP. Postopno gospodarsko okrevanje se je glede na razpoložljive mesečne kazalnike nadaljevalo tudi v drugem četrtletju letošnjega leta.

Aprila letos se je število delovno aktivnih v primerjavi z istim mesecem lani povečalo prvič po začetku krize konec leta 2008, k čemur prispevajo predvsem nekatere storitve. Podatki s trga dela so ostali ugodni tudi maja 2014, saj se je število brezposelnih še naprej zmanjševalo in hkrati povečalo število zaposlenih. Nadaljuje se postopna rast nominalnih plač v zasebnem sektorju, kar ob nizki inflaciji pozitivno prispeva h kupni moči prebivalstva.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je maja 2014 znašala 1,0 %, kar je 0,5 odstotne točke več kot aprila 2014. K višji inflaciji so največ prispevale cene energentov in dvig trošarin na tobak in alkohol ter spremembe nadzorovanih cen. Osnovna inflacija kljub zvišanju ostaja nizka in je pozitivna predvsem zaradi vladnih in administrativnih ukrepov (dvig DDV, trošarine in okoljski davki).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ po metodologiji denarnega toka se letos zaenkrat zmanjšuje zaradi razmeroma visoke rasti prihodkov. Ta je le deloma odraz ugodnejših gospodarskih razmer, saj so bili prihodki medletno večji tudi zaradi preteklega zvišanja nekaterih davčnih stopenj in zaustavitve zniževanja davčne stopnje na dohodek pravnih oseb. Maja 2014 so na prihodke pozitivno vplivala vplačila koncesnin za radijske frekvence za mobilno telefonijo. Med odhodki se povečujejo investicije, sicer sofinancirane z evropskimi sredstvi, hkrati pa se še naprej povečuje tudi breme plačevanja obresti na preteklo zadolževanje. Zahtevana donosnost slovenske dolgoročne obveznice se je do sredine junija 2014 znižala na okoli 3 %.

Ugodnejša gospodarska gibanja ter stabilizacija razmer v javnih financah bodo ogroženi v primeru daljšega obdobja politične negotovosti in neizpolnjevanja zavez o nadaljnji fiskalni konsolidaciji ter izvajanju reform za povečevanje dolgoročnega potenciala gospodarstva. Zato je potrebno tudi v obdobju do oblikovanja nove Vlade skrbeti za izpolnjevanje danih zavez, predvsem pa preprečiti morebitno prekomerno trošenje države.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Bilančna vsota bank se je aprila 2014 zmanjšala za 60 mio EUR. Banke so nadaljevale s predčasnimi poplačili obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja in z razdolževanjem do tujine. Vloge države so se začasno povišale zaradi rasti vlog preko noči pri bankah. Vloge gospodinjstev so se po razmeroma močnem prilivu v prvih dveh mesecih letošnjega leta marca in aprila nekoliko zmanjšale. Letošnji prirast vlog gospodinjstev je pozitiven, 242 mio EUR, ohranja se tudi njihova pozitivna medletna rast. Krčenje posojil nefinančnim družbam se je nadaljevalo, vendar bistveno počasneje kot v preteklih mesecih. Nadaljuje se nizka, a pozitivna rast stanovanjskih posojil, medtem ko se pri potrošniških posojilih ohranja negativna rast.
V letošnjem letu se je neto obrestna marža bank opazno povečala, k čemur so pomembno prispevale nižje pasivne obrestne mere ter zniževanje obsega zadolženosti bank. Še vedno pa ni opaznega učinka na zniževanje posojilnih obrestnih mer, ki bi ga lahko pričakovali zaradi ukrepov ECB in procesov razdolževanja podjetij. Stroški oslabitev in rezervacij so bili nižji kot v enakem obdobju lani. Banke so prve štiri mesece 2014 zaključile z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 88 mio EUR.


4. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Pregled finančnih računov 2008 - 2013. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po institucionalnih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2008-2013.

 

Sporočilo za javnost - seja Sveta Banke Slovenije dne 29.07.2014

Ljubljana, 29. julij 2014

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Slovenskemu bančnemu sistemu se je bilančna vsota maja 2014 zmanjšala za 170 mio EUR. K temu je ključno prispevalo nadaljevanje predčasnih poplačil obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja in razdolževanje bank do tujine. Vloge gospodinjstev so se, kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer, povečale za 57 mio EUR, od tega polovico pri velikih domačih bankah. Krčenje posojil nefinančnim družbam se je nadaljevalo tudi v mesecu maju, medtem ko je kreditna aktivnost pri gospodinjstvih stagnirala. Med vrstami posojil stanovanjska posojila ohranjajo 1,1% pozitivno rast. V maju 2014 je delež nedonosnih posojil v celotnih razvrščenih terjatvah ostal nespremenjen, tako kot v aprilu 2014 s 14,8%, kljub zniževanju kreditnega portfelja bank.

Bruto dohodek bank je bil do maja 2014 medletno višji za 12,5%. To je deloma odraz enkrat večjega relativnega padca obrestnih odhodkov v primerjavi z znižanjem obrestnih prihodkov. Bankam se obrestni odhodki znižujejo zaradi nižanja pasivnih obrestnih mer in krčenja virov financiranja. V letošnjem letu so se dolgoročne depozitne obrestne mere znižale že za 0,9 odstotnih točk, na 1,9%, kar predstavlja možnost za nadaljnje zniževanje posojilnih obrestnih mer. Stroški oslabitev in rezervacij so letos za polovico nižji od lanskih. Slovenski bančni sistem je v prvih petih mesecih 2014 posloval z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 106 mio EUR.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo o kreditni izpostavljenosti slovenskih bank do občin.
Slovenske občine so imele konec maja 2014 za 548 mio EUR dolga pri slovenskih bankah, kar je predstavljalo tretjino vseh bančnih posojil širši državi (t.j. centralna država, lokalna država, skladi socialne varnosti). Obseg dolga občin se je najbolj povečal v obdobju od 2009 do 2011, ko so kreditiranje občin najbolj povečale banke v večinski tuji lasti. Ta skupina bank izkazuje 65% celotnih bančnih posojil občinam. Do maja 2014 se je rast posojil občinam znižala na 3,3% medletno.

Z vidika obsega dolga na občana so problematične predvsem nekatere manjše občine, ki imajo manjše število prebivalcev pri katerih dolg presega 690 EUR na prebivalca, medtem ko so glede na nominalni obseg dolga najbolj zadolžene mestne občine. Čeprav se razpršenost občin glede na dolg na prebivalca in glede na prihodke občine v zadnjih letih povečuje, pa je 25% takih občin, ki imajo dolg na prebivalca višji od 422 EUR in delež dolga v prihodkih višji od 38%.

Banke so od leta 2011 povečevale obrestne pribitke za posojila občinam do letošnjega leta, ko je opazno njihovo zmerno znižanje. To je posledica tudi skrajševanja povprečne ročnosti novo odobrenih posojil. Manj kot 3% razvrščenih terjatev bank do slovenskih občin je bilo maja 2014 v zamudi nad 90 dni. Delež pa se od leta 2011, ko je bil 4,3%, znižuje.

Glede na umirjanje obsega kreditiranja občin v zadnjem obdobju in nizek delež zamud nad 90 dni na tem segmentu ocenjujemo, da je pomembno, da občine pri svoji politiki zadolževanja upoštevajo stabilnost svojih davčnih prihodkov (npr. okoljski davki so že sedaj primerjalno v Sloveniji najvišji med članicami OECD) in zmožnost rednega odplačevanja dolga v daljšem obdobju.

4. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2014.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v mesecu maju prvič letos medletno povečal in znaša na letni ravni 2 mlrd EUR oz. okrog 5,6% BDP. Še vedno rastoči presežek blagovne menjave je dosegel v prvih petih letošnjih mesecih 465 mio EUR, v zadnjih 12 mesecih pa doslej najvišjo raven 871 mio EUR. Povečal se je izvoz blaga v članice EU, upočasnil pa izvoz v nečlanice EU. Slednje velja zlasti za države nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, izvoz v Rusijo in Ukrajino se je na letni ravni zmanjšal za okrog tretjino. V uvozu blaga se je nasprotno zmanjšal uvoz iz članic EU in povečal uvoz iz nečlanic EU. Pri tem se je povečal le uvoz blaga široke potrošnje. Presežek storitvene menjave se je v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal in znaša v zadnjih 12 mesecih 1.818 mio EUR oz. 5,1% BDP. Zmanjšanje je predvsem posledica nižjih presežkov menjave gradbenih in ostalih poslovnih storitev. Presežek storitev potovanj je dosegel v prvih petih mesecih 477 mio EUR, kar je le 13 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko je še naprej počasi rasel presežek transportnih storitev. K medletni rasti presežka tekočega računa sta prispevala tudi porast presežka tekočih transferjev ter zmanjšani primanjkljaj dohodkov od kapitala.

Na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance se je v prvih petih mesecih država zadolžila za 3,7 mlrd EUR, zasebni sektor pa se je razdolžil za 2 mlrd EUR.

Zunanje neravnovesje Slovenije se izboljšuje. Neto investicijska pozicija Slovenije je konec leta 2013 znašala 13,6 mrd € neto obveznosti do tujine in je bila za 2,5 mrd € nižja kot konec leta 2012.
 

Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 9. septembra 2014

Ljubljana, 9. september 2014

Nadzorniške zadeve, lokalne skupnosti, plačilni sistemi

1.
Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2.
Svet Banke Slovenije je obravnaval informacijo o javnofinančnih gibanjih na področju lokalnih skupnosti v Sloveniji s poudarkom na zadolženosti občin, ki je dopolnila gradivo obravnavano na seji sveta dne 29. julija 2014. Velikost dolga občin oziroma lokalne ravni države v Sloveniji z makroekonomskega vidika ni problematična, saj je dolg relativno nizek, občine pa praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti. Dolg lokalne ravni države je ob koncu leta 2013 znašal 2,1 % BDP oziroma slabe 3 % celotnega dolga države. Občine se kratkoročno zadolžujejo iz likvidnostnih vzrokov, dolgoročno pa zaradi izvajanja investicij. Zadolževanje občin je zakonsko omejeno. Omejitev se nanaša na maksimalno dovoljeno kvoto letnih odplačil glavnice dolga z obrestmi (in ne na višino dolga) ter na soglasja, ki jih za zadolževanje občin daje Ministrstvo za finance. Po oceni so občine na podlagi podatkov za leto 2013 izkoristile približno polovico dovoljene kvote letnih odplačil dolga in obresti.

3.
Svet Banke Slovenije se je seznanil s poročilom o poslovanju plačilnih sistemov v drugem četrtletju 2014. Poročilo obravnava gibanje obsega transakcij, ki se obdelujejo in poravnavajo v plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, morebitna odstopanja in motnje v delovanju teh sistemov. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da vsi ti sistemi delujejo stabilno in brez pomembnejših motenj, ki bi negativno vplivale na tekoč in pravočasen negotovinski prenos denarnih sredstev med ekonomskimi subjekti. V drugem četrtletju 2014 je bilo v teh sistemih skupaj obdelanih in poravnanih preko 55 milijonov transakcij, v skupni vrednosti 152 milijard EUR. Po skupni vrednosti transakcij največji delež z 89,73 % pripada sistemu TARGET2-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije. Ta sistem je namreč namenjen predvsem poravnavi plačil velikih vrednosti in ni prvenstveno namenjen poravnavi plačil med strankami bank in hranilnic (v obravnavanem četrtletju je bila zato povprečna vrednost transakcije kar 1,03 milijona EUR). Po številu transakcij pa imajo pomembnejše deleže plačilni sistemi, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije manjših vrednosti, kot so transakcije iz naslova uporabe plačilnih kartic ali kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA.

 

Makroekonomska gibanja in projekcije, poslovanje bank, gibanja na kapitalskem trgu in obresti

Ljubljana, 23. september 2014

  1. Svet Banke Slovenije je obravnaval nadzorniške zadeve.
     
  2. Svet Banke Slovenije je obravnaval Makroekonomska gibanja in projekcije in Ekonomske odnose Slovenije s tujino, julij 2014
     
    Tudi v letu 2014 se nadaljuje okrevanje gospodarske aktivnosti, dinamika pa je predvsem v drugem četrtletju presegla pričakovanja. Glavni generator gospodarske rasti je še vedno zunanje povpraševanje, za katerega pa se predvideva upočasnitev rasti v drugi polovici leta 2014. Rast BDP naj bi letos dosegla 1,6%, naslednje leto pa znižala na 1,3%. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se bo v obdobju projekcij zaradi šibkejše rasti izvoza, nekoliko močnejšega uvoza ter povečanih izdatkov za obresti znižal na okoli 4,5% BDP. Padajoče cene surovin na svetovnih trgih, nadaljevanje relativno šibkega domačega povpraševanja ter izpad lanskih fiskalnih ukrepov iz izračuna inflacije so prispevali k močnemu znižanju inflacije. Ta bo tudi v prihodnje ostala na ravni okoli 1 %. 
     
    Banka Slovenije je julija 2014 predstavila svoj pogled na prihodnje strateške izzive delovanja ekonomske politike v Sloveniji(http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5833).
    Ukrepi ekonomske politike bi morali biti po mnenju Banke Slovenije osredotočeni predvsem na očiščenje in kapitalsko krepitev bančnega sektorja, vzpostavitev temeljev za finančno stabilnost, razdolžitev in prestrukturiranje podjetij, kar Banka Slovenije ne more narediti sama, brez drugih deležnikov ekonomske politike ter okrepitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
     
  3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.
     
    Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je julija povečala za 721 mio EUR, na 40 mrd EUR oziroma 111% BDP, v primerjavi s 126% ob koncu 2008. Povečanje je posledica rasti vlog nebančnega sektorja in izdanih obveznic NLB v začetku julija. Pri vlogah izstopa rast vlog države, ki je zaradi negativnega obrestovanja pri centralni banki del zapadlih vlog prenesla v slovenske banke z ročnostjo čez noč. Nadaljuje se rast vlog gospodinjstev, v sedmih mesecih skupaj za 506 mio EUR, pri čemer je bila večina prirasta pri velikih domačih bankah. Banke so tudi julija predčasno poplačevale obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja in se razdolževale do tujine.
     
    Na naložbeni strani se nadaljuje upadanje posojil nefinančnim družbam, vendar počasneje kot v izstopajočem juniju. Pri povpraševanju podjetij po posojilih se po večletnem upadanju letos kažejo pozitivni premiki in pričakovati je, da bodo banke del tega povpraševanja prepoznale kot kreditno sposobnega. Kreditiranje gospodinjstev rahlo narašča pri stanovanjskih posojilih, medtem ko potrošniška posojila še naprej upadajo. Delež posojil z zamudo nad 90 dni se je julija znižal na 14,7%, predvsem zaradi manjših nedonosnih terjatev v sektorju podjetij.
    Banke so v obdobju januar-julij poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 125 mio EUR, kar je še vedno pod ravnijo predkriznih let, vendar pa nakazuje postopno stabilizacijo razmer v bančnem sistemu.

Vodilni nosilci gospodarskih politik iz držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope so na konferenci v skupni organizaciji MDS in Banke Slovenije razpravljali o oživljanju rasti posojil

26. september 2014

Guvernerji in viceguvernerji centralnih bank iz držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter drugih evropskih držav, visoki predstavniki drugih mednarodnih finančnih institucij in vodilni predstavniki akademske sfere so 25. in 26. septembra 2014 na srečanju v Portorožu razpravljali o možnostih za spodbujanje trajnega oživljanja rasti posojil v regiji. Na konferenci na visoki ravni, ki sta jo skupaj organizirala Mednarodni denarni sklad (MDS) in Banka Slovenije, so udeleženci poudarili pomen ustvarjanja pogojev, s katerimi bi se bilo mogoče izogniti okrevanju gospodarske rasti »brez posojil«, ki je pogosto povezano z daljšimi obdobji počasne rasti gospodarske aktivnosti in zaposlenosti.

V razpravah so udeleženci potrdili, da je zlasti v nekaterih državah gospodarstvo začelo okrevati in se strinjali, da so neposredna tveganja za nastanek nove finančne krize v regiji večinoma omejena. Kljub temu so poudarili, da so v večjem delu regije trenutna rast posojil in gospodarske aktivnosti še vedno nizke ter priznali, da bo potrebno storiti še veliko za to, da bi se močneje in trajneje povečevala. Zato je med udeleženci prevladalo splošno soglasje, da je potrebno nadaljevati s trajnimi prizadevanji na več področjih.

Udeleženci so menili, da je nadaljnje prizadevanje za sanacijo bilanc bank, gospodinjstev in nefinančnih družb nujno za zagotovitev višje potencialne rasti gospodarstva. Prav tako so ocenili, da bi bilo mogoče rast posojil spodbujati s posebnimi ukrepi, vključno z razvojem domačih kapitalskih trgov, če bi bili ti ukrepi načrtovani tako, da ne bi prišlo do izkrivljanja razmer na finančnih trgih. Udeleženci so obravnavali tudi potencialne učinke zakonodajnih reform ter vpliv prisotnosti tujih bank na kapitalske tokove in rast posojil v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Strinjali so se, da bodo ti učinki na splošno pozitivni ter, da je mogoče tveganja zmanjšati s tesnim usklajevanjem med domačimi organi ter nadzornimi institucijami iz držav, iz katerih prihajajo tuje banke.

Seminar je opozoril na raznolike izzive, s katerimi se spopadajo nosilci gospodarskih politik. Jasno je, da »univerzalne« rešitve ne obstajajo in da bodo potrebna trajna prizadevanja. Soočiti se bo potrebno z vsemi razsežnostmi težav. Zato bo nujno uvajanje reform ter usklajeno delovanje med vladnimi agencijami, centralnimi bankami in drugimi deležniki.

Uvodne besede - Boštjan Jazbec, guverner, Banka Slovenije
 

Banka Slovenije na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke-10.10.2014

Ljubljana, 10. oktober 2014

Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke (SB) bo potekalo od 10. do 12. oktobra 2014 v Washingtonu.

Guverner Boštjan Jazbec se bo, v vlogi guvernerja v Odboru guvernerjev MDS, udeležil zasedanja Denarnega in finančnega odbora MDS (IMFC – International Monetary and Financial Committee). Odbor IMFC se sestane dvakrat letno, ob spomladanskem zasedanju in jeseni, ob letnem zasedanju MDS in SB. Na odboru IMFC bo potekala razprava o aktualnih dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, prihodnjih obetih in možnih odzivih politik. Na dnevnem redu je tudi obravnava globalnega načrta politik MDS.

Guverner Jazbec s sodelavci se bo v Washingtonu udeležil tudi vrste bilateralnih srečanj s predstavniki MDS. Sestanki bodo potekali s predstavniki evropskega oddelka in sicer z vršilcem dolžnosti direktorja Poulom Thomsenom in Delio Velculescu, ki je nova vodja misije za Slovenijo. Guverner Jazbec s sodelavci se bo udeležil tudi sestanka srednje in vzhodnoevropske konstituence MDS, katere članica je Slovenija ter se ločeno sestal še z izvršnim direktorjem te konstituence, Johannom Praderjem. Na ravni vodstva MDS bo potekal sestanek z Davidom Liptonom, prvim namestnikom generalne direktorice MDS.


 

BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 47 19 000
Faks: 01 25 15 516
Kontakt
 

© 2006 Banka Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti | O avtorjih