Kontakt Kazalo Prva stran
Natisni stran Manjše črke Večje črke

O Banki Slovenije Sporočila za javnost    

Napredno iskanje

O Banki Slovenije

Predstavitev

Razpisi

Zaposlitev

Javna naročila

Sporočila za javnost

Katalog informacij javnega značaja

Povezave

Zakoni in predpisi

Evrosistem

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega poslovanja

Statistika

Jamstvo za vloge v bankah

Informacije za potrošnike

Poslovanje in poročanje

Plačilni in poravnalni sistemi

Nacionalni svet za plačila

Publikacije in raziskave

Bankovci in kovanci

Arhiv 1998 - 2007

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 26.01.2006

Ljubljana, 26. januar 2006

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim sprejel sklepa o dajanju priložnostnih kovancev ob 250- letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta in ob 150- letnici rojstva pesnika Antona Aškerca v prodajo in obtok. Banka Slovenije bo 6. februarja 2006 dala v prodajo priložnostne zlatnike in srebrnike, ki se bodo prodajali po ceni, višji od njihove nominalne vrednosti. Istega dne bo Banka Slovenije dala v obtok tudi priložnostne kovance za 500 tolarjev, in sicer ob 250- letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta. Priložnostni kovanci, izdani ob 250- letnici rojstva omenjenega dramatika, bodo dani v obtok po njihovi nominalni vrednosti.
  2. Svet Banke Slovenije je na današnji seji Marku Klemenčiču izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Raiffeisen Krekove banke d.d.

Sestanek vodstva Banke Slovenije z bankami

Ljubljana, 24. januarja:

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je skupaj z drugimi člani vodstva Banke Slovenije na današnjem sestanku s predsedniki uprav bank in Združenja bank Slovenije predstavil zadnjo fazo prilagoditev v mehanizmu delovanja denarne politike, sistema zavarovanj terjatev Banke Slovenije in upravljanja z likvidnostjo pred načrtovano uveljavitvijo evra v januarju 2007. Ta prilagoditev bo omogočila nemoten prehod tako v delovanju Banke Slovenije kot bank na razmere, ki jih za evrsko območje predpisuje Evropska centralna banka.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 12.01.2006

Ljubljana, 12. januar 2006

  1. Svet Banke Slovenije je na seji 12. januarja 2006 ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene.
    Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je denarna politika ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo Slovenija tudi v prihodnje izpolnjevala kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra.
    Za evroobmočje so bile napovedi gospodarske rasti nekaterih tujih institucij nekoliko popravljene navzgor, inflacija pa se je v zadnjih mesecih postopoma umirjala. Gospodarska rast je bila popravljena navzgor, predvsem zaradi izboljševanja industrijske proizvodnje v Nemčiji, Franciji in Italiji. Inflacija evroobmočja se je po predhodnih ocenah znižala z 2,3% novembra na 2,2% decembra in še naprej ostaja nad ciljem ECB. Cene nafte so se od konca novembra do sredine decembra povečevale. V ZDA ostaja gospodarska rast relativno dobra in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje, inflacija pa se je začela zaradi umirjanja cen nafte zniževati.
    V Sloveniji so gospodarska gibanja še naprej ugodna. V tretjem četrtletju se je realni BDP povečal za 3,7% medletno. Po pričakovanjih je bilo relativno močno trošenje gospodinjstev in države, prispevek menjave s tujino pa se je v primerjavi s prvo polovico leta zmanjšal. Hkrati je SURS popravil podatke o rasti realnega BDP za prvo četrtletje z 2,6% na 2,7% in za drugo četrtletje s 5,2% na 5,5% medletno, kar pomeni, da je bila povprečna rast v prvih treh četrtletjih lani 4,0%. Rast industrijske proizvodnje zaostaja za rastjo BDP, dodatno se je umirila dinamika aktivnosti v gradbeništvu, še vedno pa ostaja precej visoka rast prodaje v trgovini na drobno.
    Na postopno naraščanje brezposelnosti kažejo podatki o gibanju števila prijavljenih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje kot tudi anketna stopnja brezposelnosti, ki je v tretjem četrtletju 2005 znašala 6,3%. Kljub temu je v primerjavi z ostalimi državami EU trenutna stopnja brezposelnosti v Sloveniji zaenkrat še vedno relativno nizka. Povečevanje brezposelnosti v obdobju ugodne gospodarske konjunkture nakazuje na zviševanje strukturne brezposelnosti. Podrobnejša analiza podatkov o brezposelnosti tudi pokaže, da nižje izobraženi brezposelni veliko težje najdejo ustrezno delovno mesto, medtem ko je stopnja brezposelnosti med višje izobraženimi osebami precej manj zaskrbljujoča. Svet Banke Slovenije na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjuje, da je možnost inflacijskih pritiskov zaradi previsoke rasti plač majhna.
    Državni zbor je potrdil proračuna RS za leti 2006 in 2007, po katerih naj bi proračunska primanjkljaja znašala 1,4% BDP oziroma 1,2% BDP. Iz dopolnjenega Konvergenčnega programa iz decembra 2005 je razvidno, da znaša srednjeročni cilj za ciklično prilagojen javnofinančni primanjkljaj 1% BDP, ki naj bi bil postopoma dosežen v obdobju do leta 2008. Cilj je opredeljen skladno z reformiranim Paktom o stabilnosti in rasti in je specifičen za države z nizkim stanjem dolga in z visoko potencialno gospodarsko rastjo. Po zadnjih ocenah je Slovenija v letu 2005 izpolnila oba fiskalna kriterija za uvedbo evra.
    Slovenija je novembra lani izpolnila kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra. Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, izračunanim kot dvanajstmesečno povprečje, je znašala novembra in decembra 2,5%. Prav toliko je znašala novembrska referenčna vrednost merila stabilnosti cen. Glede na zadnje podatke o rasti in strukturi BDP, rasti stroškov dela in kratkoročne indikatorje, Svet Banke Slovenije ocenjuje, da so makroekonomska tveganja omejena. To potrjuje relativno nizka stopnja osnovne inflacije, ki se giblje pod ravnijo 1% medletno. Največje tveganje pri izpolnjevanju referenčnega merila za uvedbo evra še naprej predstavlja morebitna ponovna občutna podražitev naftnih derivatov.
  2. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi prvo dopolnitev Načrta uvedbe evra in delovno gradivo krovnega zakona o uvedbi evra. Omenjena dokumenta, ki sta bila kot delovno gradivo pripravljena v okviru nacionalne evro koordinacije, mora obravnavati še Vlada Republike Slovenije. Oba dokumenta bosta lahko v nadaljnjih postopkih še dopolnjena oz. spremenjena. Delovno gradivo krovnega zakona o evru med drugim ureja postopek zamenjave tolarjev za evre, obdobje dvojnega obtoka in jemanje tolarske gotovine iz obtoka, vsebuje pa tudi nekatera druga določila, ki bodo pravna osnova za tekoč prehod iz poslovanja v tolarjih na poslovanje v evrih.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.12.2005

Ljubljana, 14. december 2005

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji med drugim seznanil s pripravami bank in hranilnic za uveljavitev evra. Pregledi so obsegali različna področja potrebnih prilagoditev (npr. pravnih in informacijskih sprememb, poslovnih prilagoditev,obveščanje komitentov) in njihovo skladnost z akcijskimi načrti bank. Banke namenjajo pripravam za uveljavitev evra ustrezno prednost, vzpostavile so projektno organiziranost, pripravljene imajo študije izvedljivosti teh projektov in analize morebitnih tveganj.
  2. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi poslovanje bank v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Bilančna vsota bank se je povečala za dobrih 17 odstotkov. Naraščajoča medletna rast bilančne vsote je oktobra 2005 dosegla vrednost, ki je bila enkrat višja kot pred letom dni. V prvih desetih mesecih leta 2005 se je glede na enako obdobje lani dobiček bank povečal za skoraj 10 odstotkov. Rast operativnih stroškov je zaostajala za rastjo bruto dohodka. Obrestna marža se je v prvih desetih mesecih postopno zniževala in je konec oktobra dosegla raven 2,54 odstotka. Banke so izboljšale bonitetno strukturo terjatev in zmanjšale njihovo tveganost.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.12.2005

Ljubljana, 1. december 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na seji 1. decembra 2005 ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Obrestna mera 60 dnevnih tolarskih blagajniških zapisov ostaja 4,0%, cena začasnega odkupa deviz za sedem dni pa 1,5%.

    Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je denarna politika ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo inflacijski kriterij za prevzem evra pravočasno izpolnjen.

    Gospodarska rast evroobmočja se je v tretjem četrtletju pospešila glede na prvo polletje. Tekoča dinamika gospodarske rasti je v tretjem četrtletju dosegla 2,4% na letni ravni. H gospodarski rasti sta najbolj prispevali Nemčija in Francija, prva z rastjo izvoza in industrijske proizvodnje in druga z rastjo zasebne potrošnje. Rast izvoza vzpodbuja ugodna konjunktura v ZDA in Aziji ter povečana cenovna konkurenčnost zaradi depreciacije evra do ameriškega dolarja. Evropska komisija je objavila jesenske napovedi za gospodarsko rast, ki naj bi v evroobmočju postopoma naraščala do drugega četrtletja 2007.

    Inflacijska gibanja nad ciljem ECB in postopno zviševanje osnovne inflacije ustvarjajo pričakovanja o dvigu obrestnih mer v evroobmočju. Kljub padcu cen nafte novembra ostajajo cene energentov glavni vir visoke rasti inflacije v evroobmočju in v ZDA. Tveganje ohranjanja inflacije v evroobmočju na relativno visoki ravni povečuje tudi depreciacija evra proti dolarju, rast uvoznih cen in visoka rast denarnih agregatov. Ohranjanje inflacije na ravni višji od cilja ECB bi se lahko v večjem obsegu preneslo v osnovno inflacijo, stroške dela in inflacijska pričakovanja. ECB je zato s 1. decembrom 2005 zvišala svojo ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke. Povečevanje obrestnih mer je že dalj časa prisotno v ZDA, kjer je inflacija v zadnjih dveh mesecih presegla 4- odstotno raven.

    V Sloveniji se je po ocenah dokaj visoka gospodarska rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Trošenje gospodinjstev je bilo po kratkoročnih kazalnikih precej močno in bo verjetno glavni generator gospodarske rasti v tretjem četrtletju. Dinamika industrijske proizvodnje se je nekoliko umirila, predvsem v delovno intenzivnih panogah, najhitreje pa se povečuje v izvozno usmerjenih panogah.

    Na trgu dela upadanje proizvodnje v delovno intenzivnih panogah sovpada z zmanjševanjem zaposlenosti v teh panogah. Ker je zmanjševanje števila delovnih mest v panogah v težavah trenutno hitrejše od nastajanja novih delovnih mest v panogah v vzponu, se povečuje brezposelnost. Oktobra je tako bilo število registriranih brezposelnih najvišje v zadnjem letu in pol, v tretjem četrtletju pa se je povečala tudi anketna stopnja brezposelnosti. Nadaljevanje relativno visoke rasti nominalnih plač bi povzročilo prekomerno rast stroškov dela glede na rast produktivnosti, poslabšalo cenovno konkurenčnost podjetij in še upočasnilo ustvarjanje novih delovnih mest.

    Novembra se je stopnja inflacije ponovno znižala na 2,1% medletno, potem ko so se znižale cene nafte, ki so povzročile znaten porast inflacije v predhodnih dveh mesecih. Naftni derivati so se konec novembra v povprečju pocenili za 7,9%, kar pomeni skupni učinek na znižanje inflacije za 0,7 odstotne točke medletno. Do oktobra se je rast cen proizvajalcev znižala na 1,8%, na tej ravni pa se je ohranila tudi rast cen proizvodov za široko potrošnjo. To nakazuje na zmanjševanje tveganja prenosa teh cen v inflacijo. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da so ostala makroekonomska tveganja, kot bi bilo prekomerno trošenje in prekomerna rast stroškov dela, na kratki rok omejena. To potrjuje relativno nizka stopnja osnovne inflacije, ki se giblje na ravni okoli 1% medletno. Tveganje pri izpolnjevanju referenčnega merila za uvedbo evra lahko predstavlja predvsem ponovna občutna podražitev naftnih derivatov.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.11.2005

Ljubljana, 17.november 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim Novi kreditni banki Maribor d.d. izdal dovoljenje za opravljanje drugih finančnih storitev (storitev v zvezi z vrednostnimi papirji) po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev. Gre za storitve iz 73. člena omenjenega zakona, in sicer sprejemanje in posredovanje naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki jih izvršujejo druge borzno-posredniške družbe (posredovanje naročil), nakup ali prodaja vrednostnih papirjev po nalogu in za račun stranke (borzno posredovanje); gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke (gospodarjenje z vrednostnimi papirji); posebne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in pomožne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
  2. Svet Banke Slovenije je Novi kreditni banki Maribor izdal dovoljenje za pripojitev Mariborske borzno – posredniške hiše d.o.o.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 03.11.2005

Ljubljana, 03.november 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval tudi denarna gibanja. V letu 2005 so se v skladu s spomladanskimi napovedmi Banke Slovenije v Sloveniji nadaljevala ugodna inflacijska gibanja, povprečna inflacija v letošnjem letu pa naj bi znašala 2,6 odstotka. Najnižja inflacija doslej je predvsem odraz makroekonomskih gibanj, zaostajanja povpraševanja za ponudbenim potencialom in zmerne rasti stroškov dela glede na produktivnost. K zmerni rasti stroškov dela sta ob dokaj visoki rasti plač največ prispevala počasna rast ostalih prejemkov iz delovnega razmerja ter znižana obdavčitev podjetij. Dodatno so inflacijo zmanjševali nekateri strukturni dejavniki, ki so omejevali rast cen hrane, obleke in obutve. Na povečanje inflacije v drugem polletju so v glavnem vplivale podražitve naftnih derivatov, ki so sledile porastu cen nafte na svetovnih trgih, in so predstavljale več kot polovico skupne inflacije. Osnovna inflacija, ki izloča učinke naftnih derivatov, učinke povečevanja davčnih stopenj in učinke sezonske hrane se medletno giblje na ravni pod enim odstotkom. Inflacija bi bila še nižja, če ne bi tudi nadzorovane cene, na katere cene nafte na svetovnih trgih neposredno ne vplivajo, prehitevale inflacije prostih cen za povprečno 3,3 odstotne točke. Nizka inflacija je dosežena na vzdržen način, ob ohranitvi temeljnih makroekonomskih ravnovesij, tako fiskalnega salda kot tudi tekočega računa plačilne bilance.
  2. Po napovedih bo Slovenija začela izpolnjevati maastrichtski kriterij stabilnosti cen v začetku prihodnjega leta, medtem ko bo gospodarska rast na ravni okoli 4 odstotkov. Makroekonomske projekcije Banke Slovenije kažejo na ustalitev stopnje inflacije v prihodnjih dveh letih na ravni okoli 2,5%. Nadaljevanje trenutno relativno visoke rasti nominalnih plač bi povzročilo težnje k poviševanju cen. Nadzorovane cene se bodo morale gibati bolj skladno s prostimi cenami, prispevek energentov k inflaciji pa bi se ob predpostavljeni ceni nafte postopoma zniževal. Pri gospodarski rasti na ravni blizu potencialne se bo v prihodnjih letih, obratno kot letos, zmanjševal prispevek menjave s tujino in povečeval prispevek domačega trošenja. Največje tveganje za makroekonomsko in cenovno stabilnost zato srednjeročno še naprej ostaja možnost presežnega agregatnega povpraševanja, predvsem v kombinaciji s povečanimi prejemki prebivalstva. Kljub temu Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je omenjeno tveganje, ob ustreznem odzivu fiskalne politike, obvladljivo. Napovedana gospodarska gibanja nakazujejo na vzdržnost makroekonomskih ravnovesij v časovnem horizontu napovedi in na stabilno nizko raven inflacije, kar bo omogočilo načrtovano uvedbo evra v letu 2007.
  3. Svet Banke Slovenije poudarja pomen Programa vstopa v ERM II in prevzema evra, kot osnovo za delovanje ekonomskih politik do in po uvedbi evra. Zaveza fiskalne politike k nadzoru inflacijskih pritiskov s strani agregatnega povpraševanja je bila eden izmed pogojev za vstop v ERM II, pa tudi pogoj za uspešno delovanje v evro sistemu. Čeprav zaenkrat še ni znakov ekspanzije agregatnega povpraševanja nad razpoložljivimi ponudbenimi zmogljivostmi gospodarstva, pa pričakovana popolna konvergenca obrestnih mer pred uvedbo evra zahteva odzivnost fiskalne politike. Svet Banke Slovenije posveča posebno pozornost tveganju pregrevanja gospodarstva, saj bi njegova realizacija v razmerah stabilnega tečaja oziroma denarne unije povzročila realno apreciacijo, izgubo konkurenčnosti in prehodno upočasnjeno gospodarsko rast ter povečanje brezposelnosti.
  4. Svet Banke Slovenije podpira obnovitev procesa strukturnih reform, kar je bila tudi dana zaveza v skupni izjavi ob vstopu v ERM II. Povečevanje prožnosti in prilagodljivosti trga dela mora omogočiti hitrejše in manj boleče prerazporejanje delovne sile iz panog v težavah v panoge, ki so v vzponu. Z zniževanjem javnofinančnih odhodkov je možno doseči davčno razbremenjevanje gospodarstva, a je potrebno na drugi strani upoštevati gospodarske učinke in učinke na blaginjo vseh, ki bi jih tako zmanjševanje izdatkov prizadelo.
    Izvajanje strukturnih reform ne sme upočasniti fiskalne konsolidacije in spoštovanja določb reformiranega Pakta o stabilnosti in rasti. Zmanjševanje proračunskih prihodkov lahko tako poteka zgolj ob sočasni zagotovitvi vzdržnega zmanjševanja odhodkov. Poleg tega trenutno in pričakovano ugodno makroekonomsko okolje ponuja idealno priložnost za odpravo strukturnega primanjkljaja javnih financ in vzpostavitev varnostne rezerve glede izpolnjevanja zahtev Pakta o stabilnosti in rasti. Na ta način bi se tudi povečal manevrski prostor za uspešno izvajanje tako makroekonomskih kot tudi strukturnih politik.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.10.2005

Ljubljana, 20.oktobra 2005

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil z aktivnostmi pri uvajanju novega sistema za zavarovanje terjatev Banke Slovenije. Evropski sistem centralnih bank ima vzpostavljena skupna pravila glede zavarovanja terjatev iz naslova izvajanja denarne politike in plačilnega prometa. Statut evropskega sistema centralnih bank  in Evropske centralne banke določa, da morajo biti vse posojilne transakcije sistema polno zavarovane z ustreznim finančnim premoženjem, zato je Evropska centralna banka tudi določila merila, ki jih mora izpolnjevati finančno premoženje, dano v takšno zavarovanje. Od začetka leta 2007 bo za celotni evro sistem veljala enotna lista ustreznega  finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, kamor bo vsaka nacionalna centralna banka uvrščala nacionalno finančno premoženje, ki bo ustrezalo skupnim merilom. Evropska centralna banka je opredelila tudi kriterije za upravljanje z zavarovanjem, ki jih mora vsaka nacionalna centralna banka ob prevzemu evra v celoti izpolnjevati. Banka Slovenije v procesu prevzemanja evra vzpostavlja sistem zavarovanja terjatev, ki bo popolnoma prilagojen opisanemu sistemu.
  2. Svet Banke Slovenije je med drugim na današnji seji spremenil sklep o ugotavljanju in poročanju vrednosti naložb bank in hranilnic v kapital nefinančnih organizacij in opredmetena osnovna sredstva. Gre za prilagoditev poročanja v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih bodo banke začele uporabljati s prvim januarjem prihodnjega leta, ko bodo začele veljati tudi spremembe omenjenega sklepa.
  3. Svet Banke Slovenije je na današnji seji izdal mag. Igorju Jarcu dovoljenje za  opravljanje funkcije člana uprave Hypo Alpe-Adria- Bank d.d.

Podelitev nagrad Banke Slovenije za najboljša diplomska dela

Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo je za letošnje leto izbrala najboljša diplomska dela. Z nagradami za najboljša diplomska dela Banka Slovenije vzpodbuja raziskovalno delo študentov in študentk. Sedem letošnjih nagrajencev in nagrajenk v svojih diplomskih delih raziskuje novo vlogo Banke Slovenije v evrosistemu in teme, s katerimi se bo soočil slovenski bančni sektor. Teme se nanašajo na bančno zavarovanje, modeliranje kreditnih tveganj in učinke denarne politike v evrosistemu na slovensko gospodarstvo ter bančno-finančni sektor.

Nagrade so prejeli:

  • Matej Benkovič - Nova pravila nadzora nad bankami, zavarovalnicami in drugimi finančnimi institucijami; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
    Mentor:prof.dr.Franjo Štiblar
    Naloga najprej predstavitvi sedanje ureditve nadzora treh delov finančnega sektorja pri nas, posebno v luči sprejemanja novih rešitev iz spreminjajoče se ureditve EU (sprejemanje Acquis). Primerjava pokaže, da so nadzorna pravila in delovanje nadzornih organov podobno med seboj, čeprav avtor ugotavlja, da posebnosti obstajajo. Podobnost ne vodi nujno v integracijo nadzornih institucij, čeprav je polovica starih članic EU to že storila. Nova pravila nadzora, ki jih prinašajo BIS II in načrt Solventost II in CAD III, so predmet obravnave v jedru naloge, kjer gre za podobno zgradbo treh stebrov nadzora. Posebej je poudarjena potreba po konsolidiranem nadzoru, ko gre za vprašanje finančnih skupin v okviru posameznega sektorja oziroma finančnih konglomeratov. Vendar se avtor zavzema za integracijo nadzornih organov v Sloveniji v enega le, če bo to v korist vsebinskih izboljšav nadzora, ne zgolj zaradi svetovnih trendov na tem področju.
  • Gregor Bukovec - Vpliv ECB na poslovne cikle; Univerza v Mariboru, Ekonomsko - poslovna fakulteta
    Mentor:doc.dr.Timotej Jagrič
    Na osnovi rezultatov kandidat ugotavlja, da lahko obstaja povezanost med denarno ponudbo oziroma obrestno mero in ekonomsko aktivnostjo. S pomočjo Grangerjevega testa vzročnosti ocenjuje, da obstaja obojestranska povezanost v območju EU, ki velja za oba instrumenta ECB (denarni agregat M3 in obrstna mera EURIBOR). Za Slovenijo pa ugotavlja, da obstaja enosmerna povezanost v smeri denarnega agregata proti ekonomski aktivnosti in od ekonomske aktivnosti proti obrestni meri.
  • Urška Gliha - Uveljavitev bančnega zavarovalništva; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
    Mentor: prof.dr.Franjo Štiblar
    V diplomskem delu je zelo podrobno obdelana aktualna problematika uveljavitve bančnega zavarovalništva s finančno - teoretičnega, primerjalno pravnega vidika; v drugem delu pa je prikazano stanje na tem področju v Sloveniji. Prikazani so primeri NLB-KBC, A banke in SKB. Naloga je pokazala na veliko odprtih vprašanj, ki bi lahko bila ovira pri nastajanju medsektorskih povezav v finančnem sektorju, vendar zaključuje, da v luči razvoju storitev v smeri približevanja potrošniku razvoja celovite ponudbe finančnih storitev na enem mestu ne bo mogoče zaustaviti.
  • Andreja Kmet - Modeliranje kreditnih tevganj; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
    Mentor:prof.dr.Tomaž Košir
    Diplomsko delo spada na področje finančne matematike. Avtorica v njem obravnava modeliranje kreditnih tveganj. V delu so najprej predstavljena potrebna matematična orodja in ustrezni pojmi iz finančne teorije. V tretjem poglavju sta opisana Bernuolijev in Poissonov model izostankov plačil dolga. V četrtem poglavju je podan dokaz, da tvegana (VaR) ni koherentna mera tveganja, medtem ko pričakovani izpad je koherentna mera tveganja. V zadnjem poglavju je podan podroben opis modela CreditRisk+ švicarske banke Credit Suisse First Boston. Ta model je najbolj uporabljan model za računanje kreditnih tveganj v bančništvu. Avtorica je na podlagi tega modela napisala testni program za računanje kreditnih tveganj in ga uporabila na nekaj zgledih.
  • Sebastjan Smodiš - Vloga Banke Slovenije v evrosistemu; Univerza v Ljubljani; Ekonomska fakulteta
    Mentor:doc.dr.Boštjan Jazbec
    Banka Slovenije bo po prevzetju postala ena izmed nacionalnih centralnih bank v evrosistemu, zaradi tega pa se bo spremenila njena vloga v nacionalnem gospodarstvu. Diplomsko delo celostno prikaže vlogo Banke Slovenije v evrosistemu ter sistematično analizira spremembe in prilagoditve v Banki Slovenije, ki jih zahteva nova vloga centralne banke po prevzemu evra. Zaradi različne strukture gospodarstev, ki vstopajo v evrosistem, se razlikujejo tudi pristopi posameznih nacionalnih centralnih bank. Avtor v diplomskem delu predstavi vidik sprememb in prilagoditev Banke Slovenije, ki je poseben in drugačen od drugih nacionalnih centralnih bank.
  • Matjaž Sušec - Kreditni kanal in empirična analiza denarnega transmisijskega mehanizma v Sloveniji; Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
    Mentor:doc.dr.Boštjan Jazbec
    Strokovno zahtevno diplomsko delo analizira transmisijski mehanizem denarne politike z vidika delovanja kreditnega kanala v Sloveniji. Z zniževanjem obrestnih mer Banke Slovenije, kar je posledica konvergenčnih procesov vstopanja v Evropsko monetarno in gospodarsko unijo, se znižuje raven obrestnih mer za posojila. Zaradi večjega povpraševanja po posojilih se postavlja vprašanje, ali so slovenske banke pripravljene na posojilno ekspanzijo in, kako večji obseg posojil vpliva na realni sektor gospodarstva. Avtor uporabi znane teoretične pristope k modeliranju delovanja kreditnega kanala in s pomočjo sodobne ekonomične analize, ki temelji na obravnavi časovnih serij, poskuša razložiti posebnosti transmisijskega kanala denarne politike v Sloveniji.
  • Aljaž Zupan - Problematika Ljubljanske banke v slovensko-hrvaških odnosih; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
    Mentor:prof.dr.Bojko Bučar
    Avtor se je v svojem diplomskem delu Problematika Ljubljanske banke v slovensko-hrvaških odnosih lotil nedavno relevantne in aktualne tematike, ki vzbuja zanimanje tako v strokovnih krogih kot v širši javnosti, z njo pa so se srečevali tudi že različni forumi v tujini in Svet Evrope. Širina in poglobljenost teoretične podlage ustreza namenu naloge, pri metodologiji pa gre pohvaliti zbiranje podatkov in primerov iz prakse ter intervjuje, ki jih je avtor izvedel z različnimi respondenti.

Sestanek s podpisniki delničarskega sporazuma

Ljubljana, 8.oktobra 2005

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Samo Nučič, član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič in direktorica nadzora bančnega poslovanja Nataša Pukl so se danes sestali s predsedniki uprav, podpisnic delničarskega sporazuma, in predsednikoma uprave in nadzornega sveta Abanke Vipa. Tema pogovora so bile strateške usmeritve Abanke Vipa v prihodnje. Za Banko Slovenije je kot regulatorja in nadzornika bančnih institucij tako z vidika nadzora kot finančne stabilnosti pomembno, da se v najkrajšem času odpravijo negotovosti glede bodoče strateške usmeritve banke.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 06.10.2005

Ljubljana, 6.oktobra 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Obrestna mera 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov tako ostaja 4,0%, cena začasnega odkupa deviz za sedem dni pa 1,5%.
    Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je naravnanost denarne politike ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnosti nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tudi trenutna gibanja cen in srednjeročna inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne cenovne stabilnosti. Svet Banke Slovenije meni, da bo inflacijski cilj, vezan na prevzem evra, pravočasno izpolnjen. Svet Banke Slovenije vidi tveganje pri izpolnitvi inflacijskega konvergenčnega kriterija v morebitnem nadaljnjem višanju cen naftnih derivatov doma. Povišanje cen naftnih derivatov pri nas ima namreč večji učinek na povišanje drobnoprodajnih cen, kot je to v drugih državah Evropske unije.
    Gibanja v svetovnem gospodarstvu so v zadnjem času pod vplivom povečane negotovosti zaradi orkanov ob obali Mehiškega zaliva. Čeprav bodo kratkoročne posledice orkanov Katrina in Rita na ekonomsko aktivnost občutne, pa po zdajšnjih predvidevanjih ne predstavljajo dolgoročnejše grožnje rasti svetovnega gospodarstva. Nosilci ekonomske politike v svetu precejšnjo pozornost namenjajo visokim cenam nafte, ki še naprej ostajajo najpomembnejše tveganje.
    V drugem četrtletju letošnjega leta je slovensko gospodarstvo raslo hitreje od trendne stopnje rasti, kar  lahko deloma pripišemo verjetno le začasnim učinkom v gibanju menjave s tujino. Indikatorji, ki so zaenkrat razpoložljivi le za julij, kažejo, da se gospodarska aktivnost upočasnjuje. Trošenje gospodinjstev je še naprej močno, vendar pa se zaupanje potrošnikov znižuje že od aprila dalje. Večji pesimizem potrošnikov odraža zaostrene pogoje na trgu dela in naraščajoče cene naftnih derivatov.
    Tako kot v evro območju so bila tudi v Sloveniji septembrska cenovna gibanja  predvsem pod vplivom rasti cen naftnih derivatov. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je v evro območju po začasnih podatkih povišala na 2,5%, v Sloveniji pa na 3,2%. Čeprav so cene naftnih derivatov v vseh državah EU odvisne od gibanj cen na mednarodnih borzah in tako praviloma prihaja do istosmernega učinka na inflacijo, pa je dejanski obseg učinka po posameznih državah različen.
    Asimetričen vpliv gibanja cen naftnih derivatov na indekse cen življenjskih potrebščin je posledica uporabe različnih uteži naftnih derivatov pri izračunavanju indeksov, različnih deležev nabavne cene v drobno prodajni ceni naftnih derivatov, sprememb davčnih politik in sprememb deviznih tečajev. Ker ima Slovenija znotraj EU drugi najvišji delež naftnih derivatov v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in, ker so zaradi nizkih ravni trošarin deleži nabavne cene v drobno prodajni ceni naftnih derivatov relativno visoki, je tudi neposredni vpliv sprememb cen naftnih derivatov na inflacijo v Sloveniji nadpovprečen. Avgusta je tako prispevek naftnih derivatov k letni inflaciji v evroobmočju znašal 0,6 odstotne točke, v Sloveniji pa kar 1,4 odstotne točke. K  3,2 – odstotni medletni stopnji inflacije v septembru so zgolj podražitve naftnih derivatov prispevale 1,7 odstotne točke.
  2. Svet Banke Slovenije je dal soglasje za sklenitev dvostranskega sporazuma med Banko Slovenije in italijansko jamstveno shemo glede jamstev za bančne

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 28.09.2005

Ljubljana, 28.septembra 2005

Svet Banke Slovenije je na današnji seji Radovanu Jerebu in Gregorju Hudobivniku izdal dovoljenji za opravljanje funkcije člana uprave Abanke Vipa d.d. Matjažu Jauku Svet Banke Slovenije ni izdal dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Abanke Vipa d.d.

Sporočilo za javnost z Jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada z dne 21.09.2005

Ljubljana, 21. septembra 2005

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič se bosta konec tedna v Washingtonu udeležila rednega letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke. Med glavnimi temami letošnjega jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada bodo predvsem razmere v svetovnih gospodarstvih in na finančnih trgih, vključno z razpravo o tveganjih in pripravljenosti svetovnih politik, da nanje učinkovito odgovorijo. Denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada, ki se ga bo udeležil guverner Gaspari, bo razpravljal tudi o vlogi MDS v prihodnje ter o njegovi večji učinkovitosti pri reševanju in preseganju finančnih kriz. V luči omenjenega vprašanja je tudi okrepitev njegove vloge pri podpori držav, ki so se znašale v finančnih ali proračunskih težavah. V okviru srečanja se bo guverner Gaspari na Inštitutu za mednarodno ekonomijo udeležil konference o reformi Mednarodnega denarnega sklada. Denarni in finančni odbor bo obravnaval tudi globalno poročilo o finančni stabilnosti in razvoju finančnega sektorja.
Guverner Mitja Gaspari bo v Washingtonu med drugim imel pogovore z Michaelom Depplerjem, direktorjem evropskega oddelka pri MDS, in Wiillyem Kiekensom, izvršnim direktorjem slovenske konstituence pri MDS.

Revizija podatkov plačilne bilance od 2002 do 2004

Ljubljana, 16. septembra 2005

Revizijska politika plačilno - bilančne statistike se izvaja v skladu s priporočili Evropske centralne banke (ECB). Podatki se lahko spremenijo praviloma le za največ dve leti pred revidiranim letom. Spremembe podatkov plačilne bilance kot posledica revidiranja preteklih izkazovanj praviloma obsegajo: metodološke spremembe oz. dopolnitve metodologije ter običajno osveževanje virov.
Letne časovne serije so dostopne na internetni strani: Plačilne bilance Slovenije v EUR

A. Metodološki spremembi oz. dopolnitvi

  • Natečene obresti
    V plačilni bilanci Slovenije so se do letošnje revizije, obresti vključevale po načelu plačila. Zaradi usklajevanja metodologije z mednarodnimi priporočili (Balance of Payments Manual 5th Edition) se od leta 2002 dalje spremlja obresti od posojil po obračunskem načelu (natečene obresti). V plačilno bilanco vključimo natečene obresti na tekočem računu med dohodke, na finančnem računu pa natečene obresti povečujejo vrednost zadevnega finančnega instrumenta.
  • C.i.f./f.o.b. koeficient
    Koeficient prilagoditve vrednosti uvoza popravlja (zmanjšuje) vrednost uvoza blaga (podatki Statističnega urada - pariteta c.i.f.) za vrednost transportnih stroškov in stroškov zavarovanja med mejo izvoznika in mejo uvoznika na vrednost po pariteti f.o.b (zahteva plačilne bilance). Posledično je mogoča neposredna primerjava z vrednostjo izvoza ter ni dvojnega zajetja omenjenih storitev. Koeficient je izračunan tretjič, pred tem v letu 1994 in v letu 1999. Izračuni temeljijo na bazi podatkov carinskih deklaracij, pri tem so upoštevani dejavniki, ki vplivajo na velikost koeficienta. To so predvsem: vrsta prevoznega sredstva, vrsta blaga ter država uvoza. Nov koeficient je vključen v metodologijo od leta 2004 dalje kot 5- letno povprečje. V letu 2004 je koeficient 1,0306, pred tem pa je bil 1,0393. Rezultate izračuna koeficienta so dodatno potrdili rezultati ankete, izvedene v mesecu juliju in avgustu na reprezentativnem vzorcu podjetij v mednarodni trgovini.


B. Osveževanje virov

  • Reinvestirani dobički
    S poročili o neposrednih naložbah za leto 2004 so bili izmerjeni dejanski reinvestirani dobički za leto 2004. Osvežili smo tudi podatke o reinvestiranih dobičkih za leti 2002 in 2003. Zaradi velikega porasta reinvestiranih dobičkov v zadnjih letih bo vnaprejšnje vračunavanje v tekočem letu temeljilo na podlagi triletnega drsečega povprečja (prej petletno drseče povprečje).
  • Odpisi dolgov
    Na podlagi pridobljenih podatkov se je izkazalo, da odpisi dolga v letu 2004 predstavljajo v povprečju na prilivih kapitalskih transferov okoli 0,9% vrednosti uvoza blaga, medtem ko so v letu 2003 predstavljali 0,6% vrednosti uvoza blaga. Na drugi strani so odpisi dolga na odlivih predstavljali v letu 2004 v povprečju 1,9% vrednosti izvoza blaga, v letu 2003 pa več, in sicer 2,2% vrednosti izvoza blaga. Gibanja v tem pogledu so bila obojestransko ugodnejša za rezidente Republike Slovenije v letu 2004 glede na leto 2003.
  • Blagovna menjava
    Statistični urad Republike Slovenije je 11.8.2005 Banki Slovenije posredoval končne podatke o blagovni menjavi Slovenije s tujino za leto 2004.

C. Tekoča gibanja

  • Ugotovitve, ki izhajajo iz postopka revizije vplivajo na tekoče izračune plačilne bilance v letu 2005 na opisan način. Relativno razmerje izboljšave salda tekočega računa, po opravljeni reviziji in metodoloških dopolnitvah, v prvih sedmih mesecih tekočega leta glede na enako lansko obdobje ostaja nespremenjeno, le da se saldo tekočega računa plačilne bilance v primerljivih obdobjih nahaja na nekoliko nižji ravni.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.09.2005

Ljubljana, 14. septembra 2005

Svet Banke Slovenije je na seji 14. septembra 2005 ključne obrestne mere Banke Slovenije ohranil nespremenjene. Obrestna mera 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov tako ostaja 4,0%, cena začasnega odkupa deviz za sedem dni pa 1,5%.

Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je naravnanost denarne politike ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnosti nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so takšna trenutna gibanja cen, kot tudi srednjeročna inflacijska pričakovanja, v skladu s ciljem srednjeročne cenovne stabilnosti. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo inflacijski cilj, vezan na prevzem evra, pravočasno izpolnjen.

Po začasnem zastoju v prvem polletju se do konca leta pričakuje okrepljena rast svetovnega gospodarstva in okrevanje v državah EU. Največje tveganje še naprej predstavlja vztrajno poviševanje cen nafte, ki v ZDA in v nekaterih državah Evropske unije, že povzroča upočasnjeno potrošnjo. Kljub temu za zdaj ni pričakovati večjih negativnih ekonomskih vplivov, saj so globalni pogoji financiranja relativno ugodni, podjetja pa dosegajo dobre poslovne rezultate. Tudi proizvodne dejavnosti niso več tako močno odvisne od gibanj cen naftnih derivatov, kot so bile v času velikih naftnih šokov.

Stopnja gospodarske rasti slovenskega gospodarstva se po izredno nizkem prvem četrtletju spet povečuje na raven dolgoročnega povprečja. Kljub temu proizvodna vrzel, ki se je lani nekoliko zaprla, še naprej ostaja negativna, zaostajanje povpraševanja za ponudbo pa deluje v smeri zniževanja inflacije. Kazalniki kažejo, da se krepi trošenje gospodinjstev, ugodna gibanja pa so prisotna tudi na področju zunanje trgovine.

Od pozitivne slike nekoliko odstopajo dogajanja na trgu dela, kjer je število registriranih brezposelnih avgusta preseglo lansko raven, relativno močna je tudi rast stroškov dela. Le-ta v zadnjem obdobju postopoma izničuje zaostanek rasti stroškov dela za produktivnostjo, ki je nastal v predhodnih letih. Previsoki stroški dela bi poslabšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in se odrazili v težnji k poviševanju cen in v obratu trenda zaposlovanja.

Denarni dejavniki kažejo, da je rast širših denarnih agregatov (M2 in M3) še naprej zmerna, nadaljuje pa se močna kreditna aktivnost. Pospešeno kreditiranje gospodinjstev, ki je prisotno od začetka prejšnjega leta, je predvsem posledica ugodnih pogojev zadolževanja, sovpada pa tudi s krepitvijo trošenja gospodinjstev.

Cenovna gibanja so bila v poletnih mesecih celo nekoliko boljša od pričakovanj. Julija je bila inflacija v Sloveniji, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin in po izločitvi vpliva cen nafte, četrta najnižja v EU. Še naprej je potrebno spremljati posledice morebitnega prenosa cen nafte na cene ostalih proizvodov, predvsem v transportnih dejavnostih. Ne glede na izredne dogodke v zadnjem času, ki vplivajo na preskrbo z nafto (orkan Katrina), pa gibanja cen surove nafte na mednarodnih trgih niso nakazovala relativno močnega skoka cen naftnih derivatov v Sloveniji. Cene surove nafte na mednarodnih trgih so se namreč po orkanu Katrina znižale na raven, nižjo od prehodne. Omenjene podražitve naftnih derivatov utegnejo vplivati na inflacijo v septembru. Srednjeročni indikatorji, kot so proizvodna vrzel, realni stroški dela na enoto proizvoda, realni efektivni tečaj in cene proizvajalcev, pa so uravnoteženi, ali pa delujejo v smeri zniževanja inflacije.

Revidirani podatki, usklajeni z Evropskim sistemom računov 95, ne ovirajo načrtovanega prevzema evra, vendar Svet Banke Slovenije meni, da je pospeševanje fiskalne konsolidacije nujno tudi v prihodnje. To pomeni, zmanjševanje strukturnega primanjkljaja in zagotavljanje zadostne varnostne rezerve, potrebne za spoštovanje določil Pakta o stabilnosti in rasti v obdobju, ko bo Slovenija že polnopravna članica evrosistema.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.09.2005

Ljubljana, 1. septembra 2005

Svet Banke Slovenije je med drugim na današnji seji Alešu Žajdeli izdal licenco za opravljanje funkcije člana uprave v Abanki Vipa. Svet Banke Slovenije pričakuje čim prejšnje imenovanje celotne uprave banke in oblikovanje poslovne strategije banke.
Svet Banke Slovenije je Probanki izdal dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve: trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti. Družbi Bankart pa dovoljenje za opravljanje posameznih opravil pri izvajanju storitev plačilnega prometa v zvezi z novimi plačilnimi instrumenti (posebna položnica, posebna nakaznica, direktna bremenitev, direktna odobritev in trajnik).

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 28.07.2005

Ljubljana, 28. julija 2005

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji med drugim seznanil tudi z informacijo o pripravljenosti bančnega sistema na uvedbo evra. Poročilo ugotavlja, da banke in hranilnice ustrezno izvajajo aktivnosti, ki so jih predvidele v akcijskih načrtih.
  2. Svet Banke Slovenije je Banki Zasavje d.d., bančna skupina NLB, izdal dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve:posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, ki jih izvršujejo druge borzno posredniške družbe.Gre za uskladitev z novelo zakona o trgu vrednostnih papirjev. Raiffeisen Krekovi banki d.d. pa dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve: posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, v zahtevanem obsegu.

Sestanek z nadzornim svetom Združenja bank Slovenije

Ljubljana, 15. julija 2005

Tema današnjega sestanka vodstva Banke Slovenije s člani nadzornega sveta Združenja bank Slovenije so bile priprave in prilagoditve bančnega sistema na prevzem evra. Podrobno so bile predstavljene včeraj sprejete spremembe instrumenta likvidnostne lestvice. Ostale spremembe bodo sprejete postopno, in sicer do datuma prevzema evra.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.07.2005

Ljubljana, 14. julija 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel spremembe in dopolnitve podzakonskih predpisov, ki urejajo poročanje bank in hranilnic v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, v skladu s katerimi bodo banke začele poročati s prvim januarjem 2006. Gre za spremembe in dopolnitve naslednjih sklepov: o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, o ocenjevanju izgub kreditnega tveganja bank in hranilnic, o najmanjšem obsegu ter vsebini revizijskega pregleda in revizorjevega poročila ter navodilo o prehodu na mednarodne standarde računovodskega poročanja. S tem so sprejeti vsi podzakonski predpisi Banke Slovenije, ki urejajo prehod bank na mednarodne standarde računovodskega poročanja s prvim januarjem 2006.
  2. Svet Banke Slovenije je spremenil tudi sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Spremembe ukinjajo obvezen vpis deviznih blagajniških zapisov pri zagotavljanju likvidnosti. Ukinjajo možnost upoštevanja tolarskih kreditov bonitete A z ročnostjo nad sto osemdeset dni pri izpolnjevanju količnikov likvidnosti in vzpostavljajo tehtanje vpoglednih vlog gospodinjstev in gospodarstva v prvem razredu z utežjo 85 odstotkov, v drugem razredu pa z utežjo 60 odstotkov. Sklep bo začel veljati po objavi v Uradnem listu, uporabljal pa se bo od prvega januarja 2006 dalje. Banke, ki želijo, lahko začnejo poslovati po novem režimu že prej.
  3. Svet Banke Slovenije je podelil Zoranu Nemcu dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Raiffeisen Krekove banke d.d.

Sestanek s predsedniki uprav bank in hranilnic

Ljubljana, 7. julija 2005

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je danes predsednikom uprav bank in hranilnic predstavil spremembe sklepov, ki jih bo Banka Slovenije sprejela ta mesec in so potrebne za nemoten prehod na poročanje bank v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi s prvim januarjem 2006. Gre predvsem za spremembe in dopolnitve tistih sklepov Banke Slovenije, ki se nanašajo na kapitalsko ustreznost bank in oblikovanje rezervacij.

Vključitev bank in hranilnice v vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času – TARGET

Ljubljana, 5. julija 2005

Včeraj je 16 slovenskih bank in ena hranilnica naredilo prvi korak pri vključevanju v vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času v evrih - TARGET. Vključitev v TARGET spada med priprave slovenskega bančnega sektorja na prevzem evra, saj mu mora biti z dnem prevzema evra omogočena udeležba v tem sistemu. Banke in hranilnica so postale neposredne udeleženke v sistemu na način, ki omogoča poravnavo plačil v evrih tako samim bankam kot njihovim strankam. V času do prevzema evra bodo izvedeni še preostali koraki vključevanja v TARGET, ki bodo zagotovili popolno usklajenost z zahtevami Evropske centralne banke.

Banka Slovenije, ki je na tak način sama udeleženka v sistemu TARGET od oktobra 2004, se je odločila za postopen pristop pri vključevanju bank. Ta temelji na prednostih tovrstne poravnave plačil v evrih in privajanju delovanju sistema do prevzema evra, po njegovem prevzemu pa bodo preko sistema poravnana tudi domača plačila velikih vrednosti.

Vključitev bank in hranilnice je bila izvedena na podlagi sodelovanja med Banko Slovenije in nemško centralno banko (Deutsche Bundesbank ) preko nemške komponente sistema TARGET, sistema RTGSplus . Ta je eden tehnološko najnaprednejših sistemov, ki sestavljajo TARGET, ob tem pa zavzema 50% delež v številu in 30% delež v vrednosti plačil, poravnanih v sistemu TARGET.

Slovenske kreditne institucije, ki s 4. julijem niso postale neposredne udeleženke v sistemu TARGET, bodo do njega dostopale kot posredne udeleženke ali pa še nimajo ustreznega dovoljenja za poslovanje v tuji valuti.

Pojasnilo

TARGET (Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system) je sistem bruto poravnave v realnem času za plačila v evrih, ki ga je vzpostavil evrosistem.

TARGET je bil oblikovan s povezavo 15 nacionalnih sistemov bruto poravnave v realnem času in plačilnega mehanizma ECB. Deluje od januarja 1999. Uvedba skupne valute je pogojevala vzpostavitev sistema bruto poravnave v realnem času znotraj evro območja za:

  • zagotovitev plačilnih postopkov, nujnih za izvajanje skupne monetarne politike ECB in
  • spodbujanje skladnih in učinkovitih postopkov plačevanja v evrih.

Uporablja se za poravnavo centralnobančnih operacij, medbančnih plačil velikih vrednosti, kot tudi drugih (komercialnih) plačil v evrih. TARGET zagotavlja obdelavo v realnem času, poravnavo v centralnobančnem denarju in takojšnjo dokončnost plačil. Tako omogoča cenovno ugodno (z obsegom plačil padajoča tarifa od 1,75 EUR do 0,80 EUR za posamezno plačilo) sprotno dokončno poravnavo plačil v evrih. Ob tem udeležba v sistemu za udeleženko pomeni, da je v plačilnem prometu v evrih neposredno naslovljiva za približno 40.000 kreditnih institucij s področja celotne Evropske unije.

V oktobru 2002 je Svet ECB odločil o dolgoročni strategiji sistema TARGET (TARGET2). TARGET naj bi tako postal sistem, ki bo:

  • zagotavljal zelo usklajene storitve preko integrirane informacijske infrastrukture,
  • izboljšal stroškovno učinkovitost in
  • bo pripravljen na hitre prilagoditve prihodnjemu razvoju, vključno s širitvijo evrosistema.

TARGET2 bo po načrtih vzpostavljen v letu 2007 kot enotna skupna platforma, ki bo nadomestila številne med seboj povezane sisteme bruto poravnave v realnem času.

Povezave

http://www.ecb.int/paym/target/html/index.en.html
http://www.rtgsplus.de/en/index_e.htm

Sporočilo za javnost s 313. seje Sveta Banke Slovenije z dne 30.06.2005

Ljubljana, 30. junija 2005

Svet Banke Slovenije je na današnji 313. seji med drugim sprejel naslednje sklepe:

  1. Izdal je dovoljenje BAWAG banki d.d., Tivolska 30, Ljubljana, za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev: sprejemanje depozitov in dajanje kreditov za svoj račun; factoring; izdajanje garancij in drugih jamstev; kreditiranje, vključno s hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov; trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli; trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti; zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb; posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov ter opravljanje storitev plačilnega prometa.
  2. Izdal je dovoljenji za opravljanje funkcije člana uprave BAWAG banke d.d. v ustanavljanju Blažu Brodnjaku in Joachimu Reitmeierju.
  3. Koroški banki in Banki Domžale je izdal dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve: sprejemanje in posredovanje naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki jih izvršujejo druge borzno posredniške družbe (posredovanje naročil). Volksbank-Ljudski banki pa dovoljenje za opravljanje posredovanja naročil, trgovanja za svoj račun ter posredovanja pri trženju in prodaji investicijskih kuponov oziroma investicijskih skladov. V vseh naštetih primerih gre za uskladitev z novelo zakona o trgu vrednostnih papirjev.

Sporočilo za javnost s 312. seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.06.2005

Ljubljana, 15. junija 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 312. seji med drugim razpravljal o denarnih gibanjih. Tečaj tolarja proti evru je od začetka aprila postopoma apreciiral. Povprečni tečaj na deviznem trgu je aprila znašal 239,69 EUR/SIT in maja 239,61 EUR/SIT. Od konca aprila se giblje pod centralno pariteto, povprečno odstopanje od nje pa je bilo maja 0,01 odstotka.
  2. Svet Banke Slovenije je sprejel tudi sklep o usklajevanju poslovanja Slovenske izvozne družbe s predpisi, ki urejajo poslovanje bank. V skladu z zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov se mora Slovenska izvozna družba najkasneje do 31.12.2006 dokončno uskladiti s predpisi, ki urejajo poslovanje bank.

Sporočilo za javnost s 311. seje Sveta Banke Slovenije z dne 19.05.2005

Ljubljana, 19. maja 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 311. seji med drugim v skladu z novelo zakona o trgu vrednostnih papirjev izdal Poštni banki Slovenije, Hypo Alpe-Adria Banki, Abanki Vipa in Novi kreditni banki Maribor dovoljenja za opravljanje storitev nakupa in prodaje vrednostnih papirjev po nalogu in za račun banke. Banki Celje je bilo izdano dovoljenje za posredovanje pri trženju in prodaji investicijskih kuponov oziroma investicijskih skladov in za sprejemanje in posredovanje naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki jih izvršujejo druge borzno posredniške družbe ter za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev po nalogu in za račun banke. Delavski hranilci Ljubljana je Svet Banke Slovenije izdal dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev v tujih valutah.
  2. Štefanu Belingerju je Svet Banke Slovenije izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Deželne banke Slovenije, Manji Skernišak pa dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v Novi kreditni banki Maribor.

Sestanek s člani nadzornega Sveta Združenja bank Slovenije

Ljubljana, 12. maja 2005

Vodstvo Banke Slovenije je na današnjem sestanku s člani nadzornega sveta Združenja bank Slovenije predstavilo glavno vsebino podzakonskih aktov, ki se bodo spremenili zaradi uvedbe mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Gre predvsem za sklep , ki ureja oblikovanje rezervacij za kreditna tveganja, in poseben sklep o prehodu na uporabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja. S sklepom o prehodu na mednarodne računovodske standarde bo Banka Slovenije uredila način prehoda s poročanja v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi na poročanje v skladu z mednarodnimi. Omenjena sklepa, ki sta zdaj v fazi delovnega gradiva, bosta pred dokončnim odločanjem na seji Sveta Banke Slovenije dana v strokovno razpravo Združenju bank Slovenije in Slovenskemu inštitutu za revizijo.

Sporočilo za javnost s 310. seje Sveta Banke Slovenije z dne 05.05.2005

Ljubljana, 5. maja 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 310. seji med drugim obravnaval denarna in gospodarska gibanja. Mesečne inflacijske stopnje so bile v zadnjih mesecih zelo spremenljive, z močnimi sezonskimi in drugimi nihanji navzgor in navzdol. Trendno na letni ravni pa naj bi se zniževanje letnih stopenj inflacije nadaljevalo tudi v maju. Po podatkih statističnega urada je znašala aprilska letna stopnja rasti cen brez cen goriv in energije samo 1,2 odstotka.
    V začetku maja se je tečaj evra spustil na 239,614 tolarjev za evro in je bil pod centralnim tečajem 0,01 odstotka, medtem ko je bil v februarju in marcu v povprečju nad centralnim tečajem 0,04 odstotke, ob koncu aprila pa 0,02 odstotka.
  2. Banka Slovenije bo 23. maja 2005 dala v prodajo in obtok priložnostne zlatnike in srebrnike, izdelane ob 100 - letnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze in ob 100-letnici slovenskega filma. Ob stoletnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze bodo izdani tudi tečajni priložnostni kovanci za 500 tolarjev. Vsi priložnostni kovanci so zakonito plačilno sredstvo v višini nominalne vrednosti, ki je označena na njih.

Srečanje guvernerja Banke Slovenije z evropskim komisarjem

Ljubljana, 28. aprila 2005

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je danes sprejel evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunio, ki je na dvodnevnem obisku v Sloveniji. V pogovoru sta izmenjala stališča in mnenja glede načrtovane uvedbe evra v Sloveniji, gospodarskih razmerah v Evropski uniji ter evro območju in glede uveljavljanja sprememb pakta stabilnosti in rasti. Guverner Gaspari je evropskemu komisarju predstavil načrtovane aktivnosti Slovenije pri vstopanju v evrosistem in zadnje napovedi Banke Slovenije glede prihodnjih gospodarskih in denarnih gibanj. Kot je poudaril, je tečaj po vstopu Slovenije v sistem EMRII stabilen, projekcije prihodnjih gospodarskih in denarnih gibanj pa kažejo, da bo Slovenija, v kolikor ne bo prišlo do večjih odstopanj od zastavljenih ciljev, lahko prevzela evro v začetku leta 2007, kot je predvideno.

Vabilo na novinarsko konferenco

Ljubljana, 21. aprila 2005

Svet Banke Slovenije je na današnji 309. seji obravnaval Poročilo o denarni politiki. Napovedi prihodnjih denarnih in gospodarskih gibanj ter sklepe Sveta Banke Slovenije bosta na novinarski konferenci, ki bo jutri, 22. aprila, ob 10.uri, v sejni sobi Banke Slovenije, prvo nadstropje, Slovenska cesta 35, podrobneje predstavila guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in direktor analitsko raziskovalnega centra Damjan Kozamernik.

Vljudno vabljeni.

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke

Ljubljana, 12. aprila 2005

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in viceguverner Samo Nučič se bosta konec tedna udeležila spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki bo v Washingtonu od 16. do 17. aprila. Med glavnimi temami letošnjega zasedanja bo tradicionalna spomladanska analiza Mednarodnega denarnega sklada o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu v letošnjem in prihodnjem letu.

Denarni in finančni odbor sklada, na katerem bo sodeloval guverner Mitja Gaspari, bo 16. aprila razpravljal o razmerah v svetovnem gospodarstvu, nadaljnji strategiji in vlogi Mednarodnega denarnega sklada v mednarodnem finančnem sistemu in pri vprašanjih razvoja, načinih njegovega financiranja ter vlogi dežel v razvoju pri odločitvah, ki se sprejemajo v mednarodni skupnosti. V okviru te razprave bodo med drugim obravnavali tudi globalni poročili o finančni stabilnosti in razvoju finančnega sektorja.

Guverner Banke Slovenije se bo med drugim srečal z izvršnim direktorjem slovenske konstituence pri Mednarodnem denarnem skladu Willyjem Kiekensom, z direktorjem evropskega oddelka pri Mednarodnem denarnem skladu Michaelom Depplerjem in vodjo misije omenjenega sklada za Slovenijo Biswajitijem Banerjeem.

Sporočilo za javnost s 308. seje Sveta Banke Slovenije z dne 07.04.2005

Ljubljana, 7. aprila 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 308. seji obravnaval denarna in tečajna gibanja. Na podlagi razprave je za 0,25 odstotne točke povišal ceno začasnega odkupa deviz. Gre za strukturno prilagoditev obrestne mere instrumentov denarne politike, s katero Banka Slovenije zagotavlja nadaljnjo stabilnost na denarnem trgu. Istočasno je v sklepu o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, znižal obveznost bank pri naložbah v blagajniške zapise Banke Slovenije v tujem denarju s 30 na 25 odstotkov.
    Svet Banke Slovenije je pri tej točki obravnaval tudi marčno inflacijo. Marca so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 1,1 odstotka, medletna inflacija se je tako povečala na 3,1 odstotka. Marčni skok inflacije je posledica velikih sezonskih nihanj cen obleke in obutve ter sadja in zelenjave, pa tudi vpliva podražitev naftnih derivatov. V skladu z makroekonomskimi napovedmi Banke Slovenije naj bi Slovenija, kljub marčnemu zvišanju, izpolnila konvergenčno merilo v sredini prihodnjega leta. Hkrati pa so inflacijska nihanja ob relativno visokih cenah nafte in njenih derivatov po mnenju Sveta BS opozorilo vsem nosilcem ekonomskih politik, da so previdni pri nadaljnjih korakih, predvsem pri politiki plač in nadzorovanih cen.
    Tolar je v marcu pod vplivom presežne ponudbe deviz na trgih tujega denarja apreciiral na 239,71 tolarjev za evro, kar je 0,03 odstotke nad centralnim tečajem. Tečaj tolarja ostaja stabilen.
  2. Svet Banke Slovenije je spremenil in dopolnil sklep o pogojih, ki jih mora izpolnjevati bančni kreditni posrednik. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so banke iz držav članic dobile možnost, da lahko tudi na območju RS neposredno na podlagi načela enotnega potnega lista opravljajo storitve, za katere imajo dovoljenje matičnega nadzornika. V skladu z evropsko bančno direktivo banke držav članic Evropske unije za neposredno opravljanje storitev ne potrebujejo dovoljenja Banke Slovenije, temveč lahko storitve opravljajo neposredno, Banko Slovenije pa o svoji nameri obvestijo v postopku notifikacije. Banka Slovenije je do zdaj prejela 79 notifikacij za neposredno opravljanje storitev. Z novelo obravnavanega sklepa so kreditni posredniki dolžni poročati Banki Slovenije tudi o obsegu in vrsti poslov, ki jih sklenejo za banke držav članic EU, katere v Sloveniji niso ustanovile svojih podružnic. Banka Slovenije bo lahko na ta način preverila tudi, ali so povezave s kreditnimi posredniki tako močne, da bi lahko v skladu z merili Evropske komisije pomenile tako imenovano trajno prisotnost banke na slovenskem trgu, za kar morajo ustanoviti podružnico. Omenjena sprememba pomeni tudi dodatno varstvo potrošnikov.

Sporočilo za javnost s 307. seje Sveta Banke Slovenije z dne 16.03.2005

Ljubljana, 16. marca 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 307. seji med drugim obravnaval denarna in gospodarska gibanja. Tečaj tolarja je v februarju pod vplivom dodatne presežne ponudbe deviz apreciiral na 239,74 tolarjev oziroma 0,04 odstotkov nad centralno pariteto in je, tako kot v predhodnih mesecih, stabilen. Porast februarske medletne inflacije je bil v skladu s pričakovanji. Medletna inflacija naj bi se do aprila ohranjala približno na tej ravni, potem pa naj bi se medletne stopnje ponovno znižale.
    Obrestne mere ključnih instrumentov Banke Slovenije so v prvih dveh mesecih letošnjega leta ostale nespremenjene. Obrestna mera na medbančnem trgu pa se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečevala in se v drugi polovici februarja gibala okrog 3,61 odstotka.
  2. Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi z informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2004. V primerjavi z letom 2003 se je nekoliko povečalo število ponaredkov domače gotovine (za 4,1%). V lanskem letu je bilo ugotovljenih 1238 kosov ponarejenih tolarjev, v letu 2003 pa 1189. Vrednost ponarejenih tolarjev v lanskem letu je predstavljala 0,0287 promila vrednosti gotovine v obtoku. Večji del ponaredkov, tako količinsko kot vrednostno, so ponaredki treh apoenov, in sicer za 10.000, 5000 in 1000 SIT. Najpogosteje pa se pojavljajo ponaredki bankovcev, izdelanih s pomočjo računalniške tehnologije in barvne fotokopije. Ponarejanje tolarskih bankovcev v Sloveniji za zdaj ni skrb vzbujajoče, na milijon bankovcev v obtoku je bilo v letu 2004 je bilo 9,3 kosov ponaredkov na milijon bankovcev v obtoku, v letu 2003 jih je bilo 9,9 kosov. Največ ponaredkov je bilo ugotovljenih v bankah in menjalnicah, trgovinah, bencinskih servisih in gostinskih lokalih v večjih mestih. Banka Slovenije si prizadeva zaščititi bankovce pred ponarejanjem z vgradnjo vedno večjega števila novih varovalnih elementov. To dokazuje tudi dosedanje spremljanje bankovcev za 10.000 SIT, saj po vgradnji dodatne zaščite ni bilo več odkritega nobenega ponaredka tega bankovca.
    Nacionalni center za ponaredke, ki deluje v okviru BS, je v skladu z navodili Evropske centralne banke vključen tudi v sistem izmenjave podatkov in informacij na področju ponarejanja gotovine s centrom za analizo ponaredkov pri Evropski centralni banki, z drugimi nacionalnimi centri za ponaredke in Evropskim tehničnim in znanstvenim centrom za analizo evrokovancev. Število ponaredkov evrobankovcev se je povečalo v primerjavi z letom 2003 za 70%, leta 2003 je bilo odkritih 328, leta 2004 pa 559 ponaredkov evrobankovcev. Povečalo se je tudi število ugotovljenih ponarejenih evrokovancev.
  3. Svet Banke Slovenije je izdal dovoljenja za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev po nalogu in za račun banke Banki Koper, Factor banki in Raiffeisen Krekovi banki, NKBM Maribor pa dovoljenje za opravljanje storitev trženja investicijskih kuponov.
  4. Svet Banke Slovenije je dr. Drašku Veselinoviču na današnji seji podelil dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Deželne banke Slovenije.

Sporočilo za javnost s 306. seje Sveta Banke Slovenije z dne 24.02.2005

Ljubljana, 24. februarja 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 306. seji med drugim sprejel Minimalne standarde za dejavnost trgovanja v bankah ter druge storitve, povezane z njimi. Standardi bodo začeli veljati s prvim januarjem prihodnjega leta in bodo nadomestili Priporočila za opravljanje poslov trgovanja v bankah, izdana leta 1997. Banke bodo morale omenjene minimalne standarde vgraditi v poslovne procese, njihov namen pa je predvsem razmejiti odgovornost v procesu poslovanja z vrednostnimi papirji, predvsem razmejitev odgovornosti med službo trgovanja in zaledno službo. Poleg usmeritev postopkov za upravljanje s tveganji, standardi določajo tudi obveznosti uprav bank, nadzornih svetov in služb notranjega revidiranja. V dokumentu so postavljeni tudi standardi za uvajanje novih produktov pri pristopu na nove trge.

    Odstopanje in neupoštevanje minimalnih standardov bo Banka Slovenije obravnavala v postopkih nadzora kot kršitev ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj, ki jih določa zakon o bančništvu. Hkrati bodo tudi izhodišče za ocenjevanje obstoječih procesov v bankah in tudi pri licenciranju bank za presojo ustreznosti načrtovanih procesov. Standardi uvajajo načela, po katerih naj banke postavijo sistem notranjih kontrol in obvladovanja tveganj na področju trgovanja z vrednostnimi papirji.

Sporočilo za javnost s 305. seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.02.2005

Ljubljana, 11. februarja 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 305. seji pri obravnavi denarne in tečajne politike v sklepu o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati znižal obveznost bank pri naložbah v blagajniške zapise Banke Slovenije v tujem denarju s 35 na 30 odstotkov bilančnih obveznosti v devizah z zapadlostjo od 0 do 180 dni.
    Občutno znižanje januarske inflacijske stopnje odraža že dalj časa prisoten vztrajen trend upadanja inflacije, delovali pa so tudi nekateri nadpovprečno močni sezonski dejavniki, torej ponovno znižanje cen avtomobilov in predvsem močno znižanje cen obleke in obutve zaradi zgodnejšega začetka zimskih razprodaj. Druga znižanja in zvišanja so bila v okviru pričakovanj. Metodološke spremembe ob prehodu v novo leto niso imele posebnega vpliva. Zaradi navedenega je verjetno, da bodo stopnje v naslednjih mesecih spet nekoliko porasle. Če ne bo večjih presenečenj v zvezi s cenami nafte ali z domačimi cenovnimi politikami, lahko pričakujemo ponovno in tedaj trajnejše znižanje inflacije proti koncu prvega polletja 2005.
    Ob okrepljeni gospodarski aktivnosti se ohranja živahno kreditiranje podjetij in gospodinjstev. Visoka rast kreditiranja v letu 2004 se pretežno navezuje na procese realne konvergence in finančnega poglabljanja. Te procese spremlja tudi okrepljena naložbena aktivnost. Njihov skupni rezultat je počasna rast širokega denarja, ob hkratnem spreminjanju likvidnosti denarnih agregatov.
    Kljub presežni ponudbi deviz na deviznem trgu je povprečni tečaj evra ostal v decembru glede na november nespremenjen. Znašal je 239,8 SIT za EUR in je od centralnega tečaja odstopal za 0,05%. V januarju je bilo to odstopanje okoli 0,03 odstotka nad centralnim tečajem.
  2. Svet Banke Slovenije je v skladu z decembra lani sprejeto spremembo zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H) sprejel sklep, s katerim je določil poslovno leto, za katero bodo morale banke in hranilnice prvič sestaviti računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. V skladu z današnjo odločitvijo Sveta Banke Slovenije bodo morale banke in hranilnice prvič sestaviti računovodska poročila v skladu z mednarodnimi standardi za poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2006. Prehod na uporabo mednarodnih računovodskih standardov prinaša spremembe na področju računovodenja, prehod pa bi lahko imel tudi enkraten vpliv na poslovne rezultate bank. Svet Banke Slovenije meni, da je začetek uvajanja mednarodnih računovodskih standardov z začetkom prihodnjega leta primernejši, kot bi bila uvedba v letu 2007, ko bo tudi leto načrtovanega prevzema evra in uvajanja baselskih standardov. Poleg tega naj bi bili po napovedih Slovenskega inštituta za revizijo novi slovenski računovodski standardi, ki bodo usklajeni z mednarodnimi standardi, uveljavljeni prav tako z začetkom leta 2006.
  3. Člani Sveta so se v razpravi o prilagoditvah delovanja v evroobmočju seznanili z informacijo o aktivnostih za vzpostavitev novega poročanja podatkov denarne in bančne statistike Banki Slovenije v skladu z uredbo Evropske centralne banke. Novo poročanje bank pomeni izpolnitev zahtev Evropske centralne banke, ki določa usklajenost bilanc stanj.
    Seznanili so se tudi z vključevanjem Banke Slovenije in bank v sistem bruto poravnav v realnem času v območju evra - TARGET. Banka Slovenije že od oktobra lani bankam, ki so se odločile za ta način, zagotavlja možnost posredovanja oziroma prejemanja plačil majhnih vrednosti v oziroma iz sistema STEP 2 ter zagotavlja poravnavo pozicij bank preko sistema TARGET. Za velika plačila jim ponuja možnost poravnav v tem sistemu s pomočjo oddaljenega dostopa, kar pomeni tudi prvi korak k vključitvi v sistem TARGET. Informacije o vključevanju bank v omenjeni sistem z oddaljenim pristopom so na razpolago na spletni strani Banke Slovenije.

Sporočilo za javnost s sestanka z nadzornim svetom Združenja bank Slovenije z dne 09.02.2005

Ljubljana, 9. februar 2005

Vodstvo Banke Slovenije je na današnjem sestanku z nadzornim Svetom Združenja bank Slovenije razpravljalo o pripravah za prevzem evra, datumu začetka uvedbe mednarodnih računovodskih standardov ter poročanju bank denarne in bančne statistike. Na podlagi skupnega programa za prevzem evra, ki sta ga pripravili Vlada RS in Banka Slovenije, bodo banke do marca pripravile načrte aktivnosti, ki bodo podlaga za oblikovanje skupnih stališč glede potrebnih prilagoditev bančnega sistema evrosistemu.

V skladu z decembrsko spremembo zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H) mora Banka Slovenije do konca februarja 2005 sprejeti sklep, s katerim bo določila poslovno leto, za katero bodo morale banke in hranilnice prvič sestaviti računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Ta sprememba prinaša precejšnje spremembe na področju računovodenja, ob prehodu pa bi lahko imela tudi enkraten vpliv na poslovne rezultate bank. Poleg uvajanja mednarodnih računovodskih standardov so pred bankami v prihodnjih dveh letih tudi spremembe, povezane s prevzemom evra in uvajanjem novih baselskih standardov. V pogovoru glede začetka uvedbe mednarodnih računovodskih standardov so bile izpostavljene tako prednosti kot slabosti uvajanja mednarodnih računovodskih standardov s 1. januarjem 2006 oziroma s 1. januarjem 2007. Svet Banke Slovenije bo tudi na podlagi današnje razprave določil datum začetka uvedbe mednarodnih računovodskih standardov do zakonsko predpisanega roka, torej do konca tega meseca.

Sporočilo za javnost s 304. seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.01.2005

Ljubljana, 27. januarja 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji v razpravi o prilagoditvi instrumentov evrosistemu znižal stopnjo obveznih rezerv za tolarske obveznosti do 90 dni s 4,5% na 2%. Ob tem je Svet Banke Slovenije likvidnostni učinek spremembe premaknil v obdobje po prevzemu evra. Tako bo od obdobja izračuna, ki se začne konec februarja, stopnja obveznih rezerv za vse obveznosti z ročnostjo do dveh let znašala 2%. Stopnja za obveznosti nad dve leti ostaja nič odstotkov. Banke in hranilnice bodo morale presežno likvidnost iz naslova znižanja obveznih rezerv v višini 37 milijard tolarjev obvezno naložiti v dolgoročni depozit pri Banki Slovenije, ki ima rok dospelosti 30.03.2007. Obrestna mera za dolgoročni depozit je za 0,2 odstotni točki višja od obrestne mere za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise Banke Slovenije.
  2. Svet Banke Slovenije je spremenil sklep o posojilu za čez dan in ukinil penale v višini 4% na letni ravni v primeru spremembe nevrnjenega posojila čez dan ob koncu dneva v lombardo posojilo.

Obisk guvernerke danske centralne banke

Ljubljana, 20. januarja 2005

Na povabilo guvernerja banke Slovenije Mitje Gasparija je danes na obisku guvernerka danske centralne banke Bodil Nyboe Andersen. V pogovorih z vodstvom banke so izmenjali izkušnje o bivanju v mehanizmu evropskih menjalnih tečajev ERM2. Danska sodeluje v režimu ERM2 od njegove ustanovitve prvega januarja 1999, Slovenija pa je vanj vstopila junija lansko leto. Vodstvo banke in danska guvernerka so govorili tudi o sodelovanju med centralnima bankama na različnih področjih in drugih aktualnih temah, povezanimi z evroobomočjem.

Sporočilo za javnost s 303. seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.01.2005

Ljubljana, 13. januarja 2005

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim razpravljal o gospodarskih in denarnih gibanjih. Po dvigu inflacijske stopnje v novembru se je decembra nadaljeval trend dezinflacije. Vzdržnost dezinflacijskega procesa še nadalje kaže postopno umirjanje osnovne inflacije na raven okrog 2,5 odstotka. V skladu z makroekonomskimi napovedmi Banke Slovenije se bo proces zniževanja inflacije postopoma nadaljeval, tako da naj bi konvergenčno merilo Slovenija izpolnila v sredini prihodnjega leta. Ob zniževanju inflacije se v veliki meri ohranjajo tudi ostala makroekonomska ravnovesja. Rast kreditiranja se je v zadnjih mesecih nekoliko upočasnjuje, čeprav še ostaja na visoki ravni, kljub temu pa rast širokih denarnih agregatov zaradi plačilnobilančnih odlivov ostaja nizka. Visoke rasti kreditiranja so predvsem posledica močnejše gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer. Delež kreditiranja v tuji valuti se postopoma zmanjšuje, hkrati pa ostaja pomembna oblika bančnega kreditiranja, predvsem podjetij. Banka Slovenije je konec decembra za 0.25 odstotne točke povišala ceno začasnega odkupa deviz in znižala obrestno mero za začasni odkup vrednostnih papirjev. Šlo je za strukturno prilagoditev obrestnih mer instrumentov denarne politike, s katero Banka Slovenije zagotavlja nadaljnjo stabilnost na denarnem trgu.
  2. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil tudi s poročilom o reševanju pritožb komitentov bank v lanskem letu. Ti pritožbe naslavljajo tudi na Banko Slovenije, čeprav ta nima zakonskih pooblastil za poseganje v civilnopravna razmerja med banko in stranko in je bilo v začetku lanskega leta uvedeno izvensodno reševanje tovrstnih sporov pri Združenju bank Slovenije. Banka Slovenije po prejemu pritožbe komitente pisno seznani z izvensodnim načinom reševanja sporov pri Poravnalnem svetu združenja bank in dejstvom, da nima zakonskih pooblastil za poseganje v civilnopravna razmerja med banko in stranko. Prav tako pisno pozove banko, da v zahtevanem roku temeljito ugotovi morebitne pomanjkljivosti ali nepravilnosti oziroma nekorektnosti v tistem delu poslovanja, na katerega se nanaša pritožba. Največ pritožb je bilo v zvezi z izvajanjem plačilnega prometa, zaradi obračuna obresti kreditov in depozitov, vračila stroškov, povezanih z izvensodno poravnavo, previsokih tarif storitev, enostranskega spreminjanja obrestnih mer za depozite, uporabe instrumentov zavarovanj, dajanja napačnih informacij o storitvah banke. Banka Slovenije je v lanskem letu prejela 56 pritožb fizičnih in 15 pritožb pravnih oseb.
  3. Svet Banke Slovenije je spremenil tudi sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, tako da je razširil nabor vrednostnih papirjev za izpolnjevanje določb sklepa. Povečana likvidnost na kapitalskem trgu dopušča uvrstitev domačih serijskih dolžniških vrednostnih papirjev ustrezne bonitete v prvi in drugi razred likvidnostne lestvice ne glede na načelo preostale dospelosti. Razen tega sprememba sklepa določa izjemo v primeru refinanciranja dolgoročnih deviznih kreditov, ki povzroči predčasno odplačilo starega, kar bo bankam omogočilo, da bodo lahko obveznosti iz naslova starega deviznega kredita do predčasnega odplačila ohranile v tretjem razredu deviznega dela, s tem pa se jim ne bo povečala osnova za izračun deviznega minimuma.
  4. Svet Banke Slovenije je dal dovoljenji Rado Likarju in Liljani Furlan za opravljanje funkcije člana poslovodstva hranilno-kreditne službe HKS Vipava p.o.

Seja nadzornega sveta Združenja bank Slovenije

Ljubljana, 20. decembra 2004

Na današnjem sestanku nadzornega sveta Združenja bank Slovenije je guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari med drugim predstavil delovno gradivo Banke Slovenije za uvedbo evra. Gradivo temelji na priporočilih dobre prakse Evropske komisije in izkušnjah zdajšnjih članic monetarne unije pri menjavi gotovine. Banke naj bi ga uporabljale kot osnovo za načrtovanje njihovih načrtov aktivnosti, povezanih s prevzemom evra. V tej zvezi je guverner Banke Slovenije bančnikom predstavil predvideno dinamiko prilagajanja instrumentov denarne politike v prihodnjih dveh letih. Nabor instrumentov denarne politike v Slovenije se razlikuje od nabora v evrosistemu, Banka Slovenije ga po vstopu v mehanizem deviznih tečajev ni bistveno spreminjala, zato ga bo treba postopno prilagoditi v prihodnjih dveh letih.

Glede na to, da je državni zbor prejšnji teden sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, s katero Banko Slovenije pooblašča za določitev datuma njihove uveljavitve na področju bančništva, so na današnjem sestanku govorili tudi o najprimernejšem datumu prehoda na mednarodne računovodske standarde. Pri tem je bil v razpravi omenjen kot možni datum začetek leta 2006, sicer pa bo datum uveljavitve mednarodnih računovodskih standardov na področju bančništva vezan tudi na druge spremembe evropske regulative, posledično tudi prilagoditve podzakonske regulative na področju izračuna kapitala.

Sporočilo za javnost s 302. seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.12.2004

Ljubljana, 15. decembra 2004

  1. Člani Sveta banke Slovenije so se na današnji 302. seji med drugim seznanili tudi z informacijo o statistiki finančnih računov Slovenije za leto 2003 po institucionalnih sektorjih in po finančnih instrumentih in podprli aktivnosti za uvedbo četrtletnega poročanja o finančnih načrtih v letu 2005 v skladu z zahtevami ECB.
  2. Svet Banke Slovenije je s prvim januarjem prihodnjega leta ukinil poročilo o dnevni likvidnosti bank in desetdnevno poročilo o knjigovodskem stanju računov bank. Banka Slovenije lahko omenjeni poročanji bank opusti, ne da bi s tem zmanjšala razpoložljivost informacij, potrebnih za odločanje in denarno statistiko.

Sporočilo za javnost s 301. seje Sveta Banke Slovenije z dne 02.12.2004

Ljubljana, 2. decembra 2004

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji 301. seji med drugim izdal dovoljenja za prodajo neprenosljivih investicijskih kuponov in sprejemanje naročil strank za odkup neprenosljivih investicijskih kuponov vzajemnih skladov Banki Domžale, Koroški banki in Banki Zasavje. Navedena storitev spada med storitve z vrednostnimi papirji.

Sporočilo za javnost s 300. seje Sveta Banke Slovenije z dne 18.11.2004

Ljubljana, 18. novembra 2004

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji 300. seji med drugim seznanil z načinom in stopnjo obvladovanja obrestnih tveganj v bankah in prakso tujih nadzornikov v državah članicah Evropske unije. Banka Slovenije bo banke opozorila na glavne usmeritve Baselskih načel za upravljanje z obrestnim tveganjem. Pri tem bo izhajala iz priporočil oziroma dobre bančne prakse in pričakovane ureditve obrestnega tveganja v osnutku nove kapitalske ureditve. Na podlagi omenjenih vsebinskih usmeritev Banka Slovenije pričakuje vzpostavitev ustreznih internih sistemov za spremljanje obrestnega tveganja v bankah in izbiro bolj naprednih metod za merjenje obrestnega tveganja.
  2. Svet Banke Slovenije je spremenil sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, in sicer ga je prilagodil evropski bančni direktivi. S spremembo sklepa so zahtevani pogoji za hibridne instrumente izenačeni z zahtevami po direktivi.
  3. Svet Banke Slovenije je Dragu Pišku podelil licenco za člana uprave Poštne Banke Slovenije, članice Skupine NKBM.

Čezmejna plačila

Ljubljana, 8. novembra 2004

Banka Slovenije je z 8.11.2004 postala neposredna udeleženka v sistemu STEP2 , ki je namenjen poravnavi čezmejnih plačil do vrednosti 12.500 evrov. Banka Slovenije je tudi drugim bankam zagotovila posredno udeležbo v sistemu STEP2, za kar se je odločilo deset bank, štiri banke pa bodo sodelovale preko dveh bank od desetih. Banke lahko kot posredne udeleženke pošiljajo čezmejna plačila v sistem STEP2 preko Banke Slovenije, prav tako pa tudi prejemajo čezmejna plačila preko te skupne vstopne točke pri Banki Slovenije. Za banke (in s tem za stranke bank) je izvajanje plačil preko sistema STEP2 stroškovno in časovno učinkovito, saj je izvajanje plačil preko korespondenčnega bančništva dražje in zamudnejše.

Poleg tega Banka Slovenije zagotavlja za državo Slovenijo prejem plačil iz sistema STEP2, ki jih banke iz držav EU pošiljajo v dobro računov slovenskih bank. S to funkcijo BS ('Entry Point') je omogočena izpolnitev priporočila ECB, da so vse banke iz držav EU dosegljive preko sistema STEP2 ('Receiver Capability') do konca leta 2004.

Sporočilo za javnost z 299. seje Sveta Banke Slovenije z dne 04.11.2004

Ljubljana, 4. novembra 2004

  1. Svet Banke Slovenije je spremenil tudi sklep o poročanju za namene statistike finančnih računov. S spremembo je za poročanje nefinančnih družb (sektor S.11) uvedel prag 200 milijonov tolarjev bilančne vsote, ki omogoča zadovoljivo zajetje potrebnih podatkov.
  2. Svet Banke Slovenije je sprejel tudi publikacijo o neposrednih naložbah v letih 1994 –2003. V tujino investirata v obliki neposrednih naložb le dva odstotka slovenskih podjetij, neposredne naložbe tujcev v Sloveniji pa so v petih odstotkih slovenskih podjetij. Konec lanskega leta so imela podjetja s tujimi neposrednimi naložbami 18,5 odstotkov kapitala in 12,6 odstotkov zaposlenih v celotnem podjetniškem prostoru. Podjetja s tujimi neposrednimi naložbami zavzemajo po vrednosti v celotnem izvozu in uvozu blaga tretjino vseh poslov. Največji delež tujih neposrednih naložb v Slovenijo prihaja iz držav, članic Evropske unije, in Švice, slovenski investitorji pa se večinoma odločajo za naložbe v države bivše Jugoslavije. Delež držav naložbenic iz Evropske unije je konec leta 2003 znašal 68,5 odstotkov vrednosti vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Švica je zaradi večje naložbe v dejavnosti kemikalij in kemičnih izdelkov v letu 2002 in lastninskega preoblikovanja te naložbe v letu 2003 imela 1.106,1 milijonov evrov neposrednih naložb in je postala druga najpomembnejša država investitorica (takoj za Avstrijo) z 21,8 odstotnim deležem vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Avstrija ostaja v vseh letih, ki jih zajema poročilo, najpomembnejša investitorica, in sicer s slabo četrtino vseh tujih naložb (1.175,5 milijona evrov). Na tretjem mestu je Nemčija z 395,6 milijona evrov oziroma z 7,8-odstotnim deležem, sledi ji Francija s 7,5-odstotnim deležem. Struktura vseh tujih naložb v Sloveniji po dejavnostih je bila konec leta 2003 naslednja: 25,8 odstotkov v dejavnosti posredništva in trgovine na debelo brez motornih vozil, sledita finančno posredništvo (15,4%) ter druge poslovne dejavnosti (10,2%). Po statističnih regijah pa jih je bilo konec lanskega leta največ (61,2 %) v Osrednji slovenski regiji.
    Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini so konec leta 2003 znašale 1.848,9 milijona evrov, od tega jih je bilo v skupnem številu naložb 45,6% v novo ustanovljene (greenfield) gospodarske družbe, ki so predstavljale 33,5 odstotkov vrednosti investiranega lastniškega kapitala v tujini. Največ neposrednih naložb v tujini so imele slovenske družbe konec lanskega leta na Hrvaškem (609,8 milijona evrov), kljub naraščajoči vrednosti neposrednih naložb na Hrvaškem, pa se njihov delež v celotnih neposrednih naložbah slovenskih podjetij v tujini zmanjšuje in je v letu 2003 znašal 33 odstotkov. Druga najpomembnejša država gostiteljica je Bosna in Hercegovina z 11,2-odstotnim deležem, sledi Srbija in Črna gora- V državah članicah pa je največ slovenskih neposrednih naložb na Nizozemskem. Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini po dejavnostih so bile konec lanskega leta v predelovalnih dejavnostih (58,5%), sledijo proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (18,3%), proizvodnja strojev in naprav (6,8%), proizvodnja hrane in pijače (6,1%). Podatki kažejo, da se v zadnjih treh letih slovenske neposredne naložbe v tujino iz izrazito proizvodno umerjenih usmerjajo tudi v storitvene dejavnosti.

Sporočilo za javnost z 298. seje Sveta Banke Slovenije z dne 21.10.2004

Ljubljana, 21. oktobra 2004

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 298. seji med drugim sprejel poročilo o denarni politiki, skupaj z napovedmi makroekonomskih kazalcev in usmeritvami denarne politike, ki jih bo na jutrišnji novinarski konferenci ob 11. uri, v sejni sobi Banke Slovenije, Slovenska cesta 35, podrobneje predstavil guverner Mitja Gaspari.
  2. Svet Banke Slovenije je obravnaval vključevanje Slovenije v sistem TARGET, v katerega je vključenih petnajst centralnih bank evropskih držav. Banka Slovenije je z oktobrom letos v ta sistem vključena preko Deutsche Bundesbank, dokler se ne bo vključila v nov sistem TARGET. S tem je narejen prvi korak k popolni vključitvi Banke Slovenije in bančnega okolja v plačilni sistem TARGET ob prevzemu evra kot nacionalne valute.
  3. Na današnji seji so člani Sveta Banke Slovenije sprejeli tudi sklep o objavi povzetka revidiranega letnega poročila in drugih podatkov za podružnice bank držav članic, ki predpisuje obveznost javne objave povzetka revidiranega letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila matične banke, skupaj z mnenji revizorja ter objavo še nekaterih drugih podatkov za podružnico banke države članice. V sklepu so podrobneje navedeni podatki, ki jih mora objaviti podružnica banke iz države članice Evropske unije, ki na območju Slovenije opravlja bančne oziroma druge finančne storitve. Zaradi vzpostavitve notranjega trga je treba obravnavati podružnice bank držav članic na enak način kot podružnice domačih bank in zato je po direktivi 89/117/EEC, ki ji sledi omenjeni sklep, dovolj, da podružnica banke države članice objavi letne računovodske izkaze celotne banke in nekatere podatke o poslovanju same podružnice.
  4. Svet Banke Slovenije je Eriku Marcelu Hugu Lutsu izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Nove Ljubljanske banke.

Tretji raziskovalni seminar Banke Slovenije

Ljubljana, 19. oktober 2004

Na tretjem raziskovalnem seminarju Banke Slovenije je Jesus Saurina Salas iz španske centralne banke predstavil raziskavo kreditna rast in dinamične rezervacije. Avtorji omenjene raziskave analizirajo ciklično gibanje kreditne aktivnosti, slabih kreditov in rezervacij za bančne izgube v Španiji. Vsi trije opazovani pojavi so močno ciklični tako v Španiji kot tudi v mnogih drugih državah. V konkurenčnih razmerah in ekonomski konjunkturi banke ponujajo kredite ob razrahljanih pogojih, ki so posledica percepcije nizkega kreditnega tveganja v danem trenutku ob nizki ravni slabih kreditov. Slaba kakovost danih posojil bo postala očitna šele kasneje, v času ekonomske recesije, ko se bodo začele pojavljati zamude pri plačilu obveznosti in nezmožnost vračila obveznosti. Nizka raven rezervacij za kreditna tveganja v obdobju ekonomske konjunkture kaže, da latentno tveganje ni bilo ustrezno ocenjeno in, da so zaradi tega bančni dobički precenjeni. Obratno se zgodi v času ekonomske recesije, ko se zaradi potreb po oblikovanju dodatnih rezervacij za kreditna tveganja bančni dobički močno skrčijo. Avtorji v prispevku predstavijo koncept uvajanja dinamičnih rezervacij v Španiji, ki bi naj pripomogel k bolj ustreznemu ugotavljanju in izkazovanju pričakovanih izgub za kreditna tveganja.

Sporočilo za javnost z 297. seje Sveta Banke Slovenije z dne 07.10.2004

Ljubljana, 7. oktobra 2004

  1. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil s pripravljenostjo bank za uvedbo in uporabo novih baselskih standardov oziroma z informacijo, kako se slovenske banke pripravljajo na uvajanje novih pristopov za obvladovanje tveganj in določanje kapitalske ustreznosti. Med pomembne novosti spadajo interni bonitetni sistemi za določanje potrebnega kapitala za pokrivanje kreditnega tveganja. Banke, ki se bodo izpolnjevale pogoje za te tako imenovane IRB pristope (IRB pristop je pristop, ki temelji na internih bonitetnih ocenah), bodo morale ob uveljavitvi nove kapitalske ureditve že začeti z implementacijo novih določil.
  2. Svet Banke Slovenije je podprl postopno vsebinsko harmonizacijo statistike obrestnih mer denarnih finančnih institucij v skladu z zahtevami ECB po regulativi 2001/18. Ob metodološko sprejemljivih razlikah razpoložljivi vzorčni podatki omogočajo primerljivost s statistiko obrestnih mer držav članic EMU za novo odobrena posojila. Evropski centralni banki se predlaga informacija kot začasna pred uvedbo celovitega sistema poročanja obrestnih mer denarnih finančnih institucij po navedeni regulativi, za kar je Svet Banke Slovenije sprejel ustrezen sklep oz. podzakonske akte na svoji 293. seji, 1. julija 2004.
  3. Svet Banke Slovenije je potrdil nagrade za najboljša diplomska dela študentov ekonomije in prava letu 2004. Nagrade je danes prejelo 21 diplomantk in diplomantov, ki so po oceni Komisije Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo bili ocenjeni kot najboljši.

Sporočilo za javnost z 296. seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.09.2004

Ljubljana, 15. septembra 2004

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji 296. seji s spremembo sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic spremenil način vrednotenja lastnih delnic. Te se pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti po novem vrednotijo po nabavni vrednosti.
  2. Svet Banke Slovenije je sprejel tudi sklep o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov. Poleg podatkov o imetniku in drugih podatkih transakcijskega računa mora register vsebovati tudi podatek o vzpostavljeni evidenci o neizvršenih sklepih o izvršbi ali prisilni izterjavi. Register o transakcijskih računih fizičnih oseb bo dostopen na spletni strani Banki Slovenije od 1. oktobra 2004 dalje.
  3. Svet Banke Slovenije je sprejel tudi sklep o odpiranju transakcijskih računov s posebnim statusom. Gre torej za odprtje računov, ko imetniki transakcijskih računov odpirajo račune v svojem imenu, za račun tretjih oseb. Dobroimetje na takšnem transakcijskem računu se obravnava kot skupna terjatev posameznih upravičencev in ne kot terjatev imetnika transakcijskega računa.
  4. Svet Banke Slovenije je spremenil sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, tako da je omejil bonitete, ki izhajajo iz začasnega odkupa deviz od poslovnih bank največ do povprečnega zneska začasno prodanih deviz Banki Slovenije v mesecu avgustu 2004.
  5. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi vlogo za izdajo licence za člana uprave Nove Kreditne Banke Maribor Darku Tisaju. Kandidat izpolnjuje vse pogoje za člana uprave, razen predpisanih potrebnih delovnih izkušenj. Z izpolnitvijo tega pogoja, bo izdana licenca Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave.

Sporočilo za javnost z 295. seje Sveta Banke Slovenije z dne 02.09.2004

Ljubljana, 2. septembra 2004

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval zahtevo Nove Kreditne banke Maribor d.d. za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v kapitalu Poštne banke Slovenije d.d. in za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom. Svet Banke Slovenije je sprejel pozitivni sklep o izdaji dovoljenja za povezovanje Nove Kreditne banke Maribor in Poštne banke, ob pogoju, da se delničarski sporazum med NKBM in PBS in Pogodba o medsebojnem poslovnem sodelovanju med PBS in Pošto Slovenije ustrezno dopolnita. Banka Slovenije bo odločbo izdala, ko ji bodo predložena dokazila, da so bile upoštevane pripombe Sveta Banke Slovenije v zvezi z delničarskim sporazumom in zgoraj navedeno pogodbo.
  2. Svet Banke Slovenije je na 295. seji med drugim sprejel Sklep o obveznih rezervah, s katerim je uvedena nova delna prilagoditev obveznim rezervam ECB. Po novem sklepu se
    • med obveznike za obvezne rezerve vključi tudi morebitne bodoče družbe za izdajanje elektronskega denarja
      ukine se določba o dnevnem izpolnjevanju 50% obveznih rezerv, zaradi česar bodo obvezniki bolj fleksibilni pri odzivanju na likvidnostne razmere, kar bo vplivalo na bolj stabilne obrestne mere na medbančnem denarnem trgu
    • uredi obveznost izpolnjevanja obveznih rezerv v primeru stečaja oz. likvidacije obveznika ali združitve oz. delitve obveznikov
    • za vse repo posle, ki so sklenjeni v skladu z veljavnim zakonom o finančnih zavarovanjih, uporablja stopnja obveznih rezerv v višini 0%.

      Sklep bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, prvič pa se bo uporabil v novembrskem obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv.
  3. Člani Sveta Banke Slovenije so se na današnji seji seznanili z analizo učinkov novega kapitalskega sporazuma, ki na podlagi rezultatov ankete med bankami ugotavlja stopnjo pripravljenosti bank za uveljavitev novih baselskih standardov.
  4. Člani Sveta Banke Slovenije so se seznanili tudi z aktivnostmi Ministrstva za finance RS in Banke Slovenije pri razvoju trga državnih dolžniških vrednostnih papirjev in repo poslov. Zaradi nove zakonodaje na področju finančnih zavarovanj Svet Banke Slovenije ukinja Pravila za začasno prodajo vrednostnih papirjev na grosističnem denarnem trgu.

Pogovor guvernerja Banke Slovenije z županom londonskega finančnega središča

Ljubljana, 27. julija 2004

Župan londonskega finančnega središča Robert Finch se je v okviru dvodnevnega obiska v Sloveniji srečal z guvernerjem Banke Slovenije Mitjo Gasparijem. Z britanskim gostom sta govorila predvsem o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije po majskem vstopu v Evropsko unijo in o aktivnostih za prevzem evra v prihodnjih dveh letih.

Britanskega gosta je zanimal predvsem prihodnji razvoj slovenskega finančnega sistema in možnosti sodelovanja britanskih finančnih institucij na njem. Po besedah guvernerja v Sloveniji ni ne kapitalskih ne monetarnih ovir, ki bi britanskim bankam tako kot tudi drugim finančnim institucijam zavirale prihod na naš finančni trg, tako da je njihova morebitna prisotnost v Sloveniji predvsem stvar njihove odločitve. Slovenski finančni trg je odprt tako za britanske kot druge banke. Več kot 20 bank s sedeži v državah Evropske unije je po postopku notifikacije že obvestilo Banko Slovenijo o namerah za poslovanje v Sloveniji. Možnost sodelovanja med finančnimi institucijami je tudi področju življenjskih in zdravstvenih zavarovanj ter vlaganj v vzajemne sklade, tudi tuje, pri čemer je Banka Slovenije vlagatelje opozorila na morebitna tveganja, ki jih prinašajo vlaganja v finančne produkte, ki niso zavarovani z jamstveno shemo. Sogovornika sta se strinjala, da so možnosti za sodelovanje med državama tudi z naložbami v obliki javnega in zasebnega partnerstva.

Objava dejanskih obrestnih mer novih posojil

Ljubljana, 23. julija 2004

Banka Slovenije je začela javno objavljati podatke o efektivnih obrestnih merah novih posojil, ki jih mesečno pošilja osem največjih bank po kriteriju bilančne vsote na podlagi sklepa o poročanju o efektivnih obrestnih merah (UL RS, št. 40/03) in navodila za njegovo izvajanje (UL RS, št. 45/03). Nova posojila so vsa na novo odobrena posojila v tekočem mesecu oziroma obstoječa posojila, pri katerih se je spremenila obrestna mera. Informacija o teh obrestnih merah omogoča prebivalstvu in podjetjem vpogled, kakšne so bile pri novih poslih v preteklem mesecu dejansko zaračunane obrestne mere. Za razliko od efektivnih obrestnih mer potrošniških kreditov, ki jih mora Banka Slovenije objavljati dvakrat letno, te obrestne mere ne vključujejo administrativnih stroškov, kot je na primer strošek odobritve.

Obrestne mere novih posojil so objavljene pod rubriko FINANČNI PODATKI. Podatki bodo ažurirani mesečno.

Sporočilo za javnost z 294. seje Sveta Banke Slovenije z dne 22.07.2004

Ljubljana, 22. julija 2004

Svet Banke Slovenije ugotavlja, da se po vstopu Slovenije v ERM2 tečaj evra giblje blizu njegove paritetne vrednosti in odraža pričakovane spremembe, povezane z značilnostmi mehanizma ERM2.

Svet Banke Slovenije je na 294. seji med drugim spremenil sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Ker spremembe zakona o bančništvu omogočajo hranilnicam opravljanje poslov v tujih valutah, je potrebna prilagoditev omenjenega sklepa. Hranilnice do sprememb zakona o bančništvu poslov s tujimi valutami niso opravljale, zato je zanje veljal poseben sklep o tolarski likvidnostni lestvici in jim je predpisoval nižji količnik likvidnosti. Spremembe zakona o bančništvu so razliko med bankami in hranilnicami odpravile, zato je potrebna izenačitev pogojev pri zagotavljanju likvidnosti. Poleg tega se z dopolnitvijo sklepa razširja tudi krog vrednostnih papirjev za vključitev v prvi razred na vrednostne papirje, ki imajo jamstvo oziroma drugo obliko državnega zavarovanja. Do zdaj so bili v prvi razred lestvice za zagotavljanje likvidnosti vključeni samo dolžniški vrednostni papirji, ki jih je izdala Republika Slovenija.

Svet Banke Slovenije je na današnji seji spremenil tudi sklep, ki bankam in hranilnicam določa pogoje za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev in potrebno dokumentacijo, s pomočjo katere Banka Slovenije ugotavlja sposobnost opravljanja tovrstnih storitev v okviru pridobljenega dovoljenja. Spremembe sklepa podrobneje določajo pogoje, ki jih morajo izpolniti banke in hranilnice pred začetkom trženja novih finančnih storitev. Banka oziroma hranilnica mora o namenu uvajanja nove storitve oziroma produkta pisno obvestiti Banko Slovenije s podrobnim načrtom, s katerim predstavi, na kakšen način obvladuje tveganja. Uprava banke oziroma hranilnice mora imeti pred uvedbo novega produkta potrjene vse notranje predpise, zagotovljeno ustrezno tehnično opremljenost, primerno število zaposlenih z zahtevanimi znanji, postavljene mehanizme za nadzor in obvladovanje tveganj. Po uspešnem poskusnem obdobju mora uprava banke oziroma hranilnice sprejeti sklep o izpolnjevanju pogojev in o tem obvesti Banko Slovenije štirinajst dni pred začetkom trženja posamezne vrste produkta.

Člani Sveta Banke Slovenije so se seznanili tudi s prenovljenim sistemom poročanja o uporabi sodobnih plačilnih instrumentov. Prenovljeno poročanje je v skladu s pravili Evropske centralne banke in omogoča natančnejši nadzor nad spremljanjem novih, sodobnih brezgotovinskih instrumentov in poti, kakor tudi pojava elektronskega denarja.

Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi dogovor o sodelovanju na področju makroekonomskih in finančnih statistik , ki jih urejajo predpisi Evropske unije, med Banko Slovenije, Ministrstvom za finance in Statističnim uradom RS.

Delovni obisk vodje misije Mednarodnega denarnega sklada v Ljubljani

Ljubljana, 8. julija 2004

Na delovnem obisku v Sloveniji je Biswait Banerjee, vodja misije Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo za posvetovanja po členu IV. Statuta Mednarodnega denarnega sklada. Omenjeni člen statuta določa vsakoletne konzultacije o vodenju politik držav članic s pravili sklada o konvertibilnosti, na podlagi katerih potem sklad pripravi letno poročilo za vsako državo članico. Namen tokratnega delovnega obiska, ki je bil dogovorjen ob januarski redni misiji Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji, je informiranje predstavnikov sklada o inflacijskih gibanjih in doseganju maastrichtskih kriterijev in ocena gibanj v plačilni bilanci. Glede na nedavni vstop Slovenije v ERM2 bodo posredovane tudi prve izkušnje delovanja denarne in tečajne politike v pogojih ERM2. V okviru obiska v Sloveniji se bo g. Banerjee pogovarjal s predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance, Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki sindikatov in vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj ter statističnega urada.

Drugi raziskovalni seminar

Ljubljana, 5. julija 2004

Na današnjem drugem raziskovalnem seminarju Banke Slovenije je ekonomist raziskovalnega oddelka avstrijske centralne banke Balász Égert predstavil rezultate raziskave Ravnotežni devizni tečaji v novih članicah Evropske unije. Avtor v njej analizira različne vzroke trendne apreciacije realnih deviznih tečajev v tranzicijskih državah od začetka tranzicije do sprejema novih članic v EU. Posebna pozornost je namenjena gibanju relativnih cen v novih članicah. Analiza omogoča tudi določitev okvira delovanja denarne in tečajne politike ob vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM2 in v času do prevzetja evra.

Sestanek vodstva Banke Slovenije s predsedniki uprav bank

Ljubljana, 5. julija 2004

Na današnjem sestanku vodstva Banke Slovenije s predsedniki uprav bank so izmenjali stališča in opažanja po vstopu Slovenije v ERM2. Strinjali so se, da prehod na prilagojeni tečajni režim ni povzročil težav, nihanje tečaja je bilo v pričakovanih okvirih. Svet Banke Slovenije je na zadnji seji, kot je bilo že sporočeno, prilagodil ceno začasne prodaje deviz. Ugotovljeno je bilo, da večje spremembe pri instrumentih denarne politike niso potrebne. Banka Slovenije prav tako ne bo avtomatično spreminjala obrestnih mer, saj zdaj veljavne ne ustvarjajo pritiskov na trgu, takšno odločitev potrjujejo tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih. Banka Slovenije bo spremljala premije tveganj na trgih in se bo, če bo potrebno, nanje tudi odzvala.

Obisk kitajskega guverneja

Jutri, 2.julija, bo na povabilo guvernerja Mitje Gasparija na delovnem obisku v Banki Slovenije guverner kitajske centralne banke Zhou Xiaochuan. Po pogovorih, ki bodo namenjeni predvsem sodelovanju centralnih bank obeh držav, vstopu Slovenije v ERM2 in drugim temam, povezanimi z dogajanji na mednarodnih finančnih trgih, bo izjava za javnost.

Skupna izjava bo v sejni sobi Banke Slovenije, v prvem nadstropju, na Slovenski cesti 35, ob 15.30 uri.

Vljudno vabljeni.

Sporočilo za javnost z 293. seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.07.2004

Ljubljana, 1. julija 2004

  1. Ocena denarnih in gospodarskih gibanj po vstopu v ERM2

    Svet Banke Slovenije je današnji seji zvišal ceno začasne prodaje deviz bankam za sedem dni z 0,25% na 1%. Člani Sveta Banke Slovenije so se na današnji 293. redni seji seznanili z informacijo o dogajanjih po vstopu Slovenije v mehanizem deviznih tečajev ERM2. Tržni tečaj se okoli centralnega giblje v predvidenih razponih, nepričakovanih gibanj ni. Centralni banki bo stabilnost tečaja glavni neposredni cilj in bo, če bo potrebno, uporabila instrumente, ki jih ima na voljo. Po vstopu v ERM2 prehaja denarna politika iz obdobja trendne depreciacije v obdobje stabilnejšega tečaja. Doseganju cilja stabilnega tečaja ne bo podrejeno samo delovanje na trgu tujega denarja, temveč tudi spremembe obrestnih mer in količini pri instrumentih denarne politike. Ker denarna politika ne more dosegati več ciljev hkrati, delovanje denarne politike ni več povsem neodvisno - obrestne mere instrumentov BS so v soodvisnosti z obrestnimi merami ECB in premijo za tveganja, ki jih priznavajo trgi.

    Svet Banke Slovenije je med drugim tudi obravnaval denarna gibanja. Ker se je inflacija v večini držav evro območja močno povečala, se centralne banke postopoma nagibajo k bolj restriktivnim denarnim politikam. Oživljanje gospodarske rasti pritiska na cene primarnih surovin in nafte, ki so dodatno visoke zaradi kriznih žarišč v nekaterih državah proizvajalkah. Visoke cene surovin vse bolj vplivajo na cene proizvajalcev, ki v letošnjem letu rastejo skoraj dvakrat hitreje kot cene življenjskih potrebščin in se postopoma že prenašajo v inflacijo. Inflacija v evro območju je v juniju znašala 2,4%, v ZDA pa je že presegla 3%.Tovrstni pritiski se odražajo tudi pri gibanju cen v Sloveniji. Inflacija se je povečala iz 3,5% medletno v aprilu na 3,9% v juniju letos.

    Rast BDP v Sloveniji je v prvem četrtletju znašala 3,7% medletno. H gospodarski rasti sta prispevala visoka investicijska dejavnost, kar kažejo tudi povečana posojila domačih bank, ter ugodnejša gibanja v menjavi s tujino. Zaradi ugodnih obrestnih mer doma se podjetja vse bolj financirajo prek domačih bank, posebej v tuji valuti. Delež kreditov iz tujine se zmanjšuje. V drugem polletju lani je bil dobro tretjino, od letošnjega aprila dalje pa manj kot petino vseh kreditov.
  2. Sklepi, sprejeti na seji Sveta BS

    Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel tudi sklep o poročanju monetarnih finančnih institucij. Z vstopom Slovenije v EU je Banka Slovenije postala članica Evropskega sistema centralnih bank. Za sprejem RS v ekonomsko in monetarno unijo (EMU) je treba med drugim z zahtevami ECB uskladiti področje denarne in bančne statistike. Namen prenove poročanja bank je vzpostavitev prilagodljivejšega poročanja statističnih podatkov, namenjenih Banki Slovenije in Evropski centralni banki. Omenjeni sklep določa obveznike poročanja po definiciji Evropske centralne banke ter vrste poročil, ki so usklajena z zahtevami ECB, tudi časovno. Gre za prvo fazo prenove poročevalskega sistema monetarnih finančnih institucij, celotna reforma pa naj bi se predvidoma končala z vstopom Slovenije v evro območje. Sklep bo skupaj s prvim navodilom za njegovo izvajanje začel veljati z dnem objave v Uradnem listu. Navodilo bo objavljeno tudi na internetni strani Banke Slovenije, pod rubriko Poročanje Banki Slovenije po zahtevah ECB.

    Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi s prvo sestavo finančnih računov na osnovi neposrednega poročanja za leti 2001 in 2002. Podatki so začasni in obstaja možnost njihove revizije na osnovi že zbranih podatkov za leto 2003. Banka Slovenije bo tako postopno vpeljala četrtletno vzorčno poročanje za namene statistike finančnih računov. Kakovostna statistika četrtletnih finančnih računov je tudi ena izmed temeljnih zahtev ECB na statističnem področju.
  3. Izdana dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke

    Svet Banke Slovenije na podlagi predloga komisije Sveta Banke Slovenije za pripravo mnenj o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprava banke izdal dovoljenje Tomažu Sili za člana uprave Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. Ljubljana in Gorazdu Trčku za člana uprave Gorenjske banke d.d. Kranj.

Še en teden za vložitev zahteve za izplačilo sredstev, ki so bila konec junija 2002 na zaprtih žiro računih

Konec junija 2002, ko je Agencija RS za plačilni promet (APP) prenehala opravljati plačilni promet za pravne osebe, je APP po uradni dolžnosti zaprla žiro račune pravnih oseb in sredstva z zaprtih žiro računov prenesla na zbirni račun Banke Slovenije ter dokumentacijo v zvezi s temi žiro računi predala Banki Slovenije.

Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS št.30/02) določa, da pravne osebe, katerim je APP konec junija 2002 zaprla žiro račune po uradni dolžnosti, lahko zahtevajo ta sredstva do 30. junija 2004. Po tem datumu bodo sredstva v skladu z zakonom o plačilnem prometu prenesena v proračun RS in ne bodo več dosegljiva za pravne osebe.

Banka Slovenije ugotavlja, da je iz naslova zaprtih žiro računov za pravne osebe, ki so poslovale konec junija 2002, še 168,7 mio SIT. Pravne osebe lahko ta sredstva zahtevajo pri bankah, s katerimi so imele sklenjeno deponentno pogodbo za odprtje žiro računa v APP.

Višina sredstev za pravne osebe, ki konec junija 2002 niso več poslovale, znaša 327,9 mio SIT. Ta sredstva lahko pravne osebe zahtevajo pri Banki Slovenije.

Seznam pravnih oseb, ki imajo pravico do največ sredstev

Banka Slovenije ugotavlja, da je od pravnih oseb, ki jim je Agencija RS za plačilni promet (APP) konec junija 2002 po uradni dolžnosti zaprla žiro račune in so poslovale, 23 pravnih oseb takih, ki so imele konec maja 2004 več kot 1 mio SIT in teh sredstev še niso zahtevale.

Banka Slovenije objavlja seznam 23 pravnih oseb (po abecednem redu), ki do 31.5.2004 še niso zahtevale sredstev z namenom, da poleg odgovornih oseb za upravljanje s finančnimi sredstvi o tem obvesti tudi druge zainteresirane in/oz. odgovorne osebe in upravičence, ki lahko še pred skrajnim rokom 30.6.2004 zahtevajo sredstva pri bankah, s katerimi so imele sklenjeno deponentno pogodbo za odprtje žiro računa v APP.

3 SUMMITS CAPITAL CORPORATION D.O.O. 
BENTRADING D.O.O. LJUBLJANA 
CADET D.O.O. 
CRA D.O.O. LJUBLJANA 
D.P.T., D.O.O. 
EURORENT D.O.O. LJUBLJANA 
FEPROINOX D.O.O. NOVA GORICA 
FUNDACIJA LIBERTAS LJUBLJANA 
GRANIT.ING D.O.O. STAHOVICA 
HA-RA WINTER D.O.O. LJUBLJANA 
INPIKA.COM D.O.O. 
INVESTOR D.O.O. LJUBLJANA 
MARKETINGBERATUNG INTERNATIONAL D.O.O. LJUBLJANA 
MERCOM TRADE D.O.O. 
PARADIŽ D.O.O. LJUBLJANA 
PPB D.O.O. LJUBLJANA 
SAHARA CO. D.O.O. LJUBLJANA 
SINDIKAT SLOVENSKI INSTITUT ZA KAKOVOST 
TERME KRANJSKA GORA D.D. 
TF TELECOM D.O.O. 
VELEBIT K.M.S. PODRUŽNICA LJUBLJANA 
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA NOVA D.D. 
ZDRUŽENJE AVTOMOBILSKIH ZASTOPNIKOV IN PROIZVAJALCEV, GIZ

Objava povprečnih efektivnih obrestnih mer potrošniških kreditov

Pod rubriko FINANČNI PODATKI Banka Slovenije objavlja v posebni podrubriki Povprečne efektivne obrestne mere potrošniških kreditov. Banka Slovenije bo te obrestne mere objavljala dvakrat letno. Po zakonu o potrošniških kreditih je ta obrestna mera merilo za določanje najvišjih obrestnih mer za kredite, dane s strani kreditodajalcev, ki niso banke oziroma hranilnice. Obrestne mere teh kreditov lahko po zakonu o potrošniških kreditih znašajo največ 200 odstotkov zadnje objavljene povprečne efektivne obrestne mere, ki jo uporabljajo banke in hranilnice.

Sporočilo za javnost z 292. seje Sveta Banke Slovenije z dne 16.06.2004

  1. Svet Banke Slovenije je na 292. seji med drugim obravnaval denarno in tečajno politiko ter določil nove obrestne mere v naslednjih odstotkih na letni ravni:

    lombardno posojilo: 5,00%
    začasni odkup deviz za 7 dni: 1,50%
    60-dnevni TBZ: 4,00%
    270-dnevni TBZ: 4,25%
    7 dnevni repo: 4.50%

    Nove obrestne mere bodo stopile v veljavo v četrtek, 17. junija 2004.
     
  2. Člani Sveta so sprejeli sklep o dolgoročnem depozitu, ki bo začel veljati prvega julija letos. Banka Slovenije bo konec letošnjega julija bankam ponudila možnost vpisa dolgoročnega depozita v tolarjih, ki ga bo ob uvedbi eura kot denarne enote Republike Slovenije spremenila v prenosljiv vrednostni papir.
  3. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel tudi Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom (194KB), s katerimi naj bi v bankah in hranilnicah poenotili obračun obresti pri tovrstnih poslih. Priporočila opredeljujejo navadno obrestovanje kot najprimernejše in naj bi po mnenju Banke Slovenije pri poslih s prebivalstvom postalo privzeta dobra praksa bank in hranilnic. Pri obračunu obresti se ta način običajno uporablja tudi v bančnih praksah drugih držav. Priporočila Banke Slovenije se nanašajo na izvajanje obračuna obresti pri novih pogodbah in ne posegajo v že sklenjena pogodbena razmerja, rok za njihovo uveljavitev pa je eno leto po njihovem sprejetju na Svetu Banke Slovenije. Poenotenje načinov obračuna obresti naj bi prispevalo tudi k večji preglednosti poslovanja bank in hranilnic. Banka Slovenije bo po preteku enoletnega prehodnega obdobja pregledovala izvajanje teh priporočil v bančnem sistemu in posebno pozornost namenila ugotavljanju utemeljenosti razlogov za morebitna odstopanja od njih.
  4. Svet Banke Slovenije je dopolnil sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, s katerim v skladu z Evropsko direktivo 2004/69/EC razširja seznam multilateralnih razvojnih bank in mednje uvršča tudi Multilateral Investment Guarantee Agency (MIGA), ki je članica World Bank Group. Terjatve bank do multilateralnih bank iz seznama omenjene direktive namreč v izračunu kapitalske ustreznosti zavzemajo pri tehtanju terjatev ugodnejši status.
  5. Člani Sveta so se seznanili tudi z informacijo o podpisu sporazuma o medsebojnem sodelovanju nadzornikov Banke Slovenije in Narodne Banke Srbije. Banka Slovenije je do zdaj v skladu s priporočili baselskega komiteja podpisala deset tovrstnih sporazumov, in sicer z ameriškimi, avstrijskimi, nemškimi, makedonskimi, italijanskimi, francoskimi, belgijskimi, črnogorskimi, bolgarskimi bančnimi nadzorniki ter nadzorniki iz Bosne in Hercegovine.

Sporočilo za javnost z 291. seje Sveta Banke Slovenije z dne 03.06.2004

Svet Banke Slovenije je na svoji 291. seji med drugim obravnaval denarno politiko in določil nove obrestne mere v naslednjih odstotkih na letni ravni:

    • depozit čez noč: 2,25%
    • lombardno posojilo: 5,50%
    • začasni odkup deviz za 7 dni: 1,75%
    • začasna prodaja deviz za 7 dni: 0,25%
    • 60-dnevni TBZ: 4,25%
    • 270-dnevni TBZ: 4,50%

Nove obrestne mere bodo stopile v veljavo v petek, 4. junija 2004.

Svet Banke Slovenije je dopolnil tudi sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Dopolnitve zmanjšujejo deleže naložb, ki so jih banke dolžne vzdrževati v tuji valuti s sedanjih 75 na 70 odstotkov in delež vpisanih deviznih blagajniških zapisov s 40 na 35 odstotkov.

Še en mesec za vložitev zahteve za izplačilo sredstev, ki so bila konec junija 2002 na zaprtih žiro računih

Ljubljana, 28. maja 2004

Konec junija 2002, ko je Agencija RS za plačilni promet (APP) prenehala opravljati plačilni promet za pravne osebe, je APP po uradni dolžnosti zaprla žiro račune pravnih oseb in sredstva z zaprtih žiro računov prenesla na zbirni račun Banke Slovenije ter dokumentacijo v zvezi s temi žiro računi predala Banki Slovenije.

Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS št. 30/02) določa, da pravne osebe, katerim je APP konec junija 2002 zaprla žiro račune po uradni dolžnosti, lahko zahtevajo ta sredstva do 30. junija 2004. Po tem datumu bodo sredstva v skladu z zakonom o plačilnem prometu prenesena v proračun RS in ne bodo več dosegljiva za pravne osebe.

Banka Slovenije ugotavlja, da je iz naslova zaprtih žiro računov za pravne osebe, ki so poslovale konec junija 2002, še 185,3 mio SIT. Pravne osebe lahko ta sredstva zahtevajo pri bankah, s katerimi so imele sklenjeno deponentno pogodbo za odprtje žiro računa v APP.

Višina sredstev za pravne osebe, ki konec junija 2002 niso več poslovale, znaša 330,6 mio SIT. Ta sredstva lahko pravne osebe zahtevajo pri Banki Slovenije.

Banka Slovenije ugotavlja, da je od pravnih oseb, ki jim je Agencija RS za plačilni promet (APP) konec junija 2002 zaprla žiro račune in so poslovale, 31 pravnih oseb takih, ki so imele konec aprila 2004 več kot 1 mio SIT in teh sredstev še niso zahtevale.

Banka Slovenije objavlja seznam 31 pravnih oseb (po abecednem redu), ki do 30.4.2004 še niso zahtevale sredstev z namenom, da poleg odgovornih oseb za upravljanje s finančnimi sredstvi o tem obvesti tudi druge zainteresirane in/oz. odgovorne osebe in upravičence, ki lahko še pred skrajnim rokom 30.6.2004 zahtevajo sredstva pri bankah, s katerimi so imele sklenjeno deponentno pogodbo za odprtje žiro računa v APP.

3 SUMMITS CAPITAL CORPORATION D.O.O.
BENTRADING D.O.O. LJUBLJANA
BII, BIRO ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING, P.O. V STEČAJU
CADET D.O.O.
CRA D.O.O. LJUBLJANA
D.P.T., D.O.O.
DIMNIKARSKO PODJETJE P.O.
EURORENT D.O.O. LJUBLJANA
FEPROINOX D.O.O. NOVA GORICA
FUNDACIJA LIBERTAS LJUBLJANA
GRANIT.ING D.O.O. STAHOVICA
HA-RA WINTER D.O.O. LJUBLJANA
INPIKA.COM D.O.O.
INVESTOR D.O.O. LJUBLJANA
JESIH & ŠUBIC D.O.O.
MARKETINGBERATUNG INTERNATIONAL D.O.O. LJUBLJANA
MERCOM TRADE D.O.O.
MM - MULTI MEDIA D.O.O. LJUBLJANA
OBRTNO PODJETJE TRŽIČ D.O.O., V STEČAJU
PAOLA D.O.O.
PARADIŽ D.O.O. LJUBLJANA
PPB D.O.O. LJUBLJANA
PROGLAS D.O.O.
SAHARA CO. D.O.O.
SINDIKAT SLOVENSKI INSTITUT ZA KAKOVOST
TERME KRANJSKA GORA D.D.
TF TELECOM D.O.O.
VELEBIT K.M.S. PODRUŽNICA LJUBLJANA
VETERINARSKA POSTAJA DOLOMITI D.O.O
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA "NOVA" D.D.
ZDRUŽENJE AVTOMOBILSKIH ZASTOPNIKOV IN PROIZVAJALCEV, GIZ

Obisk generalnega direktorja baselske Banke za mednarodne poravnave

Na povabilo guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija bo v ponedeljek, 24.maja, na delovnem obisku v Banki Slovenije Malcolm Knight, generalni direktor baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS) . Ob 14. uri bo v avli Banke Slovenije na Slovenski cesti 35 skupna izjava za javnost.

Tema pogovorov bo predvsem nova pravila bančnega nadzora, način njihove uporabe in posledice na finančni položaj bank in njihovo stabilnost. Nova pravila nadzora, tako imenovani Basel 2 standardi, so pripravljena pod okriljem omenjene banke v okviru novega kapitalskega sporazuma.

Sporočilo za javnost z 290. seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.05.2004

Svet Banke Slovenije je na svoji 290. seji med drugim odpravil dodatne pogoje opravljanja plačilnega prometa s tujino, sicer določene s sklepom o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, saj zakon o plačilnem prometu in ostali predpisi v celoti in enotno urejajo tudi plačilni promet s tujino. Zaradi spremembe omenjenega sklepa je bil dopolnjen sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino, v katerega se dodaja obveza upravičenca plačila - rezidenta, da v roku treh delovnih dni od prejema plačila banki sporoči pravilne podatke za statistiko.

Svet Banke Slovenije je na današnji seji tudi spremenil sklep o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti. Sprememba dovoljuje Slovenski izvozni družbi, da lahko skladno s svojo poslovno politiko odobri rezidentom kredit v tujem denarju za financiranje priprave za izvoz, brez zahteve, da morajo biti ta sredstva uporabljena za plačilo v tujino, kot je bilo v dosedanjem sklepu.

Svet Banke Slovenije je sprejel tudi sklep o poročanju efektivnih obrestnih mer bank in hranilnic v skladu z zakonom o potrošniških kreditih in sklep o poročanju podružnic bank držav članic. Gre za poročanja, ki jih uvaja spremenjen zakon o potrošniških kreditih. V skladu s tem zakonom mora BS dvakrat na leto za določene ročnosti in zneske kreditov objaviti povprečne efektivne obrestne mere, ki jih uporabljajo banke v skladu z zakonom o bančništvu. Obveznost poročanja je razširjena tudi na podružnice bank držav članic EU, ki bodo na območju Slovenije dajale potrošniške kredite, zato se ustrezno dopolnjuje tudi sklep o poročanju podružnic bank držav članic EU. Če bo imela podružnica banke države članice na območju Slovenije kreditne posrednike, bo morala o njih poročati enako kot domače banke.

Člani Sveta so sprejeli sklep o dodatnem kovanju zlatnikov in srebrnikov, izdanih ob tisoči obletnici prve pisne omembe Bleda. Banka Slovenije je zaradi večjega zanimanja javnosti na predlog komisije za priložnostne kovance predlagala ministrstvu za finance dodatno kovanje 500 zlatnikov z nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev in 1000 srebrnikov z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev. Priložnostni kovanci bodo v prodaji od 7. junija 2004 dalje.

Obisk guvernerja češke centralne banke

Na povabilo guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija bo jutri, 11. maja 20004, na delovnem obisku guverner češke centralne banke Zdeněk Tůma.
Po končanih pogovorih bo ob 16.45 v avli Banke Slovenije na Slovenski cesti 35 skupna izjava za javnost.

Vljudno vabljeni.

Sporočilo za javnost z 289. seje Sveta Banke Slovenije z dne 06.05.2004

Svet Banke Slovenije je na svoji 289. seji med drugim obravnaval denarno politiko in določil nove obrestne mere v naslednjih odstotkih na letni ravni:

    • depozit čez noč: 2,25%
    • lombardno posojilo: 5,75%
    • začasni odkup deviz za 7 dni: 2,00%
    • začasna prodaja deviz za 7 dni: 0,50%
    • 60-dnevni TBZ: 4,50%
    • 270-dnevni TBZ: 4,75%

Nove obrestne mere bodo stopile v veljavo v petek, 7.maja 2004.

Objava podatkov o dolgoročni obrestni meri po konvergenčnem kriteriju

Banka Slovenije je danes na internetnih straneh v rubriki Finančni podatki prvič javno objavila podatke o dolgoročni obrestni meri, ki se uporablja za ocenjevanje konvergence po maastrichtskem kriteriju. Podatki bodo objavljani mesečno. Slovenija po teh podatkih izpolnjuje maastrichtski kriterij dolgoročne obrestne mere.

Prav tako sta istočasno tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija (Eurostat) objavili statistične podatke o dolgoročnih obrestnih merah za deset pristopnih držav , ki se bodo prvega maja pridružile Evropski uniji. Podatki o dolgoročnih harmoniziranih obrestnih merah so trenutno na razpolago za devet pristopnih držav . Sočasno je objavljen tudi ločen indikator obrestnih mer za Estonijo, ki bo natančno spremljan in zamenjan takoj, ko bo na razpolago bolj usklajen indikator dolgoročnih obrestnih mer.

Omenjene obrestne mere bodo uporabljene za oceno konvergence omenjenih držav, kot je določeno v 122. členu Sporazuma o ustanovitvi Evropske skupnosti. Po 121. členu omenjenega sporazuma je konvergenca dolgoročnih obrestnih mer eden od kriterijev za oceno doseganja visoke stopnje trajnostne konvergence za evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Protokol o kriterijih konvergence( 4. člen), ki je priloga prej omenjenega sporazuma, pa določa, da je treba obrestne mere meriti na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev. Statistični okvir za pristopne države temelji na enakih načelih, kot so jih uporabili pri sedanjih članicah EU v pripravljalnem obdobju za tretjo fazo EMU.

Metodologijo za izračun dolgoročne obrestne mere posamezne pristopnice so skupaj določile ECB, nacionalne centralne banke pristopnih držav in Evropska komisija (Eurostat).

Spomladansko zasedanje MDS in Svetovne banke v Washingtonu

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in namestnik guvernerja Samo Nučič se bosta 24. in 25. aprila udeležila spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki bo 24. in 25. aprila v Washingtonu. Med glavnimi temami letošnjega zasedanja bo tradicionalna spomladanska analiza Mednarodnega denarnega sklada o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu v letošnjem in prihodnjem letu. Teme zasedanja mednarodnega denarnega in finančnega odbora, na katerem bo sodeloval guverner Gaspari, so zagotavljanje stabilnosti oziroma vzdržne rasti finančnih trgov na globalni ravni, razprava o spremembah v prihodnjem delovanju Mednarodnega denarnega sklada, njegovo sodelovanje pri preprečevanju mednarodnih finančnih kriz, sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Med temami bo tudi, kdo bo nasledil Horsta Koelerja na čelu MDS.

V času zasedanja bo imel guverner Gaspari tudi bilateralna srečanja, med drugim s podpredsednikom Svetovne banke Shigeom Katsujem, z izvršnima direktorjema slovenske konstituence pri Mednarodnem denarnem skladu Willyjem Kiekensom in Svetovne banke Kurtom Bayerjem, z direktorjem evropskega oddelka pri Mednarodnem denarnem skladu Michaelom Depplerjem, vodjo misije Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo Biswajitijem Banerjeem.

Novinarska konferenca dne 22.04.2004 ob 13:00

Novinarska konferenca, na kateri bo guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari predstavil uresničevanje kratkoročnih usmeritev denarne politike, bo jutri, 22.aprila 2004, ob 13.00 uri, v sejni sobi Banke Slovenije v prvem nadstropju, Slovenska cesta 35.

Vljudno vabljeni.

Sporočilo za javnost z 288. seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.04.2004

Svet banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Člani sveta so obravnavali uresničevanje Kratkoročnih usmeritev denarne politike, ki bo podrobneje predstavljeno na novinarski konferenci konec tega tedna.
  2. Člani Sveta BS so dopolnili sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Dopolnitve zmanjšujejo delež naložb, ki so jih banke dolžne vzdrževati v tuji valuti s sedanjih 80 odstotkov na 75 odstotkov in hkrati zmanjšujejo obvezni vpis deviznih blagajniških zapisov znotraj tega deleža s 45 odstotkov na 40 odstotkov.
  3. Člani sveta so se seznanili z dokumentom vključitve Banke Slovenije in bank v sistem STEP 2. Omenjeni plačilni sistem omogoča stroškovno učinkovito procesiranje in poravnavo čezmejnih plačil malih vrednosti v evrih. Svet Banke Slovenije je potrdil pripravljenost BS, da vzpostavi skupno vstopno točko za vključitev v sistem STEP 2, v kolikor bo zadostno število bank pripravljeno uporabljati to vstopno točko za izvrševanje svojih plačil majhnih vrednosti prek meja Republike Slovenije. 
  4. Člani sveta BS so ob zapadlosti starih obnovili ponudbo za sklenitev novih pogodb o sodelovanju bank pri posebnem likvidnostnem posojilu. Najvišji možni znesek pripravljenosti bank za sodelovanje pri dajanju posebnih likvidnostnih posojil ostaja na ravni dosedanjega (15 milijard tolarjev).
  5. Svet Banke Slovenije je sprejel dva nova sklepa, ki urejata odpiranje deviznih računov rezidentov in računov nerezidentov in sta nadomestila že obstoječa sklepa. S spremembo je Svet odpravil vse dodatne pogoje in odpiranje navedenih računov izenačil z odpiranjem transakcijskih računov. Oba sklepa bosta stopila v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Samo še dobra 2 meseca za vložitev zahteve za izplačilo sredstev, ki so bila konec junija 2002 na zaprtih žiro računih

Konec junija 2002, ko je Agencija RS za plačilni promet (APP) prenehala opravljati plačilni promet za pravne osebe, je APP po uradni dolžnosti zaprla žiro račune pravnih oseb in sredstva z zaprtih žiro računov prenesla na zbirni račun Banke Slovenije ter dokumentacijo v zvezi s temi žiro računi predala Banki Slovenije.

Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS št. 30/02) določa, da pravne osebe, katerim je APP konec junija 2002 zaprla žiro račune po uradni dolžnosti, lahko zahtevajo sredstva z žiro računov do 30. junija 2004. Zakon tudi določa, da mora Banka Slovenije prenesti v proračun RS sredstva, ki jih pravne osebe ne bodo zahtevale do 30. junija 2004. Banka Slovenije ugotavlja, da je iz naslova zaprtih žiro računov še 186,8 mio SIT, od tega pripada več kot 86 mio SIT tridesetim pravnim osebam. Hkrati Banka Slovenije opozarja, da imajo pravne osebe na voljo le še 2 meseca in pol, da prevzamejo ta sredstva. Po 1. juliju 2004 pravne osebe ne bodo več imele pravice do teh sredstev.

Vse pravne osebe so bile o zaprtih žiro računih konec junija 2002 uradno obveščene in lahko od 1. julija 2002 do 30. junija 2004 zahtevajo sredstva pri bankah, s katerimi so imele sklenjeno deponentno pogodbo za odprtje žiro računa v APP.

Novinarska konferenca dne 14.04.2004 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje prvo letošnjo četrtletno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec februar 2004.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v sredo, 14. aprila 2004 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili: Franc Drenovec, svetovalec vodstva, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in Eva Senčar Svetina, vodja odseka Mednarodne naložbe. Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 287. seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.04.2004

Sporočilo za javnost z 286. seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.03.2004

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 286. redni seji 17.3.2004 med drugim sprejel naslednji sklep:
  1. Sklep o znižanju obrestnih mer Banke Slovenije za 60 in 270-dnevne tolarske blagajniške zapise:
    • za 60-dnevne TBZ s 5,50% na 5,25% letno
    • za 270-dnevne TBZ s 5,75% na 5,50% letno.

Novi obrestni meri stopita v veljavo 18.3.2004

Sporočilo za javnost z 285. seje Sveta Banke Slovenije z dne 04.03.2004

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 285. redni seji 4.3.2004 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. V skladu z namerami, ki jih je Banka Slovenije v zvezi z izdajo 270-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov (TBZ) po 1.marcu 2004 že sporočila bankam, je Svet BS sprejel sklep o znižanju obrestne mere za 270-dnevne TBZ, in sicer s 6,25% na 5,75% letno.
  2. Seznanil se je z informacijo, da so hranilno-kreditne službe do 20. februarja 2004 sprejele ustrezne odločitve in njihova uresničitev poteka. Sprejete odločitve HKS praviloma pomenijo pripojitev k Zvezi HKS oz. prevzem s strani bank. V dveh primerih prilagoditev Zakonu o bančništvu pomeni ohranitev samostojnega poslovanja v stari organizacijski obliki. V skladu s podzakonskim aktom morata HKS najkasneje do 20. julija 2004 predložiti Banki Slovenije revidirano poročilo o uskladitvah z določbami Zakona o bančništvu skupaj z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev.
  3. Sprejel je Sklep o dajanju priložnostnih kovancev ob 250 letnici rojstva Jurija Vege v prodajo in obtok. Zlatniki in srebrniki z nominalno vrednostjo 25.000 oziroma 5.000 tolarjev bodo v prodaji od 15. marca 2004. Priložnostni tečajni kovanci z nominalno vrednostjo 500 tolarjev bodo isti dan dani v obtok. Zlatniki in srebrniki bodo od tega dne tudi zakonito plačilno sredstvo v višini nominalne vrednosti.

Sporočilo za javnost z 284. seje Sveta Banke Slovenije z dne 05.02.2004

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 284. redni seji 5.2.2004 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je Sklep o znižanju obrestnih mer Banke Slovenije za 0,25 odstotne točke z veljavnostjo od vključno 6. februarja 2004, in sicer naslednjih:
    • za lombardno posojilo s 7,00 na 6,75%,
    • za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise s 5,75% na 5,50%,
    • za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise s 6,50% na 6,25%,
    • za začasni odkup deviz s 2,75% na 2,50% in
    • za začasno prodajo deviz z 1,25% na 1,00% letno.
  2. Sprejel je Sklep o spremembi sklepa o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank in hranilnic. Sklep začne veljati s 1. aprilom t.l. Banke in hranilnice bodo BS prvič sporočile knjigovodske podatke skladno s sprejetim sklepom na dan 30.4.2004.
    Gre za manjše spremembe in dopolnitve kontnega okvira, ki so potrebne za zagotavljanje nekaterih dodatnih knjigovodskih podatkov.
  3. Seznanil se je z informacijo o ponaredkih gotovine v letu 2003.
    Banka Slovenije opravlja strokovne in tehnične naloge v zvezi s prepoznavanjem pristnosti tolarske gotovine, na zahtevo pravosodnih organov tudi pristnost tuje gotovine.
    V letu 2003 je bilo odkritih 1.189 kosov ponarejenih tolarskih bankovcev. Največ je bilo ponaredkov tolarskih apoenov za 10.000 (73% vseh ponaredkov) in 1.000 tolarjev (15%). V letu 2003 je bilo ugotovljenih tudi 542 kosov ponaredkov tuje gotovine (od tega 328 kosov ponaredkov evro bankovcev).
    V Banki Slovenije je bil konec oktobra 2003 ustanovljen Nacionalni center za ponaredke. Center je vključen v sistem izmenjave podatkov in informacij pri Evropski centralni banki, sodeluje z drugimi nacionalnimi centri za analizo ponaredkov in z Evropskim tehničnim in znanstvenim centrom za analizo evro kovancev.

Sporočilo za javnost z 283. seje Sveta Banke Slovenije z dne 22.01.2004

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 283. redni seji 22.1.2004 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Dr. Heribertu Fernau in mag. Stefanu Vavti je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Bank Austria Creditanstalt d.d., Ljubljana.
  2. Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana je izdal dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve - gospodarjenja z vrednostnimi papirji.
  3. Strinjal se je z Navodilom za poročanje upravljalcev plačilnih sistemov v zvezi z opravljanjem poravnav med izvajalci plačilnega prometa.
    SBS je na svoji 261. seji v januarju 2003 sprejel Sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa, ki podrobneje ureja pogoje za opravljanje poravnav med izvajalci plačilnega prometa, pravila o načinih obvladovanja tveganj v plačilnih sistemih, poročanje v zvezi z opravljanjem poravnav in pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov, ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati klirinška družba. Izdano navodilo definira dve skupini poročil, redna in izredna, ki jih je upravljalec plačilnega sistema dolžan posredovati v predpisani vsebini, obliki in rokih. Banka Slovenije bo tudi s pomočjo poročil skladno z določili Zakona o plačilnem prometu nadzorovala delovanje plačilnih sistemov.

Novinarska konferenca ob zaključku dela misije Mednarodnega denarnega sklada

Od 12. januarja letos v Sloveniji potekajo redna letna posvetovanja po IV. členu statuta Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Misija MDS pod vodstvom Biswajita Banerjeeja, svetovalca direktorja oddelka Evropa, se v dvotedenskih pogovorih s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij seznanja z razvojem ključnih politik, realizacijo načrtovanih strukturnih in drugih reform, in s spremembami v obdobju od predhodnih posvetovanj.

Ob zaključku dela misije Banka Slovenije sklicuje novinarsko konferenco v petek, 23. januarja 2004 ob 12:30 v sejni sobi Banke Slovenije v 1. nadstropju, na kateri bo vodja misije MDS Biswajit Banerjee z guvernerjem Mitjo Gasparijem in ministrom za finance dr. Dušanom Mramorjem, v navzočnosti namestnika izvršnega direktorja belgijske konstituence dr. Johanna Praderja, predstavil preliminarne ugotovitve misije.

Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku.
Vljudno vabljeni.

Sporočilo za javnost z 282. seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.01.2004

Objava podatkov o denarnem trgu na spletni strani Banke Slovenije

Sporočilo za javnost z 281. seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.12.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 281. redni seji 17.12.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Skladno s 3. odstavkom 49. člena Zakona o Banki Slovenije je sprejel finančni načrt Banke Slovenije za leto 2004. Skladno s 6. odstavkom zadevnega zakona bo Banka Slovenije s sprejetim finančnim načrtom seznanila Državni zbor Republike Slovenije.
  2. Sprejel je Sklep o pošiljanju podatkov o uporabi sodobnih plačilnih instrumentov. Sklep bo nadomestil obstoječi Sklep o pošiljanju podatkov o uporabi sodobnih plačilnih instrumentov (U.l. RS 73/95), ter tako na novo definiral poročevalske potrebe skladno z zahtevami t.i. Modre knjige in dokumentov Evropske centralne banke, ki natančneje definirajo zahteve ECB po nadzoru centralnih bank nad uporabo sodobnih plačilnih instrumentov. Omogočil bo predvsem širši in kvalitetnejši nadzor nad hitro razvijajočim se področjem sodobnih plačilnih instrumentov in tržnih poti. Sklep začne veljati 1. aprila 2004. Obvezniki poročanja bodo v skladu s spremenjenim sklepom prvič poslali podatke za drugo četrtletje 2004.
  3. Marjanu Kramarju je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije predsednika uprave Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana.
  4. Seznanil se je z informacijo o podpisu sporazuma o sodelovanju in izmenjavi informacij za nadzor nad skrbnim in varnim poslovanjem bank (Memorandum of Understanding) med Banko Slovenije in Narodno banke Bolgarije 10.12.2003. S tem se je število sklenjenih sporazumov Banke Slovenije s tujimi pooblaščenimi nadzorniki bančnega sektorja povečalo na 10. Sklenjeni sporazumi Banki Slovenije omogočajo opravljanje nadzora bančnih skupin na konsolidirani osnovi.

Novinarska konferenca dne 16.12.2003 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje četrtletno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec oktober 2003.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v torek, 16. decembra 2003 ob 13:00.

Podatke bosta predstavila France Drenovec, svetovalec guvernerja in Janez Fabijan, direktor Finančne statistike.
Odgovarjala bosta tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 280. seje Sveta Banke Slovenije z dne 04.12.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 280. redni seji 4.12.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Znižal je obrestne mere za depozit čez noč in blagajniške zapise za 270 dni, ter ustrezno prilagodil tudi obrestno mero za lombardno posojilo. Obrestne mere se znižajo za 0,25 odstotne točke, in sicer:
    • za depozit čez noč s 3,25% na 3%
    • za lombardno posojilo s 7,50% na 7,25% in
    • za 270 dnevne tolarske blagajniške zapise s 7,00% na 6,75% letno.
  2. Ministrstvu za okolje in prostor je izdal pozitivno mnenje k predlaganemu obsegu pravic za sklepanje varčevalnih pogodb in k višini najnižjega prvega mesečnega obroka varčevanja v nacionalni varčevalni shemi za leto 2004.
  3. Sprejel je odločitev o vračilu tolarskih depozitov, vplačanih na račune Banke Slovenije na podlagi Sklepa o depozitih na tuje finančne kredite in depozite v obdobju veljavnosti tega sklepa (februar 1995-januar 1999). Vplačani tolarski depoziti na tej podlagi bodo sproščeni 29.4.2004. O natančnejših postopkih za uresničitev te odločitve bo Banka Slovenije obvestila javnost v februarju 2004.

Sporočilo za javnost FSAP

Strokovnjaki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) so se minula dva tedna mudili v Sloveniji z namenom dopolnitve prvega poročila o kakovosti slovenskega finančnega sektorja iz leta 2001 (izvleček je obljavljen na spletni strani MDS), pripravljenega na osnovi dela misije novembra 2000. Delo misije je tudi takrat koordinirala Banka Slovenije. Pogovore so tokrat opravili z nadzorniki finančnega sektorja, institucijami, pristojnimi za računovodenje, revidiranje in podjetniško upravljanje, z bankami in gospodarskimi družbami.

Banka Slovenije je na podlagi priporočil iz prvega poročila izdelala akcijski načrt, o njegovem uresničevanju pa MDS in Svetovni banki poročala dvakrat na leto. MDS in Svetovno banko je lani zaprosila za ponovno, dopolnitveno misijo, ki naj formalno preveri in ugotovi, ali so bila vsa priporočila iz poročila prvotne misije udejanjena oz. uresničena.

Tokratna misija je pomenila nadgradnjo dela (update) misije Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke v okviru programa za ocenjevanje finančnega sektorja (Financial Sector Assessment Program), ki se je v Sloveniji v organizaciji Banke Slovenije mudila novembra 2000. Takrat so strokovnjaki preverjali samo nadzornike finančnega sektorja (BS, agencije za trg vrednostnih papirjev - ATVP, in agencije za zavarovalni nadzor - AZN) in ustreznost in izvajanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Na podlagi končnega poročila je Banka Slovenije med drugim tudi predlagala manjše dopolnitve in spremembe zakona o bančništvu in nekaterih podzakonskih aktov.

Misija tokrat ni preverjala le dela, postopkov in zakonodaje na področju nadzornikov finančnega sektorja, ampak tudi računovodenje, revidiranje in podjetniško upravljanje. Pregledali so, kako banke in gospodarske družbe pripravljajo poročila po mednarodnih računovodskih standardih. Preverjali so kakovost revidiranja in standardov na institutu za revizijo in v revizorskih hišah.

Posebno pozornost so namenili podjetniškemu upravljanju izven finančnega sektorja, torej v podjetjih, ter relevantni zakonodaji (Zakon o gospodarskih družbah).

Dopolnjeno poročilo o stabilnosti slovenskega finančnega sektorja (FSSA - Financal Sector Stability Assesment) bo objavljeno na spletni strani MDS.

Sporočilo za javnost z 279. seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.11.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 279. redni seji 20.11.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Obravnaval je gradivo Evropske centralne banke z naslovom Makroekonomska in finančna stabilnost, ki je bilo obravnavano na nedavnem sestanku na visoki ravni med Ekonomskim in finančnim odborom (Economic and Financial Committee) in državami pristopnicami. Gradivo obravnava tveganja, ki se pojavljajo v državah pristopnicah pri vstopanju v ERM 2 in prevzemanju evra. Posebej pomembna je v gradivu analiza inflacije v državah pristopnicah. Med njimi je nekaj držav, ki imajo izjemno nizko rast cen ali celo deflacijo.ECB ob tem ugotavlja, da pri pristopnicah z inflacijo blizu nič ali z negativno stopnjo inflacije taka stopnja ni vzdržna in ni zaželena kot cilj denarne politike.
  2. Bank Austria Creditantalt d.d. Ljubljana je izdal dovoljenje za opravljanje drugih finančnih storitev, konkretno za opravljanje skrbniških storitev.

Sporočilo za javnost z 278. seje Sveta Banke Slovenije z dne 06.11.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 278. redni seji 6.11.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Svet Banke Slovenije je obravnaval gospodarska in denarna gibanja in ugotovil, da zunanje in notranje okoliščine delujejo v smeri zniževanja inflacije. V mesecu oktobru je stopnja inflacije v odnosu na lanski oktober padla pod raven 5 odstotkov, na 4,8% letno. V naslednjih mesecih Svet pričakuje nadaljnje zniževanje inflacije. Pri odločanju o obsegu sprememb obrestnih mer je Svet Banke Slovenije upošteval potrebo po ohranjanju realnih obrestnih mer na ravni, ki še naprej zagotavlja ustrezno denarno politiko tako glede nadaljnjega zniževanja inflacije kot tudi zagotavljanja nominalne konvergence obrestnih mer v procesu približevanja ERM II in EMU. V skladu z načrtovanim približevanjem nominalnih obrestnih mer obrestnim meram euro območja znižuje obrestne mere Banke Slovenije za 0,25 odstotne točke, razen za lombardno posojilo, pri katerem znižanje znaša 0,5 odstotne točke. Obrestne mere se spremenijo, kot sledi:
    • za lombardno posojilo z 8,0% na 7,5%,
    • za depozit čez noč s 3,5% na 3,25%,
    • za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise s 6,25% na 6,0%,
    • za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise s 7,25% na 7,0%, kot najvišje ponujene obrestne mere,
    • za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju s 7,0% na 6,75%,
    • za začasni odkup deviz s 3,25% na 3,0% in
    • za začasno prodajo deviz z 1,75% na 1,5%.

      S spremembo obrestnih mer za začasni odkup in začasno prodajo deviz se spremenita tudi obrestna mera Banke Slovenije za refinanciranje, ki po novem znaša 5,0%, ter obrestna mera naložb pri Banki Slovenije, ki po novem znaša 3,5% na letni ravni.
      Nove obrestne mere veljajo od vključno 7. novembra 2003.
  2. Abanki Vipa d.d., Ljubljana je izdal dovoljenje za opravljanje drugih finančnih storitev, in sicer za posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic

Novinarska konferenca dne 28.10.2003 ob 11:00

S tem vas vljudno vabimo na novinarsko konferenco Banke Slovenije v torek, 28. oktobra 2003 ob 11:00 v sejni sobi v 1. nadstropju.

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo s sodelavcema predstavil na 277. seji Sveta Banke Slovenije sprejeti dokument: Uresničevanje kratkoročnih usmeritev denarne politike.

Sporočilo za javnost z 277. seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.10.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 277. redni seji 23.10.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Obravnaval je uresničevanje kratkoročnih usmeritev denarne politike Banke Slovenije, sprejetih letos spomladi, in sprejel usmeritve za naslednje kratkoročno obdobje. S poudarki iz razprave na seji SBS dopolnjeni dokument bo guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari predstavil in o usmeritvah denarne politike podrobno spregovoril predstavnikom sredstev javnega obveščanja na novinarski konferenci v prihodnjem tednu.
  2. Po znižanju obrestnih mer tolarskih instrumentov na predhodni, 276. seji, je Svet Banke Slovenije znižal tudi ceno za začasni odkup deviz, in sicer za 0,25 odstotne točke s 3,5% na 3,25%. S spremembo cene za začasni odkup deviz se spremeni tudi obrestna mera Banke Slovenije za refinanciranje, ki po novem znaša 5,25%.
    Zaradi simetričnosti razmika med cenama obeh valutnih zamenjav se sorazmerno zniža tudi cena za začasno prodajo deviz bankam, in sicer z 2,0% na 1,75% ter posledično tudi obrestna mera naložb pri Banki Slovenije, ki po novem znaša 3,75% na letni ravni.
    Nove obrestne mere veljajo od vključno 24. oktobra 2003.
  3. Sklenil je, da bo Banka Slovenije v začetku meseca novembra od bank dokončno odkupila devize do višine 300 milijonov evrov. Devize bo dokončno odkupila od tistih bank, ki so v preteklih treh mesecih vzdrževale minimalno stanje swapa. S tem bo bankam olajšala breme vzdrževanja presežkov deviz, obenem pa bo tudi sledila usmeritvi o postopnem zmanjševanju stanja instrumenta začasnega odkupa deviz v procesu približevanja ERM II.
  4. Sprejel je Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino. Sklep ureja plačilni promet med rezidenti in nerezidenti, plačilni promet preko računov nerezidentov (v tolarjih ali v tuji valuti) v Sloveniji, ter prenose tujih plačilnih sredstev med računi rezidentov.
    S spremembo se razveljavljajo Navodila za izvajanje doslej veljavnega sklepa, ker je njihova vsebina urejena z Zakonom o plačilnem prometu, del njihove vsebine pa je urejen v novih navodilih za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino. Sprejeti sklep izrecno uvaja možnost, da banka izplača priliv iz tujine fizični osebi tudi v gotovini (in torej ne le na transakcijski račun). S spremembo je ukinjena tudi obveznost prilaganja dokumentov (dokazila o vrsti plačila v tujino) nalogu za plačilo v tujino, saj pravilno izpolnjen nalog vsebuje vse podatke, ki jih banka potrebuje za poročanje Banki Slovenije. Sklep začne veljati 1. decembra t.l.
  5. Sprejel je Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti. Novi sklep za banke odpravlja omejitve, ki jih je vseboval sklep, sprejet maja 2000, oz. omogoča, da banke v tujem denarju kreditirajo rezidente za kakršenkoli namen (skladno s prej veljavnim sklepom le za plačila v tujino in poplačilo obstoječih kreditov v tujem denarju v državi). Še naprej pa velja prepoved dajanja kreditov v tujem denarju za druge rezidente, ki niso banke - z izjemo Slovenske izvozne družbe, ki še vedno lahko odobrava kredite v tujem denarju za financiranje priprav za izvoz pod pogojem, da so ta sredstva porabljena za plačilo v tujino oz. da odobri bankam kredit v tujem denarju za refinanciranje izvoznega kredita. Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem listu RS.
  6. Sprejel je informacijo o delu Banke Slovenije na področju statistike finančnih računov. Že junija letos je SBS sprejel Sklep o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (U.l. RS 66/03), in julija izdano relevantno navodilo za izvajanje sklepa (u.l. 78/03). Gre za poročanje stanj in transakcij po posameznih finančnih instrumentih, ki jih imajo posamezni institucionalni sektorji do drugih sektorjev kot terjatev ali obveznost. V poročanje so vključeni vsi rezidenti, ki predstavljajo finančne in nefinančne družbe, ter institucionalne enote, vključene v sektor države po SKIS (Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev). Ne poročajo torej fizične osebe, samostojni podjetniki, društva, politične stranke, sindikati, klubi, zveze, cerkvene skupnosti, humanitarne organizacije in drugi neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom. Prvo poročanje obveznikov bo potekalo v novembru 2003 (podatki stanj za leto 2001 in 2002, ter podatki transakcij za leto 2002. Naslednja redna poročanja bodo potekala v začetku tekočega leta (do 31. marca) za predhodno leto.
    Z vstopom v Evropsko zvezo bo Slovenija zavezana letne finančne račune predložiti Eurostatu, z vstopom v Evropsko monetarno zvezo pa četrtletne finančne račune Evropski centralni banki.
  7. Seznanil se je s podpisom sporazuma o medsebojnem sodelovanju bančnih nadzornikov med Banko Slovenije in Centralno banko Črne gore 14. oktobra letos. Gre za deveti sporazum o sodelovanju s tujimi bančnimi nadzorniki, ki ga je Banka Slovenije sklenila skladno z določili Zakona o bančništvu in priporočili Bazelskega komiteja za bančni nadzor (izvajanje določil "core principles", ki zadevajo prekomejni nadzor).
  8. Skladno z evropsko pravno ureditvijo je v Banki Slovenije ustanovil nacionalni center za odkrivanje ponaredkov in se seznanil z informacijo o njenih aktivnostih za preprečevanje ponarejanja evro gotovine. Gre za uresničitev ene od številnih načrtovanih potrebnih aktivnosti na področju gotovinskega poslovanja v okviru celovitega Načrta aktivnosti (t.i. Bele knjige), ki ga je Banka Slovenije sprejela kot temelj za priprave na vstop v evrosistem.
  9. Na podlagi 2. in 3. odstavka 42. člena Zakona o Banki Slovenije je sprejel Pravilnik o pravicah in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije. Pravilnik stopi v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Poročanje za namene statistike finančnih računov

Statistika finančnih računov postaja v svetu in še posebej v EU vse bolj pomembna makroekonomska statistika. Finančni računi predstavljajo pomembno analitsko orodje za proučevanje finančnih tokov med institucionalnimi sektorji v gospodarstvu, kot tudi medsebojnih finančnih razmerij med domačimi sektorji in tujino. Finančni računi omogočajo proučevanje finančnih vplivov na ekonomsko in predvsem denarno politiko.

V Banki Sloveniji poteka trenutno proces zasnove statistike finančnih računov z vpeljevanjem novega sistema pridobitve podatkov. Le dovolj prilagojeni viri na osnovi neposredno pridobljenih podatkov bi predstavljali ustrezen in zanesljiv vir za sestavo finančnih računov, kot jih zahtevajo institucije evropske skupnosti.

Z vstopom v Evropsko unijo (EU) bo Slovenija zavezana predložiti letne finančne račune Eurostatu (Council Regulation 2223/96), z vstopom v Evropsko monetarno unijo (EMU) pa četrtletne finančne račune Evropski centralni banki (Guideline of the European central bank - ECB/2002/7).

V novembru 2003 bo na podlagi sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Ur. list RS, št. 66/03) in navodila o izvajanju sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Ur. list RS, št. 78/03) potekalo prvo poročanje podatkov za namene statistike finančnih računov.

V poročanje so vključeni vsi rezidenti Republike Slovenije, ki predstavljajo finančne in nefinančne družbe ter institucionalne enote vključene v sektor države po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev. Ne poročajo fizične osebe, samostojni podjetniki ter društva, politične stranke, sindikati, klubi, zveze, cerkvene skupnosti, humanitarne organizacije in drugi neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom.

Poročajo se podatki stanj za leto 2001 in podatki stanj za leto 2002 ter podatki transakcij za leto 2002 po posameznih finančnih instrumentih, ki jih imajo posamezni obvezniki poročanja do institucionalnih sektorjev kot terjatev ali kot obveznost. Naslednja redna poročanja bodo potekala v začetku tekočega leta do 31. marca s podatki za predhodno leto.

V letu 2003 je Banka Slovenije pripravila podrobna vsebinska navodila za poročanje, ki so od konca septembra objavljena na spletni strani Banke Slovenije z naslovom: Poročanje podatkov za namene statistike finančnih računov, objavljen pa je tudi kontaktni elektronski naslov: finrac-info@bsi.si, kamor lahko poročevalci naslovijo svoja vprašanja v zvezi z vsebino poročila.

Poročila za namene statistike finančnih računov bo zbirala AJPES (Agencija za javnopravne evidence in storitve). Podrobnejše informacije v zvezi s predložitvijo letnih poročil statistike finančnih računov bodo (predvidoma konec oktobra) na voljo v izpostavah AJPES , vprašanja pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov: info@ajpes.si.

Iz vidika posameznega podjetja ali drugega gospodarskega subjekta lahko mednarodno primerljiva makroekonomska statistika finančnih računov koristi tudi potrebam lastnega gospodarskega odločanja. Z vpogledom v finančno strukturo na nivoju gospodarstva, razvidno iz podatkov finančnih računov, pridobi posamezen gospodarski subjekt informacijo o gibanju in stanju investiranja ter virov financiranja v lastnem sektorju ter v ostalih sektorjih.

Banka Slovenije je skušala poročevalcem čim bolj olajšati delo pri poročanju in je za ta namen v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za revizijo, Ministrstvom za finance ter Agencijo za zavarovalni nadzor pripravila posebne usmeritve za poročanje z navedbami kontov za posamezne skupine poročevalcev z upoštevanjem različnih kontnih okvirjev.

Poleg poročanja na letni osnovi načrtuje Banka Slovenije uvesti poročanje na četrtletni osnovi, ki pa bo vključevalo le pomembnejše predstavnike posameznih sektorjev oziroma bo poročanje temeljilo na vzorčenju populacije poročevalcev.

Prvo poročanje podatkov bo verjetno vključevalo precejšno mero vloženega dela in napora. Poročanje bo sčasoma manj težavno, v kolikor bodo poročevalci prilagodili svoje informacijske sisteme zahtevam poročanja za finančne račune. Zato bi naj poročevalci pri prvem poročanju poskušali izpolniti podatke v okviru svojih zmožnosti in čimbolj v skladu z zahtevami Banke Slovenije.

Podrobnosti glede poročanja za namene statistike finančnih računov s praktičnim primerom bodo objavljene v reviji za računovodstvo in finance IKS.

Podelitev nagrad za najboljša diplomska dela

V sredo 8. oktobra 2003, prav na obletnico uvedbe slovenskega tolarja, bo ob 12:00 uri v avli Banke Slovenije v pritličju potekala zdaj že tradicionalna podelitev nagrad Komisije za raziskovalno delo Banke Slovenije za najboljša diplomska dela študentov slovenskih univerz. Nagrajence bo nagovoril in nagrade podelil namestnik guvernerja Samo Nučič.

Ob tej priložnosti bo odprta tudi priložnostna razstava v sodelovanju z Numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja Slovenije.

Vljudno vabljeni.

Sporočilo za javnost z 276. seje Sveta Banke Slovenije z dne 02.10.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 276. redni seji 2.10.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Svet banke Slovenije je ocenil gospodarska in denarna gibanja in ugotovil, da sta letošnje koordinirano delovanje Banke Slovenije in Vlade Republike Slovenije pospešili upad inflacijskih pričakovanj, kar se odraža tudi v nižjih stopnjah inflacije. Septembrski podatki kažejo, da je ob letni inflacijski stopnji 5,0% močno upadla tudi osnovna inflacija (tekoča inflacija zmanjšana za energente, sezonske prehrambene artikle in učinke davčnih sprememb), ki odraža vpliv povpraševanja na cene. V septembru je na medletni ravni dosegla 4,1%. Svet Banke Slovenije je ocenil, da to omogoča znižanje obrestnih mer Banke Slovenije za 0,25 odstotne točke, in sicer:
    • za lombardno posojilo z 8,25% na 8%,
    • za začasen odkup blagajniških zapisov v tujem denarju s 7,25% na 7%,
    • za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise s 6,50% na 6,25%
    • in za 270- dnevne tolarske blagajniške zapise s 7,50% na 7,25% letno.

      Pri odločanju o obsegu sprememb obrestnih mer je upošteval potrebo po ohranjanju realnih obrestnih mer na ravni, primerni trenutni situaciji. Nove obrestne mere veljajo od vključno 3. oktobra 2003.
  2. Zaradi sterilizacije iz naslova zapadlosti blagajniških zapisov, ki so jih banke vpisovale v obdobju kapitalskih pritokov v zadnjih mesecih lanskega leta, je sprejel sklep, da se bankam posreduje posebno ponudbo za blagajniške zapise za 270 dni. Ponudba bo odprta, obrestna mera pa bo enaka vsakokratni izklicni obrestni meri na rednih licitacijah blagajniških zapisov za 270 dni. Banka Slovenije bo blagajniške zapise izdala prek petih serij. Blagajniške zapise po posebni ponudbi bodo lahko vpisovale samo banke, podpisnice pogodbe o sodelovanju na trgu tujega denarja, ki so vzdrževale minimalno stanje swapa v preteklih treh mesecih.
  3. Seznanil se je z načrtom aktivnosti Banke Slovenije za njeno vključevanje v Evropski sistem centralnih bank in Evrosistem. Načrt je skladen z akcijskim načrtom, ki ga je za države pristopnice pripravila Evropska centralna banka. Podrobno opredeljuje posamezne potrebne aktivnosti in njihove nosilce v BS, ter roke za njihovo uresničevanje. Posebno koordinacijsko telo BS na vodstveni ravni uresničevanje in z njim povezano problematiko nadzira dvakrat mesečno.
  4. Sprejel je Sklep o dajanju bankovca za 10.000 tolarjev v obtok. Skladno s sklepom bo BS preko depotnih bank dala v obtok bankovec 13. oktobra. Njegove glavne značilnosti so: datum izdaje 15. januar 2003, podpis guvernerja Mitje Gasparija in nova, dodatna svetleča zaščita na hrbtni strani bankovca z vidno oznako "SIT" (v zgornjem delu krizanteme). Vsi predhodno izdani bankovci za 10.000 SIT ostanejo še naprej neomejeno zakonito plačilno sredstvo.

Sporočilo za javnost z 275. seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.09.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 275. redni seji 17.9.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Svet Banke Slovenije se je seznanil z uvedbo nove metodogije oziroma posebnega statističnega standarda Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za objavljanje podatkov o bruto zunanjem dolgu. Zadevni standard (External Debt Statistics) je samo eden od standardov, ki ga je Slovenija kot prostovoljna prevzemnica posebnih statističnih standardov MDS (Special Data Dissemination Standard, od avgusta 1996) prevzela. Slovenija na področju posebnih statističnih standardov izpolnjuje vse kriterije MDS in ima status z nazivom "full subscriber", kar odraža transparentnost njene makroekonomske statistike. Podrobna prezentacija nove metodologije za objavljanje podatkov o bruto zunanjem dolgu bo na novinarski konferenci BS 18.9.2003 ob 10:30.
  2. Na podlagi sprememb Zakona od deviznem poslovanju s tujino je sprejel Sklep o obveznosti poročanja o poslih s tujino. Sklep združuje in v celoti nadomešča prej veljavne tri sklepe, in sicer:
    • Sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 50/99),
    • Sklep o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99 in 41/01) in
    • Sklep o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 11/03).

      Sklep ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb, je pa usmerjen h koncentraciji statističnih zahtev za potrebe izdelave makroekonomskih statistik s področja ekonomskih odnosov s tujino, ter predstavlja formalno osnovo za razvoj sistemov neposrednega poročanja, ki jih zahteva približevanju EU in EMU. V oktobru 2003 bo objavljen tudi čistopis enotnih navodil za poročanje iz tega področja. Obvezniki poročanja so vsi rezidenti Republike Slovenije, ki opravljajo v sklepu določene transakcije s tujino*, in nerezidenti, ki imajo račun pri slovenskih bankah.
  3. Sprejel je Sklep o opravljanju menjalniških poslov, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomešča doslej veljavni sklep, objavljen v Uradnem listu RS 50/99 in 80/01. Bistvena novost sprejetega sklepa, poleg manjših redakcijskih in vsebinskih sprememb oziroma dopolnitev, je predvsem določitev razlogov za odvzem dovoljenja.
  4. Svet BS je Abanki Vipi d.d., Ljubljana izdal dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev skladno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZIZDU).

* Imajo račune v tujini, imajo komercialne terjatve in obveznosti do nerezidentov, imajo neposredne naložbe z nerezidenti, poslujejo s tujimi vrednostnimi papirji, imajo tujo gotovino (banke), imajo kreditno razmerje s tujino, imajo druge terjatve ali obveznosti do tujine.

Novinarska konferenca dne 18.09.2003 ob 10:30

V četrtek, 18. septembra 2003, ob 10:30 Banka Slovenije sklicuje prvo četrtletno tematsko novinarsko konferenco na temo plačilne bilance Republike Slovenije.

Mag. Janez Košak, viceguverner, Franc Drenovec, svetovalec Vodstva BS in Janez Fabijan, direktor Finančne statistike bodo predstavili naslednje zadeve:

    • Plačilna bilanca Slovenije - julij 2003
    • Stanje mednarodnih naložb Slovenije 2002
    • Novi standard Mednarodnega denarnega sklada - bruto zunanji dolg.

Vljudno vabljeni.

Sporočilo za javnost z 274. seje Sveta Banke Slovenije z dne 02.09.2003

Svet Banke Slovenije se je na svoji 274. redni seji 2.9.2003 zadnjič sestal v sestavu, skladnim z Zakonom o Banki Slovenije iz leta 1991 (11 članov Sveta, od tega 5 notranjih in 6 zunanjih, neodvisnih strokovnjakov) in je med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Obravnaval je celovito poročilo o neposrednem pregledu bank in hranilnic v zvezi z uvajanjem transakcijskih računov za fizične osebe. Poročilo obravnava neposredne preglede bank in hranilnic, ki jih je BS opravila po izteku zakonskega roka in po 273. julijski seji, in uresničevanje določil odredb o odpravi kršitev, ki jih je v zvezi s predhodno opravljenimi pregledi BS izdala na podlagi sklepov SBS, sprejetih na julijski seji.

    Svet je ugotovil, da so banke in hranilnice večinoma uspešno opravile preoblikovanje prilivno-odlivnih računov fizičnih oseb. Nekatere pregledane banke in hranilnice so probleme zagotavljanja ustrezne informacijske podpore reševale z delno ročno migracijo in z dobro notranjo organiziranostjo dela zagotovile uspešno in pravočasno uvedbo transakcijskih računov in obvladovale tveganja odvisnosti od informacijske podpore. Izjemoma posamične banke zaradi ugotovljene nefunkcionalnosti informacijske podpore niso uvedle transakcijskih računov do zakonskega roka skladno z Zakonom o plačilnem prometu. Svet Banke Slovenije je sprejel ustrezne ukrepe za odpravo kršitev in pomanjkljivosti.

    Svet BS je tudi ugotovil, da poleg največje še nekatere druge banke ohranjajo akcijsko organiziranost za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti in težav, zagotavljanje začasnih rešitev, čiščenje prehodnih računov, ter za zagotavljanje vsestranske funkcionalnosti aplikativne podpore. Delo posameznih bank še naprej otežuje večja količina nezbranih podatkov o davčnih številkah komitentov, ki teh kljub individualnim in javnim pozivom niso posredovali.
    Svet BS ugotavlja, da so banke in njihovo stanovsko združenje premalo in prepozno obveščale širšo javnost o načinu, ciljih in prednostih uvajanja transakcijskih računov.
  2. Savi, družbi za upravljanje in financiranje d.d., Kranj je izdal dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki posredno ali neposredno dosega ali presega 50% delež kapitala in glasovalnih pravic v Gorenjski banki d.d., Kranj. Sava d.d. je v Gorenjski banki prisotna že vrsto let in od začetka leta 2000 razpolaga z dovoljenjem Banke Slovenije za kvalificirani delež do 33% v Gorenjski banki.
  3. Družbi Sanpaolo IMI Internazionale s.p.a., Padova je izdal dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki posredno ali neposredno dosega ali presega 20% delež kapitala in glasovalnih pravic v Banki Koper d.d., Koper. 5.3.2002 je BS italijanski banki Sanpaolo IMI s.p.a., Torino izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki posredno ali neposredno dosega ali presega 20% delež kapitala in glasovalnih pravic v zadevni banki. Decembra 2002 je zadevna italijanska banka vse deleže, ki jih ima na tujih strateških trgih, prenesla na hčerinsko firmo Sanpaolo IMI Internazionale s.p.a, Padova. Z izdanim dovoljenjem je prenos formaliziran tudi za delež v slovenski banki. Ob izdaji dovoljenja Banka Slovenije vložnika opozarja, da pričakuje njegovo delovanje v skladu z zavezami, ki jih je dala banka Sanpaolo IMI, da bo torej uresničeval svoje glasovalne pravice v skladu z interesi in cilji Banke Koper d.d. skladno z načeli varnega in preudarnega upravljanja banke, vsebovanimi v delničarskem sporazumu.
  4. Banki Koper d.d., Koper je izdal dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev skladno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU).
  5. Novi Kreditni banki Maribor d.d., Maribor je izdal dovoljenje za opravljanje drugih finančnih storitev - posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
  6. Sprejel je informacijo o uspešno zaključenem pogajanju in o nedavnem podpisu sporazuma o medsebojnem sodelovanju z belgijskim nadzornim organom bančnega sektorja Commission Bancaire et Financiere iz Bruslja. BS ima torej sporazume o medsebojnem sodelovanju sklenjene z nadzorniki v osmih državah, v zaključni fazi pa so pogajanja z bančnim nadzornikom Črne gore, v začetni fazi pogajanj pa z nadzornikom Srbije.
  7. Sprejel je sklep, da se priložnostni kovanci (zlatniki in srebrniki), izdani ob šestdeseti obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, dajo v obtok.

Sporočilo za javnost z 273. seje Sveta Banke Slovenije z dne 22.07.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 273. redni seji 22.7.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Obravnaval delno poročilo o neposrednem pregledu bank v zvezi z uvajanjem transakcijskih računov za fizične osebe, ki ga je opravila po izteku zakonskega roka za njihovo uvedbo, to je 30.6.2003.
     
    Svet BS je glede ugotovil, da je proces uvedbe transakcijskih računov v bankah, gledano generalno, uspel. Število transakcijskih računov občanov, vpisanih v register teh računov, predstavlja 92 % od števila strank pri bankah. Pri posameznih doslej pregledanih bankah se razlika nanaša predvsem na tiste račune, ki so pripravljeni za uporabo, a jih zaradi pomanjkanja podatkov (predvsem davčne številke) oziroma drugih razlogov neoperativnosti ni bilo mogoče vnesti v register.
     
    Ob tem je Svet BS ugotovil, da je v nekaterih bankah prišlo do manjših ali večjih pomanjkljivosti v postopkih in procedurah. Težave, ki so nastale v največji banki, so tehnične narave in kot take ne povzročajo nestabilnosti bančnega sistema, in tudi nikakor ne ogrožajo premoženja komitentov banke, niti kvalitete banke same.
     
    V skladu z zakonom o plačilnem prometu, sprejetem v aprilu 2002, so morale banke do 30.6.2003 uskladiti pogoje in način opravljanja plačilnih storitev za fizične osebe s pogoji in načinom, ki je bil z zaključkom reforme plačilnih sistemov uveljavljen za pravne osebe. Po podatkih iz predhodne ankete je večina bank ob preoblikovanju računov občanov izvedla še bolj ali manj zahtevno (odvisno od zatečenega stanja informacijske podpore in raznolikosti možnih uporab računa) prilagoditev informacijske podpore za poslovanje banke, poleg tega pa še čiščenje starih neaktivnih oziroma več računov pri posameznih komitentih.
     
    Banka Slovenije v okviru opravljenih neposrednih pregledov ugotovila določene nepravilnosti pri izvajanju in obvladovanju procesa prenove informacijske podpore za poslovanje največje banke. Skladno s sklepom Sveta BS bo BS banki izdala odredbo o odpravi kršitev vseh pomanjkljivosti, ter od Nadzornega sveta zahtevala obravnavo in odločanje o morebitnih ukrepih, skladnih z razsežnostjo problema. BS bo od banke predvsem zahtevala absolutno zaščito pogodbenih partnerjev - komitentov, tudi na stroške oz. v škodo banke same. Banka je dolžna opredeliti škodo, ki je v času nedelovanja sistema nastala za komitente, opraviti konsolidacijo sistema z opredelitvijo rokov, postopkov, odgovornih oseb in poročanja. Banka Slovenije od banke zahteva takojšnjo krizno organiziranost vodstva in relevantnih služb. V kolikor ukrepi ne bodo izvršeni v naloženih rokih, bo Banka Slovenije sprejela nadaljnje ukrepe.
     
    Banka Slovenije meni, da se problematika, nastala ob prehodu na transakcijske račune, umirja. V naslednjem obdobju bo opravila neposredne preglede še v preostalih bankah in do konca avgusta pripravila poročilo o tem. Finančni in denarni sistem v Sloveniji deluje nemoteno.
  2. Sprejel je Poročilo o nadzoru bančnega poslovanja v letu 2002 in v prvi polovici leta 2003. Poročilo BS skladno z zakonom posreduje Državnemu zboru. Na spletni strani BS bo poročilo objavljeno v celoti.
  3. Pošti Slovenije d.o.o., Maribor je izdal dovoljenje za opravljanje posameznih opravil pri izvajanju plačilnih storitev.

Sestanek ministra za finance in guvernerja Banke Slovenije

V petek, 11.07.2003, sta se prvič sestala minister za finance in guverner Banke Slovenije s sodelavci zaradi dogovora o koordinaciji aktivnosti v zvezi s sodelovanjem Republike Slovenije v evropskem mehanizmu menjalnih tečajev (ERM 2).

Po seznanitvi s postopki in predvidenim vključevanjem držav pristopnic v redno proceduro koordinacije ekonomskih politik in javnofinančnega nadzora po njihovem vstopu v EU so se prisotni dogovorili, da bodo priprave na vstop v ERM 2 potekale tako, da bo možen vstop Slovenije v ta mehanizem v letu 2005. S tem v zvezi so se dogovorili za pripravo ustreznih akcijskih načrtov v Banki Slovenije in na Ministrstvu za finance.

Ugotovili so, da obstaja usklajenost pogledov na vplive strukturnih dejavnikov pri delovanju denarne in drugih politik, katerih rešitev je pomembna za vzdržno konvergenco v obdobju sodelovanja v ERM 2. Ocenili so, da bo v tem pogledu ključno leto 2004. Minister za finance in guverner Banke Slovenije sta se dogovorila, da bo usklajevanje priprav na vstop v ERM 2 potekalo kontinuirano.

Banka Slovenije daje v obtok nova kovanca

Banka Slovenije bo prek poslovnih bank 7. julija 2003 dala v obtok kovanca za 20 in 50 tolarjev z znamenji, ki so določena z Odlokom o glavnih znamenjih kovancev za 20 in 50 tolarjev (Uradni list RS, št. 21/03). Sklep o dajanju kovancev za 20 in 50 tolarjev v obtok bo objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/03.

Na kovancu za 20 tolarjev je upodobljena štorklja, na kovancu za 50 tolarjev pa bik. Kovanca sta nadaljevanje obstoječe serije kovancev s podobami živali, in sta izdelana iz zlitine 75 % bakra in 25 % niklja. Avtorja idejnih osnutkov kovancev sta oblikovalec Miljenko Licul in kipar Janez Boljka. Kovanci so bili izdelani v kovnici Mincovna Kremnica š.p., Slovaška.

Poleg novih kovancev ostaneta bankovca za 20 in 50 tolarjev še naprej zakonito plačilno sredstvo.

Sporočilo za javnost z 272. seje Sveta Banke Slovenije z dne 30.06.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 272. redni seji 30.6.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je spremembo Sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Namen spremembe je bankam omogočiti učinkovitejšo uporabo domačih deviznih virov za kreditiranje gospodarstva. Domači devizni viri so praviloma cenejši od tujih, zato Banka Slovenije pričakuje, da bo ta ukrep pomagal tudi pri nadomeščanju tujih deviznih virov financiranja, ki se v zadnjih časih pojavljajo z namenom deviznega kreditiranja. Ukrep sistemsko in na ravni posamezne banke ohranja tveganja - predvsem likvidnostno in tečajno tveganje - nespremenjena.
  2. Sprejel je sklep o spremembi sklepa o obveznih rezervah, v katerem so realizirane spremembe instrumenta, s katerimi je Svet Banke Slovenije soglašal na svoji 261. redni seji 14.1.2003. Sklep se bo prvič uporabil za izračun in izpolnjevanje obveznih rezerv za mesec september 2003. Zaradi neustrezne pravne podlage septembra 2003 še ne bo možno vključiti izdajateljev elektronskega denarja med obveznike za obvezne rezerve. Uvedba obveznih rezerv za izdajatelje elektronskega denarja bo mogoča, ko bo sprejeta novela zakona o plačilnem prometu.
  3. Sprejel je sklep o znižanju obrestne mere za vezavo depozita pri Banki Slovenije čez noč s 4,0% na 3,5%. Nova obrestna mera velja od vključno 1.7.2003.
  4. Alešu Zajcu, MBA, je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Volksbank-Ljudske banke d.d. Ljubljana.

Seja Razširjenega sveta ECB dne 26.06.2003

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari se je danes skupaj z guvernerji centralnih bank ostalih devetih držav pristopnic v EU po podpisu pristopne pogodbe v Atenah 16. maja letos prvič udeležili seje Razširjenega sveta ECB. Novi udeleženci imajo do vstopa v EU 1. maja 2004 status opazovalca.

Seji je prisostvoval tudi komisar Solbes.

Septembra 2002 so organi odločanja ECB sklenili povabiti guvernerje in strokovnjake centralnih bank držav pristopnic, naj se od podpisa Pristopne pogodbe naprej udeležujejo sej Razširjenega sveta in odborov Evropskega sistema centralnih bank z namenom, da bi intenzivirali sodelovanje s centralnimi bankami držav pristopnic v pripravah na širitev Evropskega sistema centralnih bank.

Na dnevnem redu seje Razširjenega sveta je bila, med drugim, izmenjava mnenj o aktualnem dogajanju na gospodarskem, denarnem in finančnem področju evroobmočja, v državah članicah, ki niso uvedle evra, in v državah pristopnicah.

Sporočilo za javnost z 271. seje Sveta Banke Slovenije z dne 10.06.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 271. redni seji 10.6.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Obravnaval je trenutne razmere na denarnem področju, posebej glede na nedavno znižanje obrestnih mer ECB. Ugotovil je, da to znižanje zahteva prilagoditve, ki jih je možno uresničiti v različnih kombinacijah instrumentov denarne politike. Pri izbiri ukrepanja je zasledoval potrebo po ohranjanju primernih realnih obrestnih mer in po dodatnem zapiranju obrestne razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami. Glede na znižana inflacijska pričakovanja je izbral kombinacijo prilagoditve, ki znižuje nominalne aktivne in pasivne obrestne mere. Te so se znižale, razen depozita čez noč, za 0,75 oziroma 0,50 odstotne točke:
    • za lombardno posojilo z 9,00% na 8,25%;
    • za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju z 8,00% na 7,25%;
    • za 60- dnevne tolarske blagajniške zapise s 7,25% na 6,50%;
    • za 270- dnevne tolarske blagajniške zapise z 8,25% na 7,50%;
    • za začasni odkup deviz s 4,00% na 3,50%.

      Ob taki prilagoditvi obrestnih mer se razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami zmanjšujejo za 0,25 odstotne točke. Svet BS se je odločil znižati še ceno začasne zamenjave deviz za tolarje s 4,0% na 3,5%. Tako znaša obrestna mera BS za refinanciranje bank po novem 5,5% letno.

      Nove obrestne mere veljajo od vključno 11. junija 2003, razen obrestne mere za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise, ki začne veljati 13. junija 2003.

Sporočilo za javnost z 270. seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.05.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 270. redni seji 27.5.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Novi Ljubljanski banki d.d. je izdal dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v Banki Domžale d.d. in v Banki Zasavje d.d. Trbovlje, ki posredno ali neposredno dosega ali presega 50% delež kapitala ali glasovalnih pravic.
  2. Dr. Francetu Arharju je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije predsednika uprave Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana.
  3. Sprejel je Sklep o dopolnitvi sklepa o pošiljanju določenih podatkov bank in hranilnic. Banka Slovenije bo po tem sklepu spremljala podatke bank o obrestnih merah in obsegu transakcij za nezavarovane kratkoročne tolarske depozite večjih investitorjev. V obveznost poročanja bo vključenih osem največjih bank po kriteriju bilančne vsote, podatke pa bodo banke sporočale šifrirane, in to le določeno število posameznih sklenjenih depozitov. Banka Slovenije bo na podlagi sporočenih podatkov dnevno izračunala povprečno obrestno mero za depozite posameznih ročnosti. Sklep stopi v veljavo oktobra 2003.
  4. Sprejel je Sklep o soglasju k dogovoru o načinu poslovanja s plačilnimi instrumenti: posebno položnico, posebno nakaznico, trajnim nalogom, direktno obremenitvijo in direktno odobritvijo ter o obveznosti njegove uporabe".
    Dogovor so v okviru Združenja bank Slovenije sprejele banke in hranilnice (podpisnice), določa pa medsebojne obveznosti podpisnic glede pogojev, uporabe in načina poslovanja z nekaterimi plačilnimi instrumenti, ki se procesirajo na elektronski način in s tem pripomorejo k avtomatizaciji plačilnega prometa med podpisnicami in njihovimi komitenti. Trije plačilni instrumenti: posebna položnica, posebna nakaznica in trajni nalog, se v plačilnem prometu že uporabljajo, v Dogovor pa sta bila dodatno vključena tudi nova, še ne uveljavljena instrumenta: direktna odobritev in direktna obremenitev. Sestavni del Dogovora je tudi Protokol postopkov pri poslovanju s plačilnimi instrumenti, ki obsega postopke, procese in standarde pri poslovanju s plačilnimi instrumenti.
    Določila Dogovora izvajajo podpisnice in tretje osebe (izdajatelji posebnih položnic ter tiskarji posebnih položnic in posebnih nakaznic). Slednje ne pristopajo k samemu Dogovoru, zato je Banka Slovenije izdala ta Sklep z namenom, da zagotovi upoštevanje določil Dogovora in z njim predpisanih standardov tudi s strani teh oseb, izdala ta sklep.
  5. V okviru vloge Banke Slovenije kot preglednika nad delovanjem plačilnih sistemov je Svet Banke Slovenije kot sistemsko pomemben plačilni sistem prepoznal sistem Bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki ga upravlja Banka Slovenije in je v celoti usklajen z zahtevami Temeljnih načel. Sistem plačil malih vrednosti Žiro kliring ni bil prepoznan kot sistemsko pomemben, vendar bo Banka Slovenije kot upravljalec tudi tega sistema zagotavljala njegovo usklajenost z vsemi Temeljnimi načeli. Ostali plačilni sistemi v državi niso bili prepoznani kot sistemsko pomembni, vendar bo Banka Slovenije pri pregledu nad njihovim delovanjem ustrezno upoštevala zahteve Temeljnih načel.
    Odločitev je bila sprejeta na podlagi narave, ter individualne in skupne vrednosti plačil v obeh plačilnih sistemih. V sistemu BPRČ so poravnana vsa plačila velikih vrednosti (nad 2 mio SIT), vse monetarne transakcije, ter neto pozicije iz naslova nekaterih drugih sistemov (Žiro kliring, Mastercard in sistem Klirinško depotne družbe). V Žiro kliringu so obdelana samo plačila v vrednosti do 2 mio SIT. V letu 2002 je bilo v BPRČ poravnanih 1,35 mio transakcij v skupni vrednosti 40.137,66 mrd SIT, v Žiro kliringu pa 50,49 mio transakcij, v skupni vrednosti 4.461,62 mrd SIT.
    Hkrati je Svet Banke Slovenije sprejel Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme kot osnovno podlago strokovnim službam Banke Slovenije za izvajanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov. Temeljna načela so bila upoštevana že pri pripravi Zakona o plačilnem prometu, še posebej pa pri pripravi podzakonskega akta k temu zakonu, Sklepa o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa.*

*Dodatna pojasnila o vlogi preglednika nad plačilnimi sistemi in o temeljnih načelih za sistemsko pomembne plačilne sisteme:

Ena novejših funkcij centralne banke je pregled nad delovanjem plačilnih sistemov (angl. payment systems oversight), ki ima cilj zagotavljati varnost in učinkovitost plačilnih sistemov. Poglavitna skrb je zagotavljanje takšnih ureditev v plačilnih sistemih, ki preprečujejo širitev finančnih težav enega udeleženca na ostale (t.i. sistemsko tveganje). Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov se od nadzora (bančnega poslovanja) loči predvsem v tem, da se osredotoča na zasnovo in delovanje plačilnega sistema, in ne na posameznega udeleženca v njem. 
Podlago pregledu predstavljajo Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme (angl. Core principles for systemically important payment systems), ki jih je leta 2001 pripravila Bazelska Banka za mednarodne poravnave (BIS). Deset načel predstavlja zahteve glede oblikovanja in delovanja plačilnih sistemov, te zajemajo obvladovanje finančnih in operativnih tveganj, učinkovitost ter ustrezno raven transparentnosti delovanja. Kot osnovo pregledu nad delovanjem plačilnih sistemov so jih sprejele številne centralne banke, med njimi tudi Evropska centralna banka. 
Temeljna načela v prvi vrsti predstavljajo zahteve do sistemsko pomembnih plačilnih sistemov, to je tistih sistemov, v katerih lahko težave enega udeleženca ogrozijo tudi druge. Odločitev o sistemski pomembnosti je pristojnost nacionalnih centralnih bank, pri tem pa upoštevajo predvsem vrednost in vrsto plačil, ki se v posameznem sistemu poravnavajo. V skladu z navedenim se kot sistemsko pomembni plačilni sistemi lahko torej štejejo predvsem tisti plačilni sistemi, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

    • gre za edini plačilni sistem v državi oziroma za najpomembnejši plačilni sistem glede na skupno vrednost obdelanih plačil v tem sistemu;
    • plačilni sistem obdeluje večinoma plačila velikih vrednosti;
    • plačilni sistem se uporablja za poravnavo transakcij na finančnih trgih oziroma za poravnavo pozicij udeleženk iz ostalih plačilnih sistemov.

Sestanek finančnega odbora naslednic nekdanje SFRJ

V sredo, 28. maja 2003, bo v prostorih Banke Slovenije potekal deseti sestanek predstavnikov odbora za razdelitev premoženja in obveznosti bivše SFRJ po prilogi C Sporazuma o vprašanjih nasledstva.

Odbor bo nadaljeval pogovore o odprtih vprašanjih iz Sporazuma o vprašanjih nasledstva, predvsem glede finančnih sredstev v tujini, ki jih je imela nekdanja SFRJ oziroma NBJ ter o stanjih dolgov in terjatev, ki izhajajo iz klirinških dogovorov z nekaterimi državami, razen z nekdanjo ZSSR.

Slovensko delegacijo bo vodil nekdanji guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, srečanja pa se bosta udeležila tudi visoki predstavnik Republike Slovenije za nasledstvena vprašanja Rudolf Gabrovec in viceguverner Banke Slovenije mag. Janez Košak.

Po sestanku, predvidoma ob 14:15, bo v Banki Slovenije novinarska konferenca. Vodja slovenske delegacije bo novinarje seznanil s sprejetimi sklepi in skupaj z vodji preostalih delegacij odgovarjal na novinarska vprašanja.

Sporočilo za javnost z 269. seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.05.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 269. redni seji 13.5.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je analizo inflacijskih gibanj, informacijo o delovanju Banke Slovenije v preteklem in tekočem letu, napovedi gospodarskih gibanj do konca leta 2004, in usmeritve denarne politike BS v naslednjem kratkoročnem obdobju. Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo javnost podrobno seznanil s sklepi Sveta Banke Slovenije na novinarski konferenci 14. maja ob 13:00.
  2. Znižal je obrestne mere za nekatere instrumente denarne politike, in to v različni meri. S tem je predvsem želel prilagoditi strukturo obrestnih mer instrumentov denarne politike razmeram na denarnem trgu, hkrati pa tudi vplivati na zmanjšanje razlike med tolarskimi obrestnimi merami in obrestnimi merami za devize v tujini.
    Na strani obveznosti je znižal obrestne mere:
    • za 60 dnevne tolarske blagajniške zapise s 7,50% na 7,25%;
    • za 270 dnevne tolarske blagajniške zapise z 8,75% na 8,25%.

      To znižanje obrestnih mer temelji na umirjenih pritokih deviz v okviru plačilne bilance, na ugodni strukturi tolarskih blagajniških zapisov (močno prevladujejo dolgoročnejši) in na padajoči krivulji donosnosti pri poslih denarnega trga.
      Pri posojilnih instrumentih je znižal obrestne mere:
    • za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju z 8,25% na 8,0%;
    • za lombardno posojilo z 9,75% na 9,0%.

      Z znižanjem obrestne mere za lombardno posojilo za 0,75 o.t. in ohranitvijo obrestne mere depozita čez noč pri 4,0% Banka Slovenije znižuje koridor v katerem se, v normalnih razmerah, giblje tržna obrestna mera čez noč. Hkrati je ohranil nespremenjeno obrestno mero za refinanciranje pri Banki Slovenije (ta obrestna mera ostaja 6,5%). Nove obrestne mere veljajo od vključno 14. maja 2003.
  3. Sprejel je Pravila trgovanja za začasno prodajo kratkoročnih vrednostnih papirjev na grosističnem trgu
    S sprejetimi pravili želi Banka Slovenije urediti način sklepanja poslov začasne prodaje oziroma začasnega nakupa vrednostnih papirjev med udeleženci grosističnega denarnega trga, predvsem z namenom, da bi banke lahko te posle upoštevale kot najeta ali dana zavarovana posojila.
    Na področju nadzora bančnega poslovanja namreč veljajo stroga merila, kdaj smejo banke posle začasne prodaje vrednostnih papirjev šteti za zavarovana posojila. Zlasti morajo banke upoštevati:
    • začasna prodaja vrednostnega papirja mora biti sklenjena z namenom financiranja likvidnosti ali z namenom izposoje vrednostnega papirja;
    • sklenjena mora biti v skladu z okvirno pogodbo, ki je sestavni del pravil;
    • zagotovljeno mora biti spremljanje kritij za razliko med vrednostjo zavarovanja in vrednostjo posla;
    • poravnava posla mora potekati po načelu istočasne izročitve vrednostnega papirja in denarnega plačila; 
    • posel mora biti sklenjen z zaupanja vrednim partnerjem.

      Banke bodo dolžne voditi seznam pravnih oseb, s katerimi lahko sklepajo oziroma so sklenile začasne prodaje vrednostnih papirjev tako, da jih lahko štejejo za zavarovana posojila. Podjetja in druge pravne osebe morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
    • imeti morajo A bonitetno oceno banke;
    • mora biti "veliko" podjetje;
    • lastniški kapital mora biti večji od 1 milijarde SIT;
    • prihodki podjetja morajo znašati vsaj 3 milijarde SIT letno;
    • kratkoročne finančne naložbe in prosta denarna sredstva skupaj morajo presegati 300 milijonov SIT.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 16.05.2003 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec marec 2003.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 16. maja 2003 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Novinarska konferenca o uresničevanju kratkoročnih ciljev denarne politike BS

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo s sodelavci na novinarski konferenci  v sredo, 14. maja 2003 ob 13:00 v sejni sobi v 1. nadstropju predstavil analizo inflacijskih gibanj, delovanje Banke Slovenije v preteklem in tekočem letu, napovedi gospodarskih gibanj do konca leta 2004, in usmeritve denarne politike v naslednjem kratkoročnem obdobju.

Vljudno vabljeni.

Sporočilo za javnost z 268. seje Sveta Banke Slovenije z dne 22.04.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 268. redni seji 22.4.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je Sklep o spremembi sklepa o dajanju posebnih likvidnostnih posojil s sodelovanjem bank. Ker se enoletne pogodbe o sodelovanju bank pri posebnem likvidnostnem posojilu iztečejo 2. junija letos, bo Banka Slovenije pristopila k aktivnostim za obnovitev pogodbenega odnosa z bankami za obdobje enega leta z veljavnostjo od 3.6.2003. V novem sklepu je dodana določba, ki bankam omogoča, da ob aktiviranju posebnega likvidnostnega posojila lahko prostovoljno sodelujejo tudi z višjim zneskom od njihovega zneska pripravljenosti oz. pogodbenega zneska.*
  2. Sprejel je Sklep o poročanju o efektivnih obrestnih merah. Banke bodo skladno s sklepom BS za potrebe denarne politike uvaja posredovale podatke o obrestnih merah novo sklenjenih posojil v preteklem mesecu. Predmet poročanja po tem sklepu so poleg obrestnih mer tudi drugi ključni elementi novo sklenjenih posojilnih pogodb. Poročanje vključuje elemente sistema poročanja Evropski centralni banki, ki bo s polnopravnim članstvom Slovenije v EMU uveljavljen tudi za Slovenijo.
  3. SBS je na predhodni seji dne 25.3.2003 sprejel odločitev, da BS ob podpisu sporazuma o polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski zvezi (Accession Treaty) 16. aprila letos izda tolarske bankovce z dotiskom priložnostnega znaka. Na današnji seji je SBS sprejel izvedbene sklepe v zvezi z izdajo zadevnih bankovcev, skladno s katerimi bo Banka Slovenije 26. maja 2003 dala v obtok 1000 bankovcev po 10.000 SIT, 5000 bankovcev po 1.000 SIT in 10.000 bankovcev po 100 SIT. Na njih bo dotiskan motiv, ki predstavlja letnico "2004", zadnja številka letnice pa se v petih stopnjah preobrazi v pentagram. Bankovci bodo zakonito plačilno sredstvo.

* Posebno likvidnostno posojilo je namenjeno bankam v likvidnostnih težavah, ki nimajo ustreznih vrednostnih papirjev za pridobitev likvidnostnega posojila pri Banki Slovenije. Od leta 1996 dalje Banka Slovenije vsako leto z bankami obnovi pogodbo o sodelovanju pri posebnem likvidnostnem posojilu, ki zavezuje sodelujoče banke, da imajo v svojem portfelju presežek ustreznih prostih vrednostnih papirjev RS in BS v višini zneska pripravljenosti, ki jih bodo na zahtevo Banke Slovenije uporabile za zastavo črpanega posebnega likvidnostnega posojila pri Banki Slovenije, in v enakem znesku odobrile likvidnostno posojilo banki v težavah, katera pri njih zastavi prvovrstne vrednostne papirje ali terjatve, razvrščene v skupino A.

Spomladansko zasedanje MDS in Svetovne banke v Washingtonu

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari se bo skupaj z namestnikom Samom Nučičem in direktorjem Analitsko raziskovalnega centra dr. Urošem Čuferjem v sklopu slovenske delegacije udeležil letošnjega spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke 12. in 13. aprila t.l. v Washingtonu.

Finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada bo letos posebno pozornost namenil svetovnemu gospodarstvu in finančnim trgom, izgledom in rizikom, preprečevanju nastajanja in reševanju nastalih finančnih kriz, programom pomoči in podpore najrevnejšim državam, preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, kvotam članic in transparentnosti poslovanja MDS.

Delegacija Banke Slovenije se bo v navedenem času sestala tudi s predstavniki obeh mednarodnih finančnih institucij in z drugimi sogovorniki. Med drugim bo beseda tekla o pripravah Slovenije na sodelovanje v evropskem tečajnem mehanizmu ERM2.

Sporočilo za javnost z 267. seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.04.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 267. redni seji 8.4.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino. Spremembe in dopolnitve predstavljajo del procesa implementacije določil evropske direktive 97/5/ES o čezmejnih nakazilih. Ker veljavni Zakon o plačilnem prometu s tujino trenutno ne ureja tega področja v celoti (n.pr. malih plačil), to v prehodnem obdobju in do ustrezne spremembe zakona ureja sprejeti sklep. V celoti naj bi bila ureditev omenjene evropske direktive prenesena v slovensko pravno ureditev s spremembami Zakona o plačilnem prometu. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu RS.
  2. Sprejel je Navodilo o vnovčevanju menic pri bankah. Zakon o menici iz leta 1946 (Uradni list FLRJ 104/46) še vedno ureja razmerja med meničnimi upniki in dolžniki, in določa pravila v zvezi z meničnimi opravili (izdaja, akcept, aval, indosament, protest). Do uveljavitve Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS 30/02 in 15/03) je menice na podlagi 20.člena Zakona o agenciji za plačilni promet vnovčevala Agencija. Ker posamezne banke ravnajo različno pri vnovčevanju menic, se je pokazala potreba po poenotenju postopkov. BS skladno s 6. členom navedenega zakona lahko predpiše enotno izvajanje plačilnega prometa. Po predhodnem strokovnem usklajevanju z bankami s sklepom predpisuje enotni način in postopek vnovčevanja menic pri bankah. Navodilo začne veljati 15.dan po objavi v Uradnem listu.
  3. Soglašal je s predlaganim besedilom Navodila o načinu in postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in izdatkih z računov poslovnih subjektov, ki ga je na podlagi 5. odstavka 71.člena Zakona o plačilnem prometu pripravila Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Skladno z navedenim členom zakona AJPES v soglasju z Banko Slovenije in Ministrstvom za finance predpiše načine, postopke in udeležence za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov. Gre dejansko za statistiko o transakcijah v plačilnem prometu, ki jo je potrebno po ukinitvi Agencije za plačilni promet urediti na novo.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 11.04.2003 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec februar 2003.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 11. aprila 2003 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 266. seje Sveta Banke Slovenije z dne 25.03.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 266. redni seji 25.3.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je revidirane računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 2002, ki jih bo Banka Slovenije skladno z zakonom o Banki Slovenije skupaj s poročilom o poslovanju v letu 2002 in finančnim načrtom za leto 2003 konec aprila posredovala v vednost Državnemu zboru.
  2. Podružnici Kaerntner Sparkasse AG Celovec v Sloveniji je izdal dovoljenje za izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov, in sicer plačilnih in kreditnih kartic za brezgotovinska plačila in gotovinske dvige na bankomatih.
  3. Sprejel je informacijo o spremembi delniškega kapitala v Banki za mednarodne poravnave (BIS). BIS je na izredni skupščini delničarjev 10. marca letos dotedanjo obračunsko enoto "zlati frank" nadomestil s "posebnimi pravicami črpanja" (SDR - special drawing rights). Razlogi za spremembo so bili predvsem v slabi prepoznavnosti zlatega franka kot obračunske enote (kar pa zahtevajo mednarodni računovodski standardi). Sprememba bo olajšala poslovanje in predvsem povečala transparentnost, sicer pa ne bo vplivala na temeljne bančne aktivnosti BIS. Banka Slovenije ima v BIS 1310 delnic po vrednosti 5.000 SDR za delnico (tečaj 7. marca 2003: 1 SDR= 1,3853785 USD).
  4. Na področju izdajanja priložnostnih bankovcev in kovancev je
    • Sprejel je predlog za izdajo tolarskih bankovcev z dotiskom priložnostnega znaka ob podpisu sporazuma o polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski zvezi (Accession Treaty) 16. aprila v Atenah. Dotisk je predviden na 1000 bankovcih po 10.000 SIT, na 5000 bankovcih po 1000 SIT in na 10.000 bankovcih po 100 SIT. Bankovci bodo predvidoma izročeni v obtok maja.
    • Sprejel je predlog za izdelavo srebrnega bankovca za 10 SIT. Banka Slovenije bo za numizmatične potrebe izdala manjšo naklado reprodukcije bankovca za 10 SIT v srebru. predvidoma jih bo v prodajo izročila v drugi polovici leta 2003. Banka Slovenije že od leta 2000 nadomešča desettolarske bankovce s kovanci. V določenem obdobju bodo desettolarski bankovci skladno s kriteriji strojnega štetja gotovine zaradi obrabljenosti povsem izločeni iz obtoka.
    • Sprejel je informacijo o aktivnostih v zvezi z izdajo priložnostnih kovancev v letu 2003. Banka Slovenije na podlagi ustrezne pogodbe z Ministrstvom za finance opravlja strokovne in tehnične naloge v zvezi z izdajo priložnostnih kovancev (ki jih Republika Slovenije izdaja skladno z Zakonom o priložnostnih kovancih - Uradni list RS 7/93). Vlada Republike Slovenije je na podlagi predloga komisije za priložnostne kovance sprejela uredbo, da sta dogodka, ki se jih obeleži z izdajo spominskih kovancev, Evropsko leto invalidov in 60. obletnica Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na podlagi javnega razpisa za prvi kovanec je bil idejni osnutek že izbran, rok za drugi razpisni rok še ni potekel. Priložnostni kovanci ob evropskem letu invalidov bodo predvidoma izročeni v obtok pred koncem maja letos.

Obisk predsednika Državnega zbora v Banki Slovenije

Na povabilo guvernerja Banke Slovenije, bo dne 20.03.2003 Banko Slovenije obiskal predsednik Državnega zbora Borut Pahor z ožjimi sodelavci. Guverner Mitja Gaspari bo obiskovalce seznanil z aktivnostmi Banke Slovenije, vezanimi na polnopravno članstvo Slovenije v Evropski zvezi, na sodelovanje v mehanizmu menjalnih tečajev (ERM II) in kasnejše polnopravno članstvo Slovenije v evrosistemu.

Fototermin in kratki izjavi gostitelja in gosta za javnost: 20.03.2003 ob 12:30 v vhodni avli Banke Slovenije.

Sporočilo za javnost z 265. seje Sveta Banke Slovenije z dne 10.03.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 265. redni seji 10.03.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Znižal je obrestno mero za začasni odkup evrov s 4,5% na 4,0%.
    Zaradi tega Svet Banke Slovenije spreminja še druge obrestne mere:
    • za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise z 8,25% na 7,5%;
    • za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise z 9,5% na 8,75%;
    • za lombardno posojilo z 10,5% na 9,75%;
    • za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju z 9,0% na 8,25%.

      Nove obrestne mere veljajo od vključno 12. marca 2003.
      Prilagoditev obrestnih mer temelji na oceni Banke Slovenije o vzdržnem zniževanju inflacije. Pri tem je posebej pomembno gibanje cen proizvajalcev, katerih rast se je iz medletne ravni okoli 6% s konca prvega četrtletja 2002 vse leto stalno zmanjševala in februarja 2003 padla pod 3% na medletni ravni. Te cene odražajo samo vpliv uvoznih komponent cen na notranjo inflacijo. Hkrati ostaja končno trošenje vseskozi umirjeno.

      Banka Slovenije s takim ukrepanjem nadaljuje vodenje začrtane denarne politike. Način delovanja denarne politike je podrobno predstavljen v dokumentih "Usmeritve denarne politike Banke Slovenije" iz novembra 2001, ter "Uresničevanje kratkoročnih usmeritev denarne politike Banke Slovenije" iz maja in novembra 2002. Denarna politika tako ostaja naravnana na postopno zniževanje inflacije. (Glejte stran Usmeritve denarne politike BS)
  2. Seznanil se je z informacijo o možnih referenčnih obveznicah, ki bi predstavljale podlago za spremljanje izpolnjevanja Maastrichtskega kriterija za dolgoročne nominalne obrestne mere. Ta informacija je nastala kot odgovor na zaprosilo Evropske centralne banke. Obveznica, ki najbolj ustreza po vseh kriterijih izbora in jo Banka Slovenije in Ministrstvo za finance Evropski centralni banki predlagata za referenčno, je RS 44 (izdana je v SIT, z nominalno obrestno mero in ima preostalo ročnost do dospetja blizu 10 let). Seveda se obe instituciji tudi zavedata pomanjkljivosti (majhen obseg izdaje, edina tovrstna obveznica doslej, ni transakcij na sekundarnem trgu), ki jih bo potrebno na tem področju v prihodnje odpraviti.
  3. Sprejel je poročilo pristojne komisije BS o ponaredkih domače gotovine v letu 2002.
    V letu 2002 je bilo ugotovljenih 520 kosov ponarejenih tolarjev, v letu 2001 pa 789. Vrednost ponarejenih tolarjev v letu 2002 znaša 0,0214 ‰ gotovine v obtoku. Večji del ponaredkov, tako v količinski kot vrednostni strukturi, predstavljajo največji trije apoeni (10.000, 5.000 in 1.000 SIT). Najpogosteje se pojavljajo ponaredki, izdelani s pomočjo računalniške tehnologije (skener, računalnik, tiskalnik) ali pa barvne fotokopije. Za obe vrsti ponaredkov je značilno, da sta sorazmerno slabe kakovosti, večinoma pa so bili ugotovljeni v bankah in menjalnicah, trgovskih organizacijah, bencinskih servisih in gostinskih lokalih v večjih mestih v državi. Ponarejanje tolarskih bankovcev v Sloveniji zaenkrat ne predstavlja večjega problema (6,8 kosov ponaredkov na milijon bankovcev v obtoku v letu 2001 oz. 4,3 kosov ponaredkov v letu 2002).

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 14.03.2003 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec januar 2003.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 14. marca 2003 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 264. seje Sveta Banke Slovenije z dne 25.02.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 264. redni seji 25.2.2003 med drugim obravnaval in sprejel naslednje sklepe:

  1. Seznanil se je s tekočimi gospodarskimi in denarnimi gibanji in z informacijo o denarnem trgu. V letu 2002 je opazen predvsem napredek na medbančnem depozitnem trgu in sekundarnem trgu zakladnih menic. Tudi trg valutnih zamenjav je z vidika uravnavanja likvidnosti vedno bolj pomemben, saj predstavlja t.i. varno obliko zavarovanih poslov. Prav na tem področju pa bo potrebno vzpostaviti tudi trg repojev, ki so v evro območju splošno uporabljen instrument denarnega trga.
  2. Kaerntner Sparkasse AG Celovec, Podružnici v Sloveniji, Ljubljana, Dunajska 63 je izdal dovoljenje za opravljanje trgovanja s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli. Podružnica tuje banke bo skladno z dovoljenjem svojim strankam nudila možnost gotovinske in brezgotovinske zamenjave tujih valut.
  3. Hypo Alpe-Adria banki d.d. Ljubljana je izdal dovoljenje za opravljanje ene od drugih finančnih storitev, konkretno za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti. Skladno z dovoljenjem bo banka svojim komitentom nudila možnost zaščite pred tečajnim tveganjem na podlagi terminskih pogodb nakupa ali prodaje deviz (forward) ali s posli valutne zamenjave (swap); komitentom bo tudi nudila storitve začasnega nakupa in prodaje vrednostnih papirjev (repo).

Sporočilo za javnost z 263. seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.02.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 263. redni seji 11.02.2003 med drugim obravnaval in sprejel finančni načrt Banke Slovenije za leto 2003, s katerim bo BS skladno z 49. členom Zakona o Banki Slovenije seznanila Državni zbor Republike Slovenije.

Finančni načrt predvideva relativno zmeren finančni rezultat oz. skromen presežek prihodkov nad odhodki. Izkazuje prihodke v višini SIT 81.322 milijonov, odhodke v višini SIT 80.116 milijonov in presežek prihodkov nad odhodki v višini SIT 1.206 milijonov. Kot v drugi polovici leta 2002 BS tudi v letu 2003 pričakuje precejšnje odhodke na račun sterilizacije finančnih pritokov iz tujine na eni strani, in doseganje relativno nizkih donosov sredstev - vlog pri tujih bankah in naložb v tuje vrednostne papirje - na drugi strani.

Presežek prihodka nad odhodki se bo delil skladno s 50. členom Zakona o Banki Slovenije. Presežek prihodkov nad odhodki po razporeditvi v posebne rezerve Banke Slovenije se v višini 25% nameni v proračun Republike Slovenije.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 14.02.2003 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec december 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 14. februarja 2003 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 262. seje Sveta Banke Slovenije z dne 28.01.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 262. redni seji 28.1.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je Sklep o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji.

    Banka Slovenije skladno z Zakonom o deviznem poslovanju od septembra 1999 zbira poročila o poslih nerezidentov z vednostnimi papirji v Sloveniji in o poslih rezidentov z vrednostnimi papirji v tujini. S 1. februarjem 2003 poteče prehodno obdobje štirih let po uveljavitvi Evropskega sporazuma o pridružitvi, zato skladno z 78. členom prenehajo veljati določbe 27. člena Zakona o deviznem poslovanju, s čimer bo rezidentom omogočeno, da poslujejo z vrednostnimi papirji v tujini neposredno, oziroma mimo domačega pooblaščenega udeleženca. Sprejeti sklep krog obveznikov mesečnega poročanja širi in obsega naslednje: udeležence trga vrednostnih papirjev, banke, zavarovalnice, investicijske družbe, vzajemne sklade, druge institucionalne investitorje in ostale poročevalce, določene z navodili, ki poročajo o vseh poslih z vrednostnimi papirji iz 10. in 11. člena Zakona o deviznem poslovanju, rezidente, izdajatelje dolžniških vrednostnih papirjev v tujini, ki poročajo o stanjih, izdajah oz. prodajah, zapadlostih, ter tokovih obresti dolžniških vrednostnih papirjev.
  2. Sprejel je Sklep o spemembah in dopolnitvah sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino.

    Z uvedbo transakcijskih računov v več valutah, zlasti pa z javno dostopnostjo registra teh računov, odpade potreba po obvezni konverziji prilivov iz tujine v primeru, ko v plačilnem nalogu ni naveden račun upravičenca plačila. Sprejeti sklep tudi v takih primerih omogoča izplačilo priliva v originalni valuti in pomeni vsebinsko uskladitev z institutom transakcijskega računa.

    Glede na prenehanje veljavnosti določb 27. člena Zakona o deviznem poslovanju preneha veljati zakonska osnova sklepa o pogojih in načinu nakupa vrednostnih papirjev v tujini, in torej med drugim tudi določba, ki ureja zagotavljanje deviznega kritja pooblaščenemu udeležencu s strani rezidenta. Sprejeti sklep določa, da rezident devizno kritje za tovrstne transakcije, in gotovino za morebitna tozadevna gotovinska plačila nerezidentom zagotovi s svojega računa ali z nakupom pri banki.
  3. Sprejel je predlog sprememb in dopolnitev Zakona o bančništvu, ki ga bo Banka Slovenije posredovala predlagatelju zakona Ministrstvu za finance.

    Pomembnejše dopolnitve in spremembe, ki jih Banka Slovenije predlaga predlagatelju zakona, zadevajo predvsem izpostavljenost bank do oseb v posebnem razmerju z banko, pridobitev kvalificiranega deleža banke v domači banki in domače banke v tuji finančni organizaciji in najvišji znesek zajamčene vloge v bankah in hranilnicah.

Sporočilo za javnost z 261. seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.01.2003

Svet Banke Slovenije je na svoji 261. redni seji 14.01.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Seznanil se je z načrtom sprememb obveznih rezerv in soglašal z načrtovanimi spremembami instrumenta obveznih rezerv, ki bodo začele veljati za izračun in izpolnjevanje obveznih rezerv za mesec september 2003
    Do vstopa v EMU mora Banka Slovenije prilagoditi instrumente denarne politike instrumentom ECB. V septembru 2002 je Banka Slovenije izvedla prve pomembnejše prilagoditve instrumenta obveznih rezerv sistemu obveznih rezerv ECB. Z septembrom 2003 bo Banka Slovenije izvedla naslednji korak k prilagajanju obveznim rezervam ECB, in sicer:
    • Obveznikom (banke, hranilnice in hranilno kreditne službe) se ukine možnost izpolnjevanja obveznih rezerv z gotovino v blagajni. Obvezniki po novem izpolnijo obvezne rezerve tako, da imajo v obdobju izpolnjevanja v povprečju na računu pri Banki Slovenije znesek, ki je najmanj enak znesku izračunanih obveznih rezerv v tekočem obdobju izračuna. V ECB morajo imeti obvezniki v obdobju izpolnjevanja v povprečju na računu pri centralni banki najmanj znesek izračunane obveznosti za to obdobje.
    • Za tolarske obveznosti z ročnostjo do 90 dni, ki se upoštevajo v osnovi za obvezne rezerve, se stopnja obveznih rezerv zniža s 7% na 4,5%. V ECB znaša ta stopnja 2%.
    • V razred s stopnjo 0% se poleg repo poslov na podlagi kratkoročnih vrednostnih papirjev uvrstijo tudi repo posli na podlagi dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev, vsi pa se izvajajo z namenom likvidnostnega financiranja. V ECB so vsi repo posli upoštevajo v razredu s stopnjo 0%.
    • Za vsakega izdajatelja elektronskega denarja posebej se ob izdaji dovoljenja za storitve izdajanja elektronskega denarja določi nujnost izračunavanja in izpolnjevanja obveznih rezerv ali morebitno prehodno obdobje. V ECB so obvezniki za izračunavanje in izpolnjevanje obveznih rezerv tudi kreditne institucije, ki se ukvarjajo z izdajanjem elektronskega denarja.
  2. Sprejel je Sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa
    Sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa, izdan na podlagi 52. člena Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP) , podrobneje ureja pogoje za opravljanje poravnav med izvajalci plačilnega prometa, pravila o načinih obvladovanja tveganj v plačilnih sistemih, poročanje izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z opravljanjem poravnav in pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati klirinška družba.
    Na podlagi ZPlaP in tega Sklepa bo Banka Slovenije izdajala dovoljenja za oblikovanje plačilnega sistema in dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema. Za že obstoječe plačilne sisteme Sklep ne zahteva pridobitve dovoljenja, pač pa določa prehodno obdobje (do konca marca 2004), v katerem se morajo ti sistemi uskladiti z njegovimi zahtevami.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 17.01.2003 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec november 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 17. januarja 2003 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 260. seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.12.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 260. redni seji 20.12.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je sklep o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini
    Skladno s sprejetim sklepom bodo tudi fizične osebe - rezidenti Republike Slovenije s 1.2.2003 lahko odpirale račune pri bankah v tujini.
    Banka Slovenije s sprejetjem sklepa odpravlja še zadnjo pomembnejšo omejitev kapitalskih tokov v njeni pristojnosti. Trenutno še veljavni sklep o pogojih, pod katerimi imajo rezidenti lahko račune v tujini (Uradni list RS št. 41/01) sicer dopušča prosto odpiranje računov v tujini za pravne osebe, za ostale rezidente pa je (z nekaj izjemami, ki so izvzete) predvidena predhodna pridobitev dovoljenja Banke Slovenije.
  2. Mirjam Štebe in Ivanu Pircu je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Banke Domžale d.d., Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke.
  3. Ugotovil je, da je s prevzemom kvalificiranega deleža, ki presega 50% deleža glasovalnih pravic, s strani kreditne NKBM d.d. MariborLLT Hranilnici in posojilnici Murska Sobota d.d., Murska Sobota, prenehalo veljati 13.9.2000 izdano dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. NKBM d.d. Maribor je postala več kot 99,7% lastnica družbe, ter je prevzela vse terjatve in obveznosti hranilnice, ki je s tem prenehala obstajati.

Novinarska konferenca ob zaključku misije MDS 18.12.2002 ob 13:00

Od 4. decembra se na rednih posvetovanjih po IV. členu statuta za leto 2002 mudijo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada iz Washingtona pod vodstvom Biswajita Banerjeeja, pomočnika direktorja oddelka Evropa I.

Misija Mednarodnega denarnega sklada se v dvotedenskih pogovorih s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij seznanja z razvojem ključnih politik, realizacijo načrtovanih strukturnih in drugih reform in sprememb v obdobju od predhodnih posvetovanj.

Ob zaključku dela misije Banka Slovenije sklicuje novinarsko konferenco v sredo, 18. decembra 2002 ob 12:30 v sejni sobi Banke Slovenije v 1. nadstropju, na kateri bo vodja misije MDS Biswajit Banerjee z guvernerjem Mitjem Gasparijem, v navzočnosti namestnika izvršnega direktorja belgijske konstituence pri MDS dr. Johanna Praderja, predstavil preliminarne ugotovitve misije.

Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku.

Sporočilo za javnost z 259. seje Sveta Banke Slovenije z dne 10.12.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 259. redni seji 10.12.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je sklep o znižanju obrestnih mer instrumentov denarne politike:
    Z znižanjem obrestnih mer ECB v začetku decembra se je znižala tudi obrestna mera refinanciranja pri Banki Slovenije s 7,75% na 7,25%. Novi znižani obrestni meri refinanciraja je Svet Banke Slovenije prilagodil obrestne mere Banke Slovenije za tolarske instrumente. Znižal je obrestne mere za lombardno posojilo z 11% na 10,5%, za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju z 9,5% na 9%, za 60-dnevne blagajniške zapise z 8,75% na 8,25% in za 270-dnevne blagajniške zapise z 10% na 9,5%. Z znižanjem obrestne mere 270-dnevnih blagajniških zapisov se bo posledično znižala tudi obrestna mera 360-dnevnih blagajniških zapisov. Nova obrestna mera za 360 dnevne TBZ velja od 13. decembra, nove obrestne mere ostalih instrumentov veljajo od vključno 12. decembra 2002.
  2. Sprejel je sklep o ukinitvi v začetku novembra letos uvedenega instrumenta 360 dnevnih tolarskih blagajniških zapisov
    Banka Slovenije bo dne 31.12.2002 posredovala bankam zadnjo ponudbo za vpis 360-dnevnih blagajniških zapisov v tolarjih, po kateri bodo banke lahko vpisovale blagajniške zapise do vključno 13.01.2003. Omenjeni TBZ so bili bankam ponujeni predvsem z namenom sterilizacije presežkov iz naslova deviznih pritokov iz prodaje Leka Novartisu.
  3. Dal je pozitivno mnenje k nacionalni varčevalni shemi za leto 2003
    Na zaprosilo Ministrstva za okolje, prostor in energijo  skladno z določbami 7. in 12. člena Zakona o nacionalni varčevalni shemi Ur. list RS 86/00) je dal pozitivno mnenje k predlaganemu obsegu pravic za sklepanje varčevalnih pogodb za leto 2003 (13.300 petletnih in 13.300 desetletnih lotov), ter k predlagani višini najnižjega prvega mesečnega obroka varčevanja (13.000 SIT).
  4. Mag. Ranku Nikoliću je dal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Slovenske investicijske banke, d.d.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci Slovenije dne 13.12.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec oktober 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 13. decembra 2002 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 258. seje Sveta Banke Slovenije z dne 26.11.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 258. redni seji 26.11.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je sklep o ukinitvi splošne eskontne obrestne mere.
    Banka Slovenije z novim zakonom o Banki Slovenije ni več zavezana določati splošne eskontne mere, zato jo s sklepom ukinja. Tudi v času veljavnosti prejšnjega zakona o Banki Slovenije, ki je eksplicitno predvideval njeno določanje, je Banka Slovenije splošno eskontno mero Banke Slovenije kot instrument denarne politike uporabljala le posredno: za določanje lombardne obrestne mere in za dajanje signalov trgu o spremenjenih razmerah. Danes je najpomembnejša obrestna mera Banke Slovenije tista cena, ki jo plačujejo banke za tolarje na podlagi začasne prodaje deviz. Kot je znano, znaša cena posojenih tolarjev na podlagi deviz 4,5% letno, prišteti pa je potrebno še donos za devize, to je (za evre) trenutno 3,25%, skupaj torej 7,75%.
    S sklepom, ki ukinja splošno eskontno mero, je še predpisano, da se v pogodbah, kjer se ta obrestna mera uporablja za določitev cene posojila oziroma depozita, upošteva namesto nje vsakokratna lombardna obrestna mera, zmanjšana za eno odstotno točko.
  2. Banki Koper d.d., Koper je izdal dovoljenje za opravljanje drugih finančnih storitev - posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic.
  3. Banki Bank Austria Creditanstalt d.d., Ljubljana je izdal dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve - posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic.
  4. Potrdil je predlog izbire komisije Banke Slovenije za odpiranje in ocenjevanje ponudb za izbiro neodvisnega mednarodnega revizorja, da na podlagi ocene prejetih ponudb, za izvajalca revidiranja računovodskih izkazov Banke Slovenije za leta 2003-2005 skladno z Zakonom o Banki Slovenije  pristojnemu odboru Državnega zbora predlaga PriceWaterhouseCoopers, Zuerich.

Guverner Banke Slovenije na okrogli mizi Mednarodnega denarnega sklada

Na povabilo Mednarodnega denarnega sklada sta se dne 19. novembra 2002 guverner Mitja Gaspari in viceguverner Andrej Rant v Washingtonu udeležila okrogle mize na kateri so predstavniki štirinajstih držav razpravljali o vprašanju, kako preoblikovati enega od obstoječih finančnih instrumentov Mednarodnega denarnega sklada - kratkoročno posojilo v primeru nepredvidljive situacije z imenom Contingent Credit Line*.

Ob tej priložnosti sta se in se bosta guverner Gaspari in viceguverner Rant še sestala z raznimi sogovorniki v Mednarodnem denarnem skladu in v Svetovni banki. 19. novembra 2002 sta se tako že sestala s Horstom Koehlerjem, Generalnim direktorjem Mednarodnega denarnega sklada, in njegovimi sodelavci.

* Contingent Credit Line (CCL): CCL se je vključila v nabor finančnih instrumentov MDS aprila 1999. Namenjena je državam, katerih ekonomske politike in finančni sistem sloni na zdravih temeljih, vendar pa se jim lahko zgodi, da njihov plačilno-bilančni položaj oslabijo problemi, ki bi se k njim preselili iz drugih držav. CCL torej predstavlja nekakšno obrambno linijo, ki naj bi pomagala ohraniti zaupanje investitorjev takrat, ko se to nevarno zmanjša zaradi razlogov, na katere države ne morejo vplivati. Že samo dejstvo torej, da lahko države hitro okrepijo svoje devizne rezerve, naj bi odvrnilo špekulativne namene. CCL je torej namenjena državam, katerim MDS zaupa. Do danes se še nobena država ni odločila, da bi zaprosila za CCL.

Obvestilo Banke Slovenije v zvezi s HKS Sikura

Banka Slovenije kot pristojna nadzorna institucija bank in hranilnic za boljšo obveščenost varčevalcev in komitentov podaja v zvezi z ukrepi nad HKS Sicura naslednje obvestilo:

V skladu z zakonom o bankah in hranilnicah so v Republiki Sloveniji od junija 1991 lahko opravljale bančne storitve le tiste družbe, ki so predhodno od Banke Slovenije pridobile dovoljenje za poslovanje. Za hranilno kreditne službe ta zakonska zahteva ni veljala, saj so bančne storitve lahko opravljale neposredno na podlagi zakona o hranilno kreditnih službah iz leta 1990. V skladu z zakonom o hranilno kreditnih službah je hranilno kreditno službo lahko ustanovila posamezna zadruga, bodisi sama bodisi skupaj z drugimi zadrugami ali drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.

Omenjeni zakon ureja tudi jamstvo za vloge varčevalcev v teh finančnih institucijah, ki se razlikuje od jamstva, ki je veljalo in velja za vloge varčevalcev v bankah in hranilnicah. Banka Slovenije je večkrat tudi prek medijev opozarjala varčevalce, da za vloge v hranilno kreditnih službah ni solidarnega jamstva bank in hranilnic, temveč da za te vloge jamčijo hranilno kreditne službe z vsem svojim premoženjem, oziroma ustanovitelji s svojimi sredstvi solidarno in neomejeno. Za vloge v nekaterih hranilno kreditnih službah pa jamčijo tudi banke v rokih in za zneske, definirane v zadevnih garancijskih izjavah (slednje je razvidno tudi v ustreznih objavah v poslovnih prostorih HKS). Banka Slovenije je avgusta 1997 tudi od hranilno kreditnih služb samih zahtevala objavo obvestila o jamstvu za vloge (jamstvo samih hranilno kreditnih služb in ustanoviteljic).

Pristojnost nadzora nad hranilno kreditnimi službami je Banka Slovenije pridobila šele z uveljavitvijo zakona o bančništvu dne 20.02.1999. Banka Slovenije je namreč trdno zagovarjala stališče, da je potrebno hranilno kreditne službe prisiliti, da začnejo v najkrajšem možnem času spoštovati minimalne standarde varnega in skrbnega poslovanja, zato je v postopku priprav zakona predlagala le enoletni prilagoditveni rok, v katerem bi morale hranilno kreditne službe začeti poslovati pod enakimi pogoji kot hranilnice (do februarja 2000). Vendar je ob sprejemanju zakona o bančništvu parlament podaljšal prilagoditveno obdobje na 5 let, to je do 20.02.2004. Namen petletnega prilagoditvenega obdobja, ki ga je določil parlament z zakonom o bančništvu, je bil omogočiti hranilno kreditnim službam, da se postopno uskladijo s strogimi regulatornimi zahtevami glede pravil poslovanja, ki sicer za banke in hranilnice veljajo že vrsto let.

Banka Slovenije si je torej šele s sprejetjem in uveljavitvijo zakona o bančništvu izborila pristojnost nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb in ukrepanja, in sicer že v času prilagoditvenega obdobja, če ugotovi pomanjkljivosti oz. nepravilnosti pri poslovanju. Do februarja 1999 namreč hranilno kreditne službe niso bile pod kontrolo Banke Slovenije, razen glede zagotavljanja obvezne rezerve in pošiljanja statističnih podatkov.

V mnogih primerih opravljanja svoje zakonske dolžnosti izvajanja nadzora so hranilno kreditne službe Banki Slovenije očitale, da tako z načinom opravljanja nadzora kot tudi z izrečenimi ukrepi presega meje z veljavno zakonodajo danih pooblastil. Ti očitki so bili na Banko Slovenije naslovljeni tako v obliki tožb, kot tudi drugih pravnih sredstev zoper izrečene ukrepe, kot tudi v obliki javnih očitkov, objavljenih v medijih.

V takih razmerah je Banka Slovenije kljub navedenim očitkom vztrajno izpolnjevala svoje zakonske dolžnosti, kar bo seveda počela tudi v prihodnje. V takih razmerah je Banka Slovenije opravljala tudi nadzor nad HKS Sicura ter ji v skladu z ugotovitvami nadzora izrekala ukrepe, ki jih določa zakon o bančništvu. Podatkov o vrsti in obsegu izrečenih ukrepov zoper HKS Sicura Banka Slovenije javnosti žal ne more posredovati, ker bi s tem sama kršila določbe zakona o bančništvu. Zoper izrečene ukrepe Banke Slovenije so bili podani številni ugovori nadzorovanega subjekta (HKS Sicura), zoper njene ukrepe pa sta bili vloženi tudi dve tožbi, pričakujemo pa še dodatne.

Med opravljanjem nadzora v obdobju, ko bi HKS Sicura morala izvrševati izrečene ukrepe Banke Slovenije, se je gospod Andrej Sever, kot soustanovitelj in kot zastopnik Zadruge S odločil v imenu Zadruge S sprejeti sklep o začetku postopka redne (prostovoljne) likvidacije HKS Sicura (dne 12.09.2002).

HKS Sicura je na zahtevo Banke Slovenije objavila svoj spremenjeni status dne 12.10.2002 v medijih (časopis Delo), prav tako je na zahtevo Banke Slovenije dne 8.10.2002 s 541 pisemskimi pošiljkami obvestila imetnike računov o prenehanju opravljanja storitev plačilnega prometa.

Ker HKS Sicura ni spoštovala določenih določb zakona o bančništvu, je bila dne 30.10.2002 izdana odločba o začetku prisilne likvidacije, ki je bila vpisana v sodni register dne 07.11.2002, sam vpis pa še ni bil objavljen v Uradnem listu RS. Rok za prijavo terjatev upnikov je 60 dni in začne teči z dnem objave začetka prisilne likvidacije v Uradnem listu RS.

V postopku prisilne likvidacije mora s strani Banke Slovenije imenovani likvidacijski upravitelj predvsem:

  • sestaviti začetno likvidacijsko bilanco;
  • končati začete posle;
  • izterjati terjatve družbe;
  • vnovčiti likvidacijsko maso, kolikor je to potrebno za poplačilo upnikov;
  • poplačati terjatve upnikom;
  • pripraviti predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja;

Ker se je postopek prisilne likvidacije komaj začel, se likvidacijski upravitelj trenutno šele seznanja z razmerami v sami HKS Sicura, prevzema dokumentacijo in analizira oziroma ugotavlja premoženjsko stanje HKS Sicura. O svojih ugotovitvah likvidacijski upravitelj tekoče obvešča Banko Slovenije.

Pristojno sodišče je dne 18.11.2002 na podlagi dokončne odločbe Banke Slovenije sprejelo tudi sklep o začetku postopka likvidacije Zadruge S, ustanoviteljice HKS Sicura. Banka Slovenije je navedeno odločbo izdala, ker Zadruga S ni spoštovala določenih določb zakona o bančništvu, in je zoper njo ukrepala v skladu s 171.členom omenjenega zakona (ukrepanje zoper druge osebe, ki nepooblaščeno opravljajo bančne storitve).

Kar se tiče suma storitve kaznivih dejanj pa tako za Banko Slovenije, kot za ostale državne organe velja dolžnost naznaniti tista kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Banka Slovenije je v preteklosti že večkrat podala kazensko ovadbo in bo brez dvoma to storila vedno, kadar bo prišlo do suma storitve kaznivih dejanj.

Ljubljana, 20.11.2002

Novinarska konferenca o plačilni bilanci Slovenije dne 18.11.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec september 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v ponedeljek, 18. novembra 2002 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Reforma plačilnih sistemov - Pravne osebe, ki še niso prenesle sredstev z zaprtega žiro računa pri APP na transakcijski račun

Pravne osebe, ki še niso prenesle sredstev z zaprtega žiro računa pri APP na transakcijski račun

Na dan 29.6.2002 je Agencija RS za plačilni promet po uradni dolžnosti pravnim osebam, ki tega niso storile same, zaprla žiro račune. Sredstva z zaprtih žiro računov so bila nakazana na zbirni račun Banke Slovenije, ta pa jih je prenesla na komisijski račun pri bankah. V skladu z zakonom o plačilnem prometu lahko navedene pravne osebe od 1.7.2002 dalje zahtevajo sredstva z zaprtih žiro računov (in njihov prenos na transakcijski račun), in sicer v bankah, s katerimi so imele sklenjeno depozitno pogodbo. Do konca septembra 2002 so pravne osebe prenesle več kot 60% sredstev z zaprtih žiro računov (s komisijskega računa v bankah) na transakcijske račune. Sredstva z zaprtih žiro računov bodo upravičenci lahko zahtevali še najkasneje do 30.6.2004. Po tem datumu bo Banka Slovenije nerazporejena sredstva s komisijskih računov v skladu z določili zakona o plačilnem prometu nepreklicno prenesla v proračun Republike Slovenije.

Agencija RS za plačilni promet je 29.6.2002 po uradni dolžnosti zaprla skupaj 7.564 žiro računov pravnih oseb; na 2.900 od teh računov ni bilo sredstev. Banka Slovenije še naprej mesečno spremlja odpiranje transakcijskih računov pravnih oseb in prenos sredstev nanje. Od prej omenjenih pravnih oseb, ki jim je Agencija zaprla žiro račun,

  • je trideset pravnih oseb takih, ki so imele povprečno vrednost sredstev na zaprtem žiro računu 6.000.000 SIT, in še niso prenesla sredstev na transakcijski račun, čeprav ima osem podjetij že odprt transakcijski račun v banki.
  • od omenjenih 30 pravnih oseb ima pet pravnih oseb sredstva na zaprtem žiro računu v višini med 10.000.000 in 30.000.000 SIT.

Banka Slovenije objavlja seznam 30 pravnih oseb (po abecednem redu), ki do 30.10.2002 še niso zahtevale prenosa sredstev s komisijskega na transakcijski račun z namenom, da poleg odgovornih oseb za upravljanje s finančnimi sredstvi o tem obvesti tudi druge zainteresirane in/oz. odgovorne osebe in upravičence, ki lahko še pred skrajnim rokom 30.6.2004 zahtevajo prenos sredstev na ustrezne transakcijske račune.

BIRO ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING BII
COMPAX D.O.O.
CORPORATE DEVELOPMENT INTERNATIONAL D.O.O.
CORPORATE DEVELOPMENT INVESTMENT D.O.O.
CRA D.O.O. LJUBLJANA
DELIKA,D.D.-V LIKVIDACIJI
EURORENT D.O.O. LJUBLJANA
FEPROINOX D.O.O. NOVA GORICA
GARTNER D.O.O. LJUBLJANA
GRADBINEC-IP,D.O.O.
INVESTOR D.O.O. LJUBLJANA
LETANA D.O.O.
MBI INT D.O.O.
MEBLES D.O.O. MEDVODE
MEDIJSKE TOPLICE, D.D.
MIHEVC D.O.O.
OBRTNA ZADRUGA ALPE ADRIA P.O.-V LIKVIDACIJI
OBRTNO PODJ.TRŽIČ D.O.O.,V STEČAJU
PARADIŽ D.O.O. LJUBLJANA
PORTINVEST D.O.O. PORTOROŽ
PPB D.O.O. LJUBLJANA
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BERIČEVO - BRINJE
RES-UNIVERZAL, TRG.PROIZV.STOR.D.O.
SINTAL PRETIUM D.D.
SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA TREND V STEČAJU
SVIZ SINDIKAT TEHNIŠKE FAKULTETE
ŠPORTNO DRUŠTVO ELEKTRO MARIBOR
TRANŠPED D.O.O., LJUBLJANA - V STEČAJU
VELEBIT K.M.S. PODRUŽNICA LJUBLJANA
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA NOVA D.D.

Novinarska konferenca o uresničevanju kratkoročnih usmeritev denarne politike in napovedi gospodarskih in denarnih gibanj za leto 2003

Banka Slovenije predstavnike sredstev javnega obveščanja vabi na novinarsko konferenco

v sredo, 13. novembra 2002 ob 12:00 v sejni sobi Banke Slovenije v 1. nadstropju.

Guverner Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Samo Nučič in direktor Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije dr. Uroš Čufer bodo govorili o uresničevanju kratkoročnih usmeritev denarne politike in napovedi gospodarskih in denarnih gibanj za leto 2003.

Kabinet guvernerja

Sporočilo za javnost z 256. seje Sveta Banke Slovenije z dne 29.10.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 256. redni seji 29.10.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Seznanil se je z realizacijo sklepov predhodnih sej o uvedbi novih instrumentov denarne politike:

    Skladno z usmeritvami Banke Slovenije glede prilagajanja instrumentov denarne politike tistim, ki jih uporablja Evropska centralna banka, je Banka Slovenije dne 29.10.2002
    • uvedla nov instrument za zagotavljanje čim večje stabilnosti plačilnega prometa - posojilo za čez dan. Posojilo je namenjeno bankam in hranilnicam ob zastavi ustreznih vrednostnih papirjev v višini 110% črpanega posojila;
    • znižala količnik zahtevanega zavarovanja pri lombardnem posojilu. To pomeni, da morajo banke in hranilnice zastaviti vrednostne papirje v višini 110% črpanega posojila, kar povečuje možnost črpanje tega posojila. Lombardno posojilo je tako, z izjemo obrestne mere, po svojih značilnostih enako posojilu za čez dan, kar je glede na medsebojno povezanost obeh posojil tudi potrebno;
    • ukinila likvidnostno posojilo čez noč in likvidnostno posojilo v skrajni sili. Z ukinitvijo likvidnostnega posojila v skrajni sili lombardna obrestna mera prevzema vlogo zgornje meje koridorja obrestnih mer Banke Slovenije.

      Z namenom sterilizacije denarnih učinkov iz deviznih pritokov pa je Banka Slovenije dne 29.10.2002, z veljavnostjo 04.11.2002, ponudila bankam dva nova instrumenta, in sicer
    • instrument začasnega odkupa deviz z obveznim povratnim odkupom čez 270 dni z možnostjo, da banke ob dospelosti poslov začasne prodaje deviz čez 270 dni Banki Slovenije začasno prodane devize prodajo dokončno, ter
    • tolarski blagajniški zapis z ročnostjo 360 dni.
  2. Seznanil se je s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu in se z njim strinja. Sklenil je, da bo o morebitnih dodatnih spremembah in dopolnitvah predloga novele Zakona o bančništvu ponovno razpravljal potem, ko bodo predlog v organizaciji Združenja bank Slovenije obravnavale poslovne banke. Pri predlagani noveli zakona gre med drugim za: uskladitev sistema predhodnega izdajanja dovoljenj kvalificiranim imetnikom deležev v domačih bankah z evropskim pravnim redom, postavitev sistema dovoljenj domačim bankam za pridobitev kvalificiranega deleža v finančni organizaciji tretje države (nečlanice Evropske zveze), prilagoditev postopkov odločanja Zakonu o Banki Slovenije (postopek odločanja o izdaji splošnih aktov in odločanja v posamičnih zadevah, ki so v pristojnosti Banke Slovenije).
  3. Sprejel je informacijo o odločitvah Vrhovnega sodišča v upravnih sporih v zvezi s Komercialno banko Triglav:

    Banka Slovenije je v preteklih dneh prejela drugostopenjske sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani v upravnih sporih, ki so potekali v zvezi z uvedbo likvidacijskega oziroma kasneje stečajnega postopka v Komercialni banki Triglav v letu 1996. Vrhovno sodišče je na prvi stopnji leta 2000 zavrnilo vse tožbe, ki so bile vložene zoper odločbo Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki, kakor tudi vse tožbe, vložene zoper odločbo Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka. Ker pa so bile zoper posamezne sodbe Vrhovnega sodišča na prvi stopnji vložene pritožbe, so bili spori predloženi pritožbenemu senatu tega sodišča. Na sejah z dne 28.06.2002 in 26.09.2002 je pritožbeni senat Vrhovnega sodišča omenjene pritožbe zavrnil in potrdil sodbe sodišča prve stopnje. Tako je pravnomočno potrjeno, da je Banka Slovenije v svoji odločbi o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka z dne 04.07.1996 pravilno ugotovila, da je bila Komercialna banka Triglav nelikvidna in zato ni izpolnjevala več pogojev za nadaljnje delo. Neizpolnjevanje pogojev za nadaljnje delo banke pa je bilo po tedaj veljavnem zakonu o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic razlog za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki. Vrhovno sodišče je na drugi stopnji potrdilo tudi pravilnost in zakonitost postopanja Banke Slovenije pri izdaji prvo in drugostopenjske odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka v omenjeni banki.

    Dodatno ob tem poudarjamo, da so trditve in očitki, ki se pojavljajo v javnosti glede preuranjenosti uvedbe likvidacijskega in kasneje stečajnega postopka zoper Komercialno banko Triglav d.d., ki slonijo na trditvah, da naj bi bili upniki iz stečajne mase stoodstotno poplačani, popolnoma napačne. Nominalno bi upniki sicer lahko prejeli enako ali celo več kot so prijavili, v realni vrednosti pa nikakor ne, saj namreč zaradi inflacije ni mogoče enačiti vrednosti terjatev iz leta 1996 in njihovega poplačila v kasnejših letih, po drugi strani pa na spremembo prijavljenega nominalnega zneska lahko bistveno vplivajo še morebitne obresti.

    Prednostno poplačilo Banke Slovenije skupaj s pripadajočimi obrestmi iz stečajne mase za vsa sredstva, ki jih je BS založila za izvršitev takrat veljavnega jamstva za vloge prebivalcev, pa je bilo izvedeno v mesecu juliju 2001 na temelju veljavne zakonodaje, po kateri je bila najprej uvedena likvidacija, in nato stečaj Komercialne banke Triglav.
  4. Seznanil se je z uspešnim zaključkom pogajanj in nedavnim podpisom (16.t.m.) sporazuma o medsebojnem sodelovanju in izmenjavo informacij za nadzor nad skrbnim in varnim poslovanjem bank s Commission Bancaire iz Pariza, francoskim nadzornikom bančnega poslovanja. S tem je Banka Slovenije sporazume o sodelovanju sklenila s pooblaščenimi nadzorniki bančnega poslovanja vseh držav, v katerih je imela interes za opravljanje nadzora na konsolidirani osnovi. Banka Slovenije trenutno preučuje možne oblike sodelovanja z belgijskimi bančnimi nadzorniki glede na dejstvo, da KBC Bank ni pridobila kontrolnega deleža v NLB.
  5. Seznanil se je s študijo na temo upravičenosti združitve finančnih nadzornikov, ki jo je s pomočjo sredstev PHARE za naročnika Ministrstvo za finance opravila pogodbena firma Global Partner/Westmidland Enterprise iz Velike Britanije. namen projekta je bil na eni strani preučiti razloge, ki so v nekaterih evropskih državah privedli do združevanja nadzornikov bančnega sektorja, zavarovalnic in trga vrednostnih papirjev, preučiti vpliv združitve na učinkovitost nadzora in regulacije, ter ugotoviti morebitne probleme, povezane z združitvijo; na drugi strani pa opraviti analizo prednosti in slabosti morebitnega združevanja nadzornih institucij v Sloveniji. Študija bo ena od podlag za nadaljnjo razpravo o organiziranosti finančnega nadzora v Sloveniji.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci in neposrednih naložbah dne 15.10.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec avgust 2002 in publikacijo Neposredne naložbe 1994-2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v torek, 15. oktobra 2002 ob 13:00 uri.

Podatke in publikacijo bodo predstavili mag. Janez Košak, viceguverner, France Drenovec, svetovalec guvernerja in Janez Fabijan, direktor Finančne statistike.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Aktivnosti Banke Slovenije za razvoj denarnega trga

V okviru aktivnosti za razvoj denarnega trga je Banka Slovenije v sodelovanju z bankami in KDD  pristopila k vzpostavitvi trga repo poslov kot enega pomembnejših segmentov denarnega trga. Razvoj tega trga bo predvidoma potekal v dveh fazah: prva faza se nanaša na posle s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, v drugi fazi pa bodo posli razširjeni še na dolgoročne vrednostne papirje. V okviru postopnega uvajanja želi Banka Slovenije najprej uveljaviti lažjo obliko posla, saj so kratkoročni državni vrednostni papirji dokaj likvidni in enostavni ter nimajo kuponskih izplačil.

Za vzpostavitev trga repo poslov je Banka Slovenije pripravila Okvirno pogodbo za začasno prodajo kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jo banke prek Združenja bank Slovenije  sprejele kot standardno pogodbo za izvajanje teh poslov. Pogodba je izdelana na osnovi že uveljavljenih mednarodnih pogodb, kot sta "ISMA  Global Master Repurchase Agreement" in "European Master Agreement for Repurchase Transactions". S standardizacijo pogodbe se bosta stranki v poslu izognili morebitnim bilateralnim spremembam pogodbe, ki bi repo posle oddaljile od prvotne oblike. Poleg trgovanja med seboj bodo banke lahko sklepale repo posle z uporabo te pogodbe tudi s komitenti, prav tako pa bodo to lahko delali tudi drugi udeleženci denarnega trga. Glede na to, da so ti posli v tujini splošno uveljavljeni in predstavljajo nepogrešljiv del denarnega trga, pričakujemo, da bodo uveljavili tudi pri nas.

Sporočilo za javnost z 255. seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.10.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 255. redni seji 8.10.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sklenil je, da bo Banka Slovenije predvidoma v začetku novembra dopolnila instrumente za sterilizacijo denarnih učinkov iz deviznih pritokov. Poleg začasnega odkupa deviz z obveznim povratnim odkupom čez sedem dni, bo ponudila bankam še začasen odkup deviz z ročnostjo 270 dni z možnostjo, da ji ob dospelosti začasno prodane devize dokončno prodajo. Ponudba začasnega odkupa deviz za 270 dni bo v začetku količinsko omejena na eno četrtino sedanjega stanja vseh začasnih odkupov deviz.

    Prav tako bo Banka Slovenije, poleg obstoječih ročnosti tolarskih blagajniških zapisov, začela izdajati še 360 - dnevne tolarske blagajniške zapise. Namenjeni so izključno bankam, ki so v okviru pogodbenega sodelovanja pri posegih na trgu tujega denarja udeležene v začasnih prodajah deviz Banki Slovenije. Ti blagajniški zapisi bodo zaradi višjega donosa predstavljali dodatno možnost za steriliziranje denarnih učinkov iz deviznih pritokov.
  2. Sprejel je Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja. Sklep ureja tovrstno poslovanje družb - nebančnih institucij, in pomeni uskladitev našega pravnega reda z evropsko Direktivo 2000/46/EC. Pravna podlaga za izdajo obravnavanega podzakonskega akta je zakon o plačilnem prometu  (Uradni list RS, št. 30-1252/2002).*

    Sklep obravnava družbe na določenih področjih nekoliko mileje kot banke. Sklep jim namreč postavlja zahteve, ki so prilagojene njihovim specifičnim lastnostim dejavnosti. Zahtevana višina kapitala mora biti vedno najmanj 2 odstotka tistega od naslednjih zneskov, ki je višji, in sicer od tekočega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje e-denarja oziroma od povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje e-denarja v obdobju zadnjih šestih mesecev, v nobenem primeru pa ne sme pasti pod 220,000.000 SIT. Poleg tega morajo naložbe izdajateljev elektronskega denarja vedno znašati najmanj toliko kot znašajo obveznosti iz naslova neporabljenega denarja. Zaradi izvajanja nadzora družb s strani Banke Slovenije se predpisuje tudi poročanje družb, ki pa jim v primerjavi z bankami ni treba pošiljati desetdnevnih poročil o knjigovodskem stanju računov

    *Elektronski denar je plačilni instrument, ki nadomešča bankovce in kovance ter je praviloma namenjen za plačilo blaga in storitev majhnih vrednosti. Z njim se posluje tako, da izdajatelj elektronskega denarja shrani denarno vrednost, ki jo prejme od kupca v obliki bankovcev ali kovancev na določen medij (“pametna” kartica, mobilni telefon, pomnilniška naprava ponudnika storitve…). Imetniku elektronskega denarja se zmanjša vrednost na mediju ob nakupu katerega koli izdelka v trgovini ali spletni trgovini, ki pa mora biti seveda opremljena z napravo za branje podatkov na mediju ter njihovo ažuriranje. Naj poudarimo, da v Sloveniji prave storitve elektronskega denarja še ni, prav s sklepom pa je ustvarjena podlaga, da začno tovrstno aktivnost poleg bank izvajati tudi druge družbe (d.d. ali d.o.o.), ki pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje te dejavnosti.

Podelitev nagrad za najboljša diplomska dela

Spoštovani,

Banka Slovenije se bo tudi letos spomnila uvedbe slovenske valute pred enajstimi leti in jo obeležila s skromno slovesnostjo v obliki podelitve nagrad Banke Slovenije v letu 2002 za najboljša diplomska dela s področij denarja in financ v letu 2002, ki so obenem pomembna in zanimiva za Banko Slovenije.

Podelitev bo

v torek, dne 08. oktobra 2002 ob 10:30
v vhodni avli Banke Slovenije, Ljubljana, Slovenska 35.

Predstavnike sredstev javnega obveščanja vljudno vabimo na podelitev in prijetno druženje.

Veselimo se srečanja z Vami.

Z najboljšimi pozdravi,

Marjeta Šketa
Vodja Kabineta guvernerja

Sporočilo za javnost z 254. seje Sveta Banke Slovenije z dne 24.09.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 254. redni seji 24.9.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Banka Slovenije pozorno spremlja dogajanja na kapitalskem trgu in potencialne dotoke kupnin iz tujine za prevzeme, ki so napovedani. Svet Banke Slovenije se je tudi seznanil z opcijami, o katerih razmišlja država pri uporabi kupnine za prodajo 34% deleža Nove Ljubljanske banke.
  2. Banka Slovenije nadaljuje prilagajanje svojih instrumentov denarne politike tistim, ki jih uporablja Evropska centralna banka. V zvezi s tem je Svet BS sprejel naslednje sklepe:
    • Za lombardno posojilo se zniža količnik zahtevanega zavarovanja, tako da bodo banke in hranilnice v bodoče zastavile vrednostne papirje v vrednosti 110% od zneska posojila. S tem se bo možnost črpanja posojil po obsegu občutno povečala.
    • Ukineta se likvidnostno posojilo čez noč in likvidnostno posojilo v skrajni sili. Likvidnostno posojilo v skrajni sili so banke in hranilnice lahko črpale na podlagi odprte ponudbe po zakoniti zamudni obrestni meri. Z ukinitvijo tega posojila lombardna obrestna mera dejansko prevzema vlogo zgornje meje koridorja obrestnih mer Banke Slovenije.
    • Uvede se posojilo za čez dan kot instrument zagotavljanja likvidnosti bankam za potrebe plačevanja. Banka Slovenije za posojilo ne bo zaračunavala stroškov. V kolikor posojilo ne bo vrnjeno v istem dnevu, se ob koncu dneva spremeni v enodnevno lombardno posojilo. Za takšno izsiljeno črpanje lombardnega posojila bo morala banka oz. hranilnica poleg lombardne obrestne mere plačati tudi penale v višini dodatnih štirih odstotnih točk na letni ravni.
  3. Sprejel je poročilo o nadzoru bančnega poslovanja za leto 2001 in prvo polovico leta 2002, ki ga Banka Slovenije skladno z določili 26. člena Zakona o Banki Slovenije pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo bo v prihodnjih dneh objavljeno na spletni strani Banke Slovenije.
  4. Sprejel je sklep o spremembi sklepa o podrobnejšem načinu izračuna obveznosti, terjatev in naložb pri ugotavljanju neto dolžništva. S spremembo se znesek dolga, ki še ne pomeni neto dolžništva pozamezne fizične osebe do banke iz SIT 1 mio poveča na SIT 5 mio.
  5. Sprejel je Sklep o spremembi sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic in Sklep o spremembi sklepa o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic. Sprejeta sklepa pomenita zaostritev pogojev za zavarovanje terjatev z zastavo nepremičnin v bonitetnih predpisih v prihodnosti (postopna odprava možnosti uporabe hipotek za prerazporeditev terjatev banke v višjo skupino pri razvrstitvi terjatev, pri izračunu kapitalske ustreznosti pa je dovoljeno tehtanje takih terjatev s 50% le do 1.1.2004), in s tem pripravo bank na zaostrene pogoje poslovanja z vstopom Slovenije v EU.

Sporočilo za javnost o udeležbi na letni skupščini Sveta guvernerjev v Washingtonu

V okviru slovenske delegacije se bosta guverner Mitja Gaspari in njegov namestnik Samo Nučič udeležila letošnje letne skupščine Sveta guvernerjev Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada 28. in 29. septembra letos v Washingtonu.

Letošnje zasedanje Sveta guvernerjev je v dogovoru z ameriškimi oblastmi skrajšano z namenom, da bi bilo ob napovedanih demonstracijah antiglobalističnih in drugih skupin kar v najmanjši možni meri moteče za prebivalce ameriške prestolnice.

Kreatorji politik in visoki uradniki 184 držav članic omenjenih mednarodnih finančnih institucij se bodo sestali, kot vsako leto, z namenom, da bi našli prave mehanizme in poti za zmanjšanje revščine in doseganje bolj vzdržne gospodarske rasti, kakor tudi z namenom, da bi delo obeh institucij osredotočili na doseganje teh ciljev.

Letna skupščine Sveta guvernerjev je seveda tudi priložnost za vsestranski dialog o zadevah globalnega pomena in za sprejemanje smernic za aktivnosti Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v prid razvoja in finančne stabilnosti.

Guverner Gaspari in njegov namestnik bosta v Washingtonu opravila več bilateralnih pogovorov in se srečala z nekaterimi predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in predstavniki pomembnejših poslovnih partnerjev Banke Slovenije.

Izročitev priložnostnih kovancev izdanih ob 35. šahovski olimpiadi na Bledu

Na podlagi sklepa Sveta Banke Slovenije o izročitvi priložnostnih kovancev, izdanih ob 35. šahovski olimpiadi na Bledu (27. oktobra - 12. novembra 2002), v prodajo in obtok, bo od 23. t.m. mogoče v Banki Slovenije in v izbranih bankah kupiti zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev in srebrnik z nominalno vrednostjo 2.500 tolarjev, za katera je na anonimnem natečaju pristojna komisija izbrala idejni osnutek Miljenka Licula. Prodajna cena priložnostnih kovancev bo višja od njihove nominalne vrednosti, sicer pa so zakonito plačilno sredstvo v višini nominalne vrednosti.

Sporočilo za javnost z 253. seje Sveta Banke Slovenije z dne 03.09.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 253. redni seji 3.9.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:
  1. Svet Banke Slovenije je obravnaval aktualna gospodarska in denarna gibanja in ugotovil, da so bile stopnje rasti cen v poletnih mesecih sicer umirjene, da pa bi bil lahko vpliv sezonskih učinkov na znižanje stopnje rasti cen precej večji, če v tem obdobju ne bi prišlo do številnih drobnih, pa tudi posameznih pomembnih popravkov cen, ki so nastajali pod vplivom Vlade. Ne gre samo za nadzorovane cene, nad katerimi ima Vlada neposreden nadzor ampak tudi za cene, na katere Vlada lahko vpliva posredno. Ena od pomembnejših tovrstnih podražitev je npr. podražitev obveznega avtomobilskega zavarovanja. Nastaja vtis, da zniževanje inflacije ni več v ospredju vladne pozornosti. Ob tekočih premikih cen osnovna inflacija sicer ne kaže pospeškov, vendar bi nadaljnje popuščanje pozornosti Vlade pri tekočem spreminjanju cen Banko Slovenije lahko prisililo v poteze, ki bi na zniževanje inflacije vplivale tako, da bi povzročale močne negativne stranske učinke na gospodarstvo in posledično na javne finance. Banka Slovenije, upoštevajoč spomladi ugotovljeno skupno razumevanje potrebe po vzdržnem in postopnem zniževanju inflacije, še vedno pričakuje, da Vlada v okviru svojih pristojnosti v praksi ne bo dovoljevala odmikov od tega cilja.
    Svet Banke Slovenije je ugotovil, da so stopnje rasti denarnih agregatov umirjene in kažejo tendence nadaljnjega zniževanja, kar je povezano med drugim s šibko gospodarsko aktivnostjo. To vpliva tudi na oblikovanje tekočega presežka v poslovanju s tujino. Na strani povpraševanja zato ni vplivov, ki bi spodbujali rast cen. Elementi, ki napovedujejo spremembe v gibanju denarnih agregatov in potencialno v povpraševanju so povezani z vnosom kupnin za izvršene prodaje iz privatizacije bank in iz pričakovanih premikov lastništva v okviru transakcij na kapitalskem trgu. Te pritoke bo Banka Slovenije sterilizirala s povišanjem določenih kratkoročnih obrestnih mer, kar bo vplivalo tudi na dvig obrestne mere denarnega trga in posledično bančnega sistema.
  2. Abanki d.d. Ljubljana je izdal dovoljenje za združitev z Banko Vipa d.d. Nova Gorica.
  3. Pierru van Keirsbilcku je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, Črtomiru Ivanu Mesariču pa dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Nove Kreditne banke d.d. Maribor.
  4. Sprejel je sklep o spremembi sklepa o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov in ga s tem uskladil s spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS 75/02). S tem se spreminja način izražanja pravnega interesa upnika za pridobitev podatkov o transkacijskem računu dolžnika, ki je fizična oseba. S spremembo kot dokaz zadošča listina, ki je izvršilni naslov. Sklep začne veljati 21.9.2002.
  5. Sprejel je Sklep o zamenjavi obrabljenih in poškodovanih bankovcev in kovancev. Sklep določa kriterije za prepoznavanje obrabljenih in poškodovanih bankovcev in kovancev in opredeljuje postopke njihovega izločanja in zamenjave z gotovino, primerno za obtok. Banka Slovenije načrtuje dodatne aktivnosti za izboljšanje kakovosti gotovine v obtoku in osveščanje in usmerjanje uporabnikov gotovine k boljšemu ravnanju z gotovino.
  6. Sprejel je Sklep o omejtivi poravnavanja dolžniško-upniških razmerij s tolarskimi kovanci. Sklep omejuje plačevanje s kovanci na oz. obvezuje prejemnika plačila, da sprejme največ 50 kosov kovancev, več jih ni dolžan sprejeti. Sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS.
  7. Sprejel je Sklep o izročitvi priložnostnih kovancev, izdanih ob 35. šahovski olimpiadi na Bledu (27. oktobra - 12. novembra 2002), v prodajo in obtok. Gre za zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev in srebrnik z nominalno vrednostjo 2.500 tolarjev, za katera je na anonimnem natečaju pristojna komisija izbrala idejni osnutek Miljenka Licula. Prodajna cena priložnostnih kovancev bo višja od njihove nominalne vrednosti, sicer pa so zakonito plačilno sredstvo v višini nominalne vrednosti. Priložnostni kovanci bodo izročeni v prodajo in obtok 23. septembra letos. Kupiti jih bo mogoče v Banki Slovenije in v izbranih poslovnih bankah.

Informacija za javnost: vloga KBC za 34% delež v NLB in odločitev Sveta Banke Slovenije

V skladu z 19. členom Zakona o bančništvu (v nadaljevanju: Zban) je Banka Slovenije dne 16.05.2002 prejela popolno vlogo oziroma zahtevo KBC Bank N.V. (v nadaljevanju KBC) za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v višini 34% kapitala ali glasovalnih pravic v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: NLB). Zakonsko določen roka za izdajo oziroma zavrnitev tozadevne zahteve je tri mesece in se izteče 16.08.2002.
V skladu s programom privatizacije NLB, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 30. seji dne 31.05.2001 je bila po vseh izvedenih postopkih dne 08.05.2002 podpisana Pogodba o prodaji delnic med Republiko Slovenije, Kapitalsko družbo za invalidsko in pokojninsko zavarovanje d.d.,  Slovensko odškodninsko družbo d.d.  in KBC, v kateri so navedene podlage in postopki za izvedbo prodaje 34% delnic NLB KBC. Za uveljavitev posla ter prejem kupnine in prenos delnic v lastništvo KBC je eden izmed pogojev pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža kot določa 19. člen Zakona o bančništvu. Dne 09.07.2002 je bila podpisana še pogodba o prodaji 5% delnic EBRD  pod pogoji in po ceni zgoraj omenjene pogodbe ter ustrezen aneks k pogodbi med delničarji.

Banka Slovenije je v skladu s svojimi pooblastili celovito pregledala vlogo, pri čemer je prvenstveno preverila boniteto, strategijo in položaj vložnika ter vse transakcijske dokumente in njihova določila (predvsem Pogodba o prodaji delnic in Pogodba med delničarji). V teh postopkih je Banka Slovenije zahtevala dodatna pojasnila in stališča ter imela več pripomb. BS je v teku obravnave vloge prejela usklajena dodatna pojasnila, pregledana so bila vsa pogodbeno vzpostavljena razmerja med delničarji NLB glede upravljanja banke, politika dividend, strategija poslovanja banke na ciljnih trgih in druga pomembna vprašanja. Pozornost je bila usmerjena tudi na delovanje na domačem in tujih trgih, kjer sta obe banki že prisotni ter na pridobitev ustreznih dovoljenj tujih nadzornikov (predvsem ZDA, Nemčija in Avstrija), saj je pri tej transakciji prišlo do posredne spremembe lastniške in upravljalske strukture v hčerinskih bankah NLB v tujini. Banka Slovenije je pri odločitvi upoštevala tudi sklep nadzornega sveta NLB o postopnem kapitalskem umiku iz Banke Celje na nivo pod 10%. V teku postopka je bila dne 19.06.2002 izdana tudi pozitivna odločba Urada RS za varstvo konkurence.

Svet Banke Slovenije je zahtevo za izdajo dovoljenja obravnaval štirikrat in sicer 11.06., 26.06., 18.07. in 13.08., ter na tej zadnji seji sprejel, da Banka Slovenije izda banki KBC Bank N.V., Havenlaan 2, 1080 Brussels, Belgija dovoljenje za posredno ali neposredno pridobitev delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1520 Ljubljana, ki predstavlja 34% kvalificirani delež v kapitalu banke oziroma 34% glasovalnih pravic.

Zahteva KBC se nanaša na izdajo dovoljenja za pridobitev takšnega števila delnic, ki predstavlja 34% kapitala oziroma glasovalnih pravic banke. KBC je zahteval izdajo dovoljenja za nižji delež in ne za celotni delež, kot je možen po Zban. KBC na podlagi takega dovoljenja v skladu z omenjenim členom Zban lahko pridobi samo takšno število delnic, ki predstavljajo 34% delež v kapitalu oziroma glasovalnih pravic. Za nadaljnje neposredno ali posredno povečanje deleža KBC v NLB, kar bo v skladu s pogodbo med delničarji možno po 31.12.2005, bo KBC morala v BS vložiti novo vlogo za povečanje kapitalskega deleža v NLB.

Svet Banke Slovenije se je seznanil z legitimno pobudo NOVE stranke za preložitev svoje odločitve, vendar je Svet Banke Slovenije odločal v skladu z veljavnim Zakonom o bančništvu znotraj zakonitega roka 3 mesecev.

Ljubljana 13.08.2002

251. seja Sveta Banke Slovenije 18.7.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 251. redni seji 18.7.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Obravnaval je tekoča denarna gibanja. Ugotovil je, da ob sezonskem zniževanju tekoče inflacije prihaja tudi do zniževanja osnovne inflacije, kar je posledica nizkih stopenj rasti cen v menjalnem sektorju in umirjanja rasti cen v nemenjalnem sektorju. Dinamika rasti plač se je sicer ustalila, vendar so stopnje rasti še veno previsoke. Kreditna aktivnost bank je še vedno šibka, zaradi gospodarske aktivnosti, ki je bila s 2,2% v prvem četrtletju med najnižjimi v zadnjih letih. Na upravljanje z bančno likvidnostjo pomembno vpliva prenos plačilnega prometa na banke in uvedba enotnega zakladniškega računa. Zato se je dnevni obseg likvidnostnih sredstev pri bankah povečal. Svet BS je ocenil, da so obrestne mere instrumentov Banke Slovenije ustrezne. V poletnih mesecih bo Banka Slovenije tedensko obnavljala ponudbe za vpis 270-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov.
  2. Sprejel je poročilo o zaključku migracije računov pravnih oseb iz Agencije za plačilni promet v banke. Ugotovil je, da je bil prenos računov v banke izvršen brez večjih problemov, oz. da so bili nastali problemi relativno hitro odpravljeni.
  3. Sprejel je sklep o opravljanju plačilnega prometa preko transakcijskih računov fizičnih oseb. S sklepom je opredeljen za vse banke poenoten postopek transformacije obstoječih računov fizičnih oseb. Ta postopek temelji na načelu pravnega nasledstva, kar omogoča preoblikovanje obstoječih računov s preštevilčenjem. To pomeni, da fizičnim osebam (občanom) ne bo potrebno na novo urejati pogodbenih razmerij z bankami. Banke so ob uvajanju transakcijskih računov dolžne svoje stranke seznaniti z novimi splošnimi pogoji o vodenju transakcijskih računov.
  4. Seznanil se je z informacijo o potrebni uskladitvi splošnih aktov Banke Slovenije z novim zakonom o Banki Slovenije (Uradni list 58 z dne 4.7.2002), ki stopi v veljavo 19. julija 2002. Skladno z določili 72. člena zakona mora Banka Slovenije svoje splošne akte uskladiti v roku 6 mesecev. Do takrat se smiselno uporabljajo splošni akti, sprejeti na podlagi starega zakona, če niso v nasprotju z določbami novega zakona.
  5. Sprejel je Sklep o začetku postopka za izbiro neodvisnega mednarodnega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov Banke Slovenije za obdobje 2003-2005. Skladno z 52. členom novega Zakona o Banki Slovenije je po zaključku postopka sklep Sveta Banke Slovenije o izbiri posredovan kot predlog Odboru Državnega zbora za finance in monetarno politiko.
  6. Sprejel je sklep o izdaji dovoljenja Probanki d.d. Maribor za opravljanje druge finančne storitve - finančnega zakupa (leasinga).
  7. Opravil je tretjo obravnavo vloge KBC Bank N.V. iz Bruslja za dovoljenje za pridobitev delnic Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, ki predstavljajo 34% kvalificirani delež v kapitalu banke oz. 34% glasovalnih pravic.

Izročitev bankovca za 5.000 tolarjev v obtok

Banka Slovenije je zaradi zamenjave obrabljenih bankovcev ponatisnila bankovec za 5.000 tolarjev in ga bo 15. julija 2002 preko bank izročila v obtok. Od pettisočakov, ki so že v obtoku, se ponatisnjeni bankovec razlikuje v naslednjem:

  • na sprednji strani je hologram v obliki slikarske palete, v katerem so stilizirani cvetovi ter številke “5000” v spreminjajočih se barvah (namesto posebne svetleče folije);
  • na hrbtni strani je dodana varnostna kovinska nitka z mikrotekstom, ki je vpletena ob levem robu bankovca;
  • datum izdaje bankovca je “15. januar 2002”;
  • na bankovcu sta faksimile podpisov guvernerja Banke Slovenije, Mitje Gasparija in člana Sveta Banke Slovenije, prof. dr. Leona Repovža.

Bankovci prejšnjih izdaj ostajajo še naprej zakonito plačilno sredstvo.

Vabilo na novinarsko konferenco

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec maj 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v sredo, 17. julija 2002 ob 13:00 uri.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z dne 10.07.2002

Letna skupščina delničarjev Bazelske banke

Guverner Mitja Gaspari in viceguverner mag. Janez Košak sta se 8. julija 2002 udeležila letne skupščine delničarjev Bazelske banke za mednarodne poravnave (Bank for International Settlements - BIS).

Andrew Crockett, generalni direktor BIS, je poročal o aktivnostih BIS v zadnjem letu in o vse bolj globalnem delovanju te mednarodne finančne institucije. Krog centralnih bank-komitentov BIS se je razširil na 120, še posebej na račun lani odprtega predstavništva BIS v Hong Kong. Delež BIS v upravljanju deviznih rezerv znaša 6,5% od mednarodnih rezerv v svetovnem merilu. V BIS imajo sedež sekretariati različnih odborov, ki si učinkovito prizadevajo za večjo finančno in monetarno stabilnost.

Skupna bilančna vsota BIS na dan 31.3.2002 je znašala 87.714,4 milijona zlatih frankov (oz. USD 175 milijard; za primerjavo: 31. marca 1990 je znašala nekaj manj kot USD 90 milijard), čisti dobiček 225,7 milijona zlatih frankov (1 zlati frank= 0,29032258 g čistega zlata, ali USD 1,94149 pri ceni USD 208 za unčo čistega zlata). BIS bo za dividende namenila 52,6 milijona zlatih frankov (ali CHF 380 na delnico), ostanek pa porazdelila v tri obstoječe kategorije rezerv skladno s statutom. Slovenija ima 1.310 delnic in bo torej prejela dividendo v višini CHF 497.800. 15. julija izplačana dividenda bo vključena v mednarodne denarne rezerve Banke Slovenije.

Prenos računov iz Agencije za plačilni promet ter zapiranje računov po uradni dolžnosti

V Agenciji za plačilni promet (APP) je do vključno petka, 28.06.2002, račun zaprlo 40.688 pravnih oseb, od tega 1.107 v četrtek, 27.06., in 102 v petek, 28.06.

V petek je APP po uradni dolžnosti zaprla žiro račune 4.572 pravnih oseb, ki jih pravne osebe niso mogle zapreti (npr. pravne osebe z blokiranimi žiro računi) ali pa jih niso zaprle, čeprav bi to lahko storile. Od teh je bilo 2.446 blokiranih. Poleg tega je imelo pri APP odprt žiro račun tudi 976 pravnih oseb, ki so imele hkrati račun odprt pri banki in v APP. Tako je bilo v petek konec dneva zaprtih 1.150 računov pravnih oseb, ki poslujejo, a žiro računa same niso zaprle.

Sredstva na računih teh pravnih oseb, ki so bila prenesena Banki Slovenije, so znašala 1,8 mrd SIT. Ta sredstva je Banka Slovenije prenesla isti dan na banke, s katerimi so imele te pravne osebe sklenjene deponentske pogodbe za sredstva z žiro računov. Natančne podatke o številu pravnih oseb, ki poslujejo, pa računa niso prenesle, bo APP zagotovila predvidoma 05.07.2002. Pravne osebe bodo lahko zaprosile banke, pri katerih so imele sredstva na žiro računu deponirana, za prenesena sredstva praviloma po tem, ko bodo banke te sezname pridobile. Torej bodo pravne osebe do preostalih sredstev na žiro računih lahko prišle praviloma v začetku drugega tedna julija. Vsekakor naj se pravne osebe takoj oglasijo pri svoji banki.

Prenos računov pravnih oseb v banke

V času migracije računov pravnih oseb je do vključno 27.6.2002 preneslo račun iz Agencije RS za plačilni promet v banke 40.560 pravnih oseb. Število prenesenih računov pravnih oseb je bilo v zadnjih dneh zelo povečano, in sicer preko 1.000 računov dnevno.

Manjšemu številu pravnih oseb, predvsem tistim, ki imajo blokirane žiro račune oziroma niso pravočasno poskrbele za odprtje transakcijskega računa v banki, bo Agencija z dnem 29.6.2002 zaprla žiro račun po uradni dolžnosti (v skladu z zakonom o plačilnem prometu). Hkrati bo Agencija prenesla sredstva s teh računov na Banko Slovenije, le-ta pa takoj, še isti dan na banke. Popis teh pravnih oseb z zneski prenosov bo Agencija pripravila v prvem tednu julija. Šele ko bodo banke pridobile te sezname, bodo lahko pravne osebe zaprosile banke, pri katerih so imele sredstva na žiro računu deponirane, za prenos sredstev v dobro svojega transakcijskega računa, odprtega pri eni od bank. Torej bodo pravne osebe do preostalih sredstev na žiro računih lahko prišle praviloma v začetku drugega tedna julija (izjemoma prej, če bo to lahko omogočila banka).

Novinarska konferenca o zakonskem statusu HKS in stečaju HKS Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj

Na rob sklepu Okrožnega sodišča v Kranju z dne 21.6.2002, s katerim se začne stečajni postopek nad dolžnikom HKS Slovensko hranilnico in posojilnico p.o., Kranj, Banka Slovenije sklicuje novinarsko konferenco

v četrtek, 27. junija 2002 ob 11:00 v sejni sobi v 1. nadstropju, Slovenska 35.

Namestnik guvernerja Samo Nučič bo skupaj s sodelavci iz Oddelka za nadzor bančnega poslovanja predstavil zakonski status in potek usklajevanja HKS (Hranilno kreditnih služb) z določili Zakona o bančništvu, ter odgovarjal na vsa morebitna vprašanja v zvezi z uvedenim stečajnim postopkom v primeru kranjske HKS.

Sporočilo novinarske konference dne 21.06.2002 o zaprtju žiro računov pri APP

Obveznost za zaprtje žiro računov pravnih oseb pri Agenciji RS za plačilni promet s 30.6.2002 po uradni dolžnosti velja za vse žiro račune, ki jih pravne osebe do tega datuma ne bodo zaprle same. Isto velja tudi za tiste žiro račune, ki so blokirani in jih imetniki pred 30.6.2002 ne morejo zapreti ter zato ne smejo odpreti transakcijskega računa v banki.

Žiro račune, v zvezi s katerimi je v Agenciji za plačilni promet vzpostavljena evidenca dospelih neporavnanih obveznosti po izvršljivih sodnih in davčnih odločbah (blokirani žiro računi), bo Agencija s 30.6.2002 zaprla po uradni dolžnosti, izvršljive odločbe pa bo vrnila sodiščem, DURS-u oziroma drugim izdajateljem, ki so po zakonu pooblaščeni izdajati takšne odločbe.

Ob zaprtju blokiranih žiro računov in vračanju izvršljivih odločb izdajateljem se upniki upravičeno sprašujejo, kako na čimbolj učinkovit način nadaljevati izterjavo. Pri tem je potrebno upoštevati na podlagi reforme plačilnih sistemov novo nastale razmere. V dosedanjem sistemu je Agencija morala odpreti žiro račun določeni pravni osebi, hkrati pa je bil to (praviloma) edini žiro račun te pravne osebe. Na drugi strani banka ni obvezana stopiti v poslovno razmerje z določeno stranko, saj je eden od temeljnih kriterijev za odločitev banke ravno boniteta stranke. Od ustrezne bonitete stranke, torej od njene finančne sposobnosti, je namreč odvisno, ali bo banka lahko stranki odobravala kredite ter ali bo sposobna vršiti plačila in s tem banki omogočala ustvarjati prihodke. Glede na trajanje blokad žiro računov pri posameznih pravnih osebah je mogoče z gotovostjo oceniti, da veliki večini blokiranih pravnih oseb banke ne bodo odprle transakcijskih računov.

Torej velja napotilo, da se upniki osredotočijo na nadomestne predmete izvršbe, to je druge oblike premoženja dolžnikov, v kolikor tega niso predlagali že v prvotnem predlogu za izvršbo. Hkrati pa naj upniki spremljajo podatke v registru transakcijskih računov, da poiščejo morebitne novo odprte transakcijske račune svojih dolžnikov v bankah preko javnega, na internetni strani Banke Slovenije objavljenega registra transakcijskih računov. Če ugotovijo, da je do odprtja prišlo, predlagajo sodišču izvršbo na sredstva tudi na novem transakcijskem računu dolžnika. Vse to so dejanja, ki jih omogoča zakon o izvršbi in zavarovanju, ki tudi predpostavlja aktivno delovanje upnikov za uspešno izvršbo.

Banke morajo pri opravljanju plačilnega prometa s transakcijskih računov, podobno kot doslej Agencija, spoštovati določbe zakona o izvršbi in zakona o davčnem postopku in izvajati izvršljive sklepe sodišč ali sklepe o prisilni izterjavi davkov, prispevkov in drugih dajatev ter odločbe drugih organizacij, ki so pozakonu pooblaščene izdajati takšne odločbe, v skladu z navedenima zakonoma (o tem posebej na koncu tega gradiva).

V zvezi s sedanjimi blokiranimi žiro računi v Agenciji, ki jih bo ta zaprla 30.6.2002, pa bodo banke v primeru, ko bo blokirani dolžnik po 1.7.2002 želel odpreti transakcijski račun v banki, od njega zahtevale izpis Agencije o neizvršenih odločbah ter o vrstnem redu njihovega poplačila, kot je v zvezi z blokiranim žiro računom te pravne osebe obstajal pri Agenciji na dan 30.6.2002. Ko bodo upniki predlagali nove izvršbe na (morebiti) odprte transakcijske račune dolžnika pri bankah, bodo banke prejete sklepe s sodišča izvrševale tako kot bodo prihajali. Če pa na transakcijskem računu ne bo zadosti sredstev za izvršitev vseh sklepov, ki bodo prispeli na banko, bo banka blokirala transakcijski račun dolžnika ter za prestale izvršljive odločbe vzpostavila vrstni red glede na datum prejema odločbe. Pri odločbah, ki jih bo Agencija vrnila sodiščem, bi se lahko tudi v bankah pri vzpostavljanju vrstnega reda poplačila pri blokiranih transakcijskih računih, kot datum prejema odločbe upošteval datum prejema v Agenciji, če bodo sodišča zagotovila podatke o sklepih, ki so bili vrnjeni iz Agencije. Tako se bo pri poplačilu izvršljivih odločb po določenem vrstnem redu upoštevala prednost pri poplačilu terjatev tistih upnikov, ki so imeli izvršilni naslov že na sredstva na žiro računu istega dolžnika pri Agenciji.

Glede na dejstvo, da lahko pravne osebe odprejo več transakcijskih računov v eni ali več bankah, je predvsem z vidika učinkovite izterjave zapadlih obveznosti dolžnikov s sredstev na transakcijskih računih v bankah, za upnike kot tudi za sodišča, ko opravljajo poizvedbe o računih dolžnika v bankah pomemben pripomoček register transakcijskih računov, ki ga je vzpostavila Banka Slovenije. Register transakcijskih računov poslovnih subjektov je javna, centralizirano vodena baza podatkov o transakcijskih računih in imetnikih transakcijskih računov. Namen registra je večstranski - tako podatki iz registra služijo bankam, za hitrejše in učinkovitejše opravljanje plačilnega prometa, kot tudi upnikom, sodiščem in drugim pooblaščenim organizacijam, da pridobijo iz registra podatke o obstoju in pripadnosti transakcijskih računov.

Pomemben podatek za banke pri odločitvi o sklenitvi pogodbe o transakcijskem računu je tudi informacija o blokadi transakcijskega računa v drugi banki. Ta informacija bo zagotovljena bankam enako kot trenutno to informacijo zagotavlja Agencija za blokirane žiro račune. Tako bo banka lahko ugotovila, da gre pri pravni osebi, ki že ima blokirane transakcijske račune pri eni ali več drugih bankah, za poizkus izogniti se plačilu dospelih neporavnanih obveznosti, za katere so bili izdani sklepi o izvršbi.

Zakon o plačilnem prometu sicer ne prepoveduje banki odprtja transakcijskega računa dolžniku, ki že ima blokirane transakcijske račune pri drugih bankah. Vendar pa je stvar poslovne politike in ugleda banke, da dolžnikom ne omogoča izmikanja ter da jim v primerih, ko ugotovi obstoj blokiranih računov pri drugih bankah, zato ne odpre novega transakcijskega računa. Banke namreč morajo upoštevati dejstvo, da so tudi upniki komitenti bank. Morebitno nekorektno ravnanje banke do upnikov s tem, ko bi omogočala izmikanje dolžnikov pri plačilu obveznosti, bi zagotovo zmanjšalo ugled banke ter omajalo zaupanje ostalih poslovnih partnerjev in komitentov te banke.

Opis postopka izvajanja izvršljivih odločb v bančnem okolju

Banke v skladu z zakonom o izvršbi in zakonom o davčnem postopku izvajajo izvršljive sklepe sodišč ali sklepe o prisilni izterjavi davkov, prispevkov in drugih dajatev ter odločbe drugih organizacij, ki so po zakonu pooblaščene izdajati takšne odločbe tako, kot določata zakona. Banke izvajajo prisilne izterjave oz. izvršljive odločbe na transakcijskih računih pravnih oseb že tekom vsega obdobja migracije računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet v bančno okolje (od septembra 2000).

Na osnovi prejetega sodnega sklepa ali obvestila o izvršljivosti sklepa o prisilni izterjavi banka sklep izvrši. V primeru, da na računu, na katerega se glasi sklep, ni sredstev, banka blokira račun, sklep pa v skladu z zakonom o finančnem poslovanju postavi z ustrezno prioriteto v vrstni red. Pravne osebe, zasebniki ali fizične osebe v breme blokiranega računa ne morejo predlagati plačilnih nalogov, vse prilive na transakcijski račun pa banka usmeri v poplačilo izvršljivih odločb v vrstnem redu.

Poleg izvajanja sklepov pa so banke zavezane k poročanju o pravnih osebah, ki imajo dospele neporavnane obveznosti. Banka Slovenije in Ministrstvo za finance sta izdala navodila, po katerem banke dnevno pošiljajo v Agencijo podatke o izvrševanju dospelih neporavnanih obveznosti. Gre za podatke o sprejetih sklepih, o rubežu sredstev, o poplačilu (ali delnem poplačilu) dolgov, o vrstnem redu ipd. Tako razpolagata Agencija in Davčna uprava s podatki o blokiranih pravnih osebah, ki imajo odprt žiro račun v Agenciji in tistih, ki imajo odprte transakcijske račune v bankah.

Agencija bo po uradni dolžnosti zaprla žiro račune blokiranim pravnim osebam, sklepe o izvršbi pa vrnila sodiščem in drugim predlagateljem ter sklepe o prisilni izterjavi Davčni upravi. Za tiste pravne osebe, ki bodo odprle transakcijske račune v bankah, bodo upniki lahko pridobili podatke o odprtih transakcijskih računih v registru transakcijskih računov (dostopen na internetni strani Banke Slovenije). Na osnovi tega bodo sklepi Davčne uprave in sklepi sodišč ter drugih predlagateljev poslani bankam, kjer bodo imeli dolžniki odprte transakcijske račune. Banke bodo upoštevale izvrševanje sklepov in drugih odločb na osnovi datuma prejema. Banke bi lahko upoštevale pri izvrševanju sklepov datum prejema v Agenciji, če bodo sodišča zagotovila podatke o sklepih, ki so bili vrnjeni iz Agencije. Tako bi lahko bil v čimvečji meri upoštevan vrstni red izvršljivih odločb, ki je bil pridobljen v Agenciji. Za tiste pravne osebe, ki so imele blokirane žiro račune v Agenciji in ne bodo odprle transakcijskih računov v bankah, pa upniki ne bodo mogli predlagati nadaljevanja izvršbe na transakcijske račune pri bankah, ampak bodo morali upniki spremeniti predmet izvršbe.

Sporočilo za javnost z 249. seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.6.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 249. redni seji 11.6.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je informacijo o pripravljenosti bank za izvajanje Sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Ugotovil je, da bodo banke do 30. t.m. tehnično usposobljene za dnevno izračunavanje in dnevno poročanje likvidnostne lestvice in količnikov likvidnosti Banki Slovenije, in da torej ni ovir za izvajanje določil sklepa s 1. julijem. Skladno z zadevnim sklepom (sprejetim oktobra 2001 - Uradni list št 82/01, 108/01, 28/02), bo Banka Slovenije dnevno spremljala podatke o izpostavljenosti bank likvidnostnemu tveganju po novi metodologiji.
  2. Sprejel je informacijo kratkoročnih komercialnih kreditih v obdobju september 2001 - april 2002, prvič pripravljeno na podlagi nove metodologije mesečnega zbiranja tovrstnih podatkov od podjetij, uvedene septembra 2001. Informacija ne kaže na večja odstopanja komercialnih kreditov od dinamike v predhodnem obdobju. Izkazuje neto terjatve, razen v decembru 2001, ko izkazujejo neto obveznosti. Največji del neto terjatev v navedenem obdobju izvira iz poslovanja z državami naslednicami bivše SFRJ in bivše Sovjetske zveze in CEFTE. Neto obveznosti pa izhajajo iz poslovanja z Evropsko zvezo in EFTO. Slovenska podjetja so v letu 2001 za izvoženo blago in storitve v povprečju čakala na plačilo 83 dni.
  3. Seznanil se je s poročilom o migraciji računov pravnih oseb iz APP v poslovne banke.
    Do 7. junija je iz APP v banke preneslo račune 34.043 oseb. Po oceni BS ostaja v APP za migriranje cca. 10.000 računov; od teh 1.800 pravnih oseb letos ni poslovalo preko žiro računa v APP in je malo verjetno, da bodo račun v APP zaprle in odprle račun v banki. Za teden od 10. do 14.6.2002 je napovedalo prenose računov 1.255 pravnih oseb.
    Banka Slovenije še naprej posebej spremlja potek prenosa računov 300 pravnih oseb, ki so imele leta 2001 najvišje prihodke, saj te pravne osebe opravljajo velik obseg plačil. Do 7. junija je od 300 pravnih oseb z najvišjimi prihodki v letu 2001 v banke preneslo račun 251 pravnih oseb, 20 pravnih oseb je napovedalo prenos računa do sredine junija.
  4. Svet BS je Milani Lah izdal dovoljenje za opravljanje funkcije članice uprave Probanke d.d. Maribor, ter Davidu Rae Halsteadu dovoljenje za člana uprave Krekove banke d.d. Maribor.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci Slovenije dne 13.06.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec april 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v četrtek, 13. junija 2002 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Neformalna misija MDS v Sloveniji

Skladno z utečeno prakso prakso v zadnjih letih se v dneh od 5. do 7. junija 2002 se na neformalni, vmesni misiji v Sloveniji mudijo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (Dimitri Demekas, zadnjih nekaj let vodja redne letne misije MDS po IV. členu statuta, Biswajit Banerjee, in Pablo Antolin, t.i. desk officer (referent) z Slovenijo v oddelku Evropa I).

V času obiska v Sloveniji se bodo predstavniki MDS sestali s predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance, Urada vlade RS za makroekonomske raziskave, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za delo  z namenom, da pridobijo aktualne informacije o tekočih gospodarskih gibanjih. Taka neformalna, vmesna posvetovanja olajšajo delo ob posvetovanjih v okviru redne letne misije, ki je za tekoče leto praviloma konec tega, lahko pa tudi v začetku naslednjega leta. Datum letošnje redne letne misije v Sloveniji še ni znan.

Dimitri Demekas bo ob tej priložnosti predstavil svojega naslednika, novega vodjo misije, Biswajita Banerjeea. Zamenjava je skladna s prakso MDS (menjava vodje misije vsaka 3-4 leta). Dimitri Demekas bo odslej vodil redno letno misijo MDS za Avstrijo in še naprej tisto za Kosovo. B.Banerjee je bil zadnja tri leta vodja misije MDS za Makedonijo, pred tem za Češko in Poljsko.

Sporočilo za javnost z 248. seje Sveta Banke Slovenije z dne 28.5.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 248. redni seji 28.5.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Obravnaval je trenutne razmere na denarnem področju in možnosti nadaljnega ukrepanja za obvladovanje inflacijskih gibanj. Ugotovil je, da so doslej sprejeti ukrepi primerni za sedanjo situacijo. Glede na povečano mesečno nihanje deviznih prilivov na deviznem trgu in z namenom, da bankam omogoči boljše uravnavanje presežne likvidnosti, bodo dražbe za vpis 270 dnevnih TBZ v juniju pogostejše (namesto dveh bodo štiri).
  2. Boštjanu Kolerju je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v Slovenski investicijski banki d.d. Ljubljana.
  3. Seznanil se je s poročilom o migraciji računov pravnih oseb iz APP v poslovne banke.

    V tednu od 13. do 19. maja je (v primerjavi z vsemi dosedanjimi tedenskimi prenosi) račune v banke preneslo doslej največ pravnih oseb - 1.032. v zadnjih dveh tednih preneslo račun v banke okoli 2.000 pravnih oseb. Za teden od 27.5. do 2.6.2002 je 1.237 pravnih oseb napovedalo prenos računa v banke. V prihodnjih tednih bodo morala podjetja še bolj množično prehajati v banke, da bi ostalo čim manjše število računov v APP na dan 30.6.2002.

    Povečano število prenešenih računov v zadnjih tednih lahko pripišemo približevanju končnega roka, do katerega lahko pravne osebe prenesejo račun v banke.

    Banka Slovenije posebej spremlja potek prenosa računov 300 pravnih oseb, ki so imele leta 2000 najvišje prihodke, saj te pravne osebe opravljajo velik obseg plačil. Do 17. maja je od 300 pravnih oseb z najvišjimi prihodki v letu 2000 v banke preneslo račun 219 pravnih oseb (t.j.73%). 19 pravnih oseb je napovedalo prenos računa do konca meseca maja. Torej do konca maja skupaj 238 pravnih oseb oz. 80%.

    Za pravne osebe, ki do 30.6.2002 ne bodo zaprle žiro računa, in za tiste pravne osebe, ki računa po Zakonu o plačilnem prometu ne morejo zapreti (pravne osebe z blokiranim računom), je Banka Slovenije pripravila program aktivnosti ob prenehanju izvajanja plačilnega prometa v Agenciji za plačilni promet. Program aktivnosti je bil v začetku maja usklajen z bankami, 20. maja pa je potekalo prvo usklajevanje z Agencijo. Do konca maja bo z Agencijo program dokončno usklajen, na njegovi osnovi pa bo pripravljeno podrobno operativno navodilo za delo v dneh 29. in 30. junija ter za primopredajo podatkov med Banko Slovenije in Agencijo, ter Banko Slovenije in bankami.

Transakcijske račune za pravne osebe je potrebno odpreti v bankah do 30. 6. 2002

Z zadnjim dnem v juniju bo Agencija RS za plačilni promet, v skladu z zakonom o plačilnem prometu (ZplaP, Ur.l.št 30/02), po uradni dolžnosti zaprla vse žiro račune pravnih oseb, ki bodo tega dne še ostali odprti. Sredstva z računov bo prenesla na Banko Slovenije. To pomeni, da bodo pravne osebe v primeru, če ne bodo zaprle računa na Agenciji RS za plačilni promet in hkrati odprle transakcijskega računa na izbrani banki, za povrnitev svojih sredstev z Banke Slovenije utrpeli izgubo časa in nepotrebne stroške. Prav tako pa po 30. juniju ne bodo mogli plačevati in prejemati plačil.

Vse postopke v zvezi z odprtjem transakcijskega računa in zaprtjem žiro računa pravne osebe lahko opravijo v izbrani banki!

Opozorili bi radi, da utegne biti v juniju v bankah gneča pri odpiranju transakcijskih računov. Če bi se pravni osebi zgodilo, da zaradi gneče ne bo uspela pravočasno odpreti transakcijskega računa, po 30. juniju ne bo mogla plačevati in prejemati plačil.

Pravnim osebam priporočamo, da čimprej, že v maju, odprejo transakcijski račun pri izbrani banki. Tako se bodo izognili nepotrebnim težavam in oviram pri plačevanju po 30. juniju 2002.

Ljubljana, maj 2002

Sporočilo za javnost z 246. seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.04.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 246. redni seji 23.4.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Za 0,25% (z 8,0 na 8,25%) je dvignil obrestno mero za tolarske blagajniške zapise z ročnostjo 60 dni. Nova obrestna mera bo veljala za prvo naslednjo ponudbo zadevnih blagajniških zapisov, ki bo predvidoma dana konec tega meseca. S spremembo obrestne mere želi Banka Slovenije vplivati na gibanje obrestnih mer pri instrumentih denarnega trga podobne ročnosti, s tem pa tudi na oblikovanje ustrezne ravni obrestnih mer v bankah ob prehodu na nominalne obrestne mere.
  2. Drugič je obravnaval vlogo Raiffeisen International Beteiligungs AG z Dunaja za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v Krekovi banki d.d. Maribor in dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 50% delež kapitala v Krekovi banki d.d. Maribor, izdal.
  3. Sklenil je izročiti v prodajo in obtok naslednje priložnostne kovance, izdane ob letošnjem svetovnem prvenstvu v nogometu v Koreji in na Japonskem: 1.500 zlatnikov z nominalno vrednostjo SIT 20.000, 2.500 srebrnikov z nominalno vrednostjo SIT 2.500 in 500.000 tečajnih kovancev, izdelanih iz dveh litin različnih barv, z nominalno vrednostjo SIT 500. Zlatniki in srebrniki bodo v prodaji in tečajni kovanci v obtoku po 13. maju 2002. Prodajna cena spominskih zlatnikov in srebrnikov bo objavljena naknadno.
  4. Seznanil se je s predlogi amandmajev vlade Republike Slovenije k predlogu Zakona o Banki Slovenije , ki jih vlada RS skupaj s celovitim besedilom (torej skupaj z amandmaji, ki jih je v drugem branju sprejel DZ) predlaga Državnemu zboru RS v tretjo obravnavo.
  5. Ministrstvo za finance je Svet Banke Slovenije seznanilo z vsebino dokumentov o prodaji 34% deleža v kapitalu Nove Ljubljanske banke d.d., ki jih namerava v kratkem podpisati z belgijsko bančno-zavarovalno skupino KBC iz Bruslja.

Sporočilo za javnost z 245. seje Sveta Banke Slovenije z dne 09.04.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 245. redni seji 9.4.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je informacijo o poslovanju hranilno-kreditnih služb (HKS) v letu 2001 in o njihovem prilagojevanju tistim določbam Zakona o bančništvu, ki zadevajo kapitalsko ustreznost. Za prilagajanje se je od 45 HKS po stanju na dan 31.12.2001 odločilo 8 HKS, kar pomeni, da so na dan 31.12.2001 izpolnile zahtevo in so dosegle SIT 110 mio osnovnega kapitala in kapitala. Ostale HKS zahtevo izpolnjujejo na ravni prevzemne družbe, ker so v letu 2001 podpisale pogodbo o pripojitvi oz. pogodbo o prenosu poslov.
  2. Seznanil se je z vlogo Raiffeisen International Beteiligungs AG z Dunaja za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v Krekovi banki d.d. Maribor in vlogo prvič obravnaval.
  3. Seznanil se je z informacijo o realiziranih nalogah iz Akcijskega načrta Banke Slovenije iz februarja 2001, narejenega na osnovi ugotovitev in priporočil misije Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke (SB) novembra leta 2000 na temo stabilnosti finančnega sektorja v smeri nadaljnjega prilagajanja mednarodnim smernicam za denarni in bančni sistem. Ugotovil je da se naloge uresničujejo skladno s časovnim načrtom. Banka Slovenije bo informacijo posredovala MDS in SB.
  4. Svet BS je obravnaval tudi poročilo o aktivnostih BS v zvezi z zamenjavo gotovine v valutah držav EMU območja v evro bankovce in kovance. Ugotovil je, da je bila ta zamenjava v Sloveniji uspešna, tako na informacijskem kot na operativnem področju. Svet BS se zato zahvaljuje Združenju bank Slovenije, bankam in sredstvom javnega obveščanja za tvorno sodelovanje, ki je pomembno prispevalo k uspešni izvedbi ukrepov in aktivnosti v tej zamenjavi gotovine.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci Slovenije dne 12.04.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec februar 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 12. aprila 2002 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Novinarska konferenca o Zakonu o plačilnem prometu dne 8.04.2002 ob 11:30

Ob objavi Zakona o plačilnem prometu v Uradnem listu RS, Banka Slovenije sklicuje novinarsko konferenco v ponedeljek, 08. aprila 2002 ob 11:30 v sejni sobi v 1. nadstropju.

Viceguverner Darko Bohnec in njegovi sodelavci bodo predstavili sprejeti zakon in približevanje zaključku večletne reforme plačilnih sistemov.

Vljudno vabljeni!

Sporočilo za javnost z 244. seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.03.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 244. redni seji 26.3.2002 med drugim obravnaval naslednje pomembnejše zadeve in sprejel naslednje sklepe:

Svet Banke Slovenije je ocenil razloge, ki so v prvih dveh mesecih povzročili visoko rast cen (v januarju 1,6%, v februarju 0,9%) in dvignili letno stopnjo rasti potrošniških cen na 8,1%. Ugotovil je, da gre predvsem za:

  • sezonski dvig cen pri posameznih vrstah hrane (predvsem zelenjave),
  • prilagajanje cen v nemenjalnem sektorju (javne storitve),
  • enkratne posledice dviga trošarin in DDV na začetku leta.

V februarju in marcu so prisotni tudi vplivi naraščanja cen nafte, ki pa zaenkrat ostajajo znotraj okvirov, predvidenih v Usmeritvah denarne politike. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da enkratni in sezonski vplivi za sedaj ne pomenijo trendnih sprememb, ki bi odstopale od napovedi gibanja letošnje inflacije iz Usmeritev denarne politike. Nevarnejša so prilagajanja cen v nemenjalnem sektorju, ki bistveno odstopajo od stopenj rasti cen v menjalnem sektorju.

Kljub temu, da v zadnjih šestih mesecih statistika izkazuje visoko rast denarnih agregatov, količine denarja v obtoku ne moremo prištevali med poglavitne dejavnike inflacije. Hitra rast denarja, predvsem povečanje tako deviznih kot (v manjši meri) tudi tolarskih vlog, je posledica konverzije deviz ob uvedbi eura. Ob koncu leta so prebivalci tujo gotovino, ki so jo hranili doma, polagali na bančne račune - količina denarja se zaradi tega v ekonomiji ni povečala, le statistika jo je sedaj sposobna celoviteje zajeti v svoje evidence. To dogajanje se je z januarjem ustavilo, kar se že odraža na umirjanju rasti denarnih agregatov. Razumljivo je, da so taka gibanja ob prisotnosti še drugih oblik kapitalskih pritokov iz tujine vplivala tudi na zniževanje obrestnih mer. Vendar se povečana ponudba denarja ni prelila v kreditno ekspanzijo. Viške likvidnosti so banke nalagale v kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajata Banka Slovenije in država.

Zaradi upočasnjene gospodarske rasti in nizke kupne moči prebivalstva je povpraševanje po kreditih tako s strani podjetij kot prebivalstva skromno. Dolgoročni motivi varčevanja prebivalstva, ki prevladujejo v zadnjem letu, omejujejo končno trošenje in preprečujejo pomembnejši pritisk na cene s strani povpraševanja. To potrjuje tudi pospešeno umirjanje cen proizvajalcev, katerih rast se je v zadnjem letu prepolovila iz več kot 10,0% na 5,3%.

Rast deviznega tečaja, ki sooblikuje uvozne cene, zaostaja za osnovno inflacijo in prispeva k njeni umiritvi. Že vse od septembra 2001 je ta rast umirjena in trenutno znaša 4% na letni ravni. Nemenjalni sektor ni občutljiv na gibanje deviznega tečaja.

Največja nevarnost glede namer o nadaljnjem dvigovanju cen nastaja v tem sektorju. V menjalnem sektorju, izpostavljenemu konkurenci na trgu, inflacijskih tendenc ni zaznavati.

Pritiski za povišanje plač v javnem sektorju ravno tako zbujajo skrb.

Čeprav je trenutna struktura denarnih agregatov varčevalno naravnana, je bančne likvidnosti za zadovoljitev morebitnega povečanega povpraševanja po sredstvih zaradi financiranja inflacijskih pričakovanj, še vedno dovolj. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je zato razpoložljivo likvidnost potrebno krčiti, stroške za njeno pridobivanje preko kratkoročnih vrednostnih papirjev pa povečati. Zato se je odločil, da dvigne eskontno stopnjo za eno odstotno točko (s tem tudi izhodišče za dražbe 270-dnevnih BZ), obrestno mero za 60-dnevne tolarske BZ za 0,25 odstotne točke in da poveča obseg ponudbe 270-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov Banke Slovenije.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci Slovenije dne 15.03.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec januar 2002.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 15. marca 2002 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost s 243. seje Sveta Banke Slovenije z dne 12.03.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 243. redni seji 12.3.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Sprejel je naslednje podzakonske akte s področja bonitetnega nadzora bank in hranilnic:
    • Sklep o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank in hranilnic,
    • Sklep o o najmanjšem obsegu ter vsebini revizijskega pregleda in revizorjevega poročila,
    • Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic,
    • Sklep o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic,
    • Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic,
    • Sklep o veliki izpostavljnosti bank in hranilnic

      V primeru vseh šestih sklepov, ki so bili sprejeti, gre za čistopise sklepov, ki bodo razveljavili ter nadomestili obstoječe. Spremembe prvih štirih zgoraj naštetih sklepov so predvsem posledica novosti v Slovenskih računovodskih standardih, noveli Zakona o gospodarskih družbah in Zakonu o bančništvu. Prvi štirje sklepi stopijo v veljavo 1.05.2002.

      Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic je bil sprejet z namenom prilagoditve novim Slovenskim računovodskim standardom in večje uskladitve področja z evropskimi direktivami, ki urejajo to področje - Direktive o kapitalski ustreznosti (bankam je dana možnost uporabe internih modelov tudi za izračun kapitalskih zahtev za tržna tveganja, na novo je predpisan natančnejši način ugotavljanja kapitalskih zahtev na konsolidirani osnovi za banke, ki so dolžne izračunavati in izpolnjevati kapitalske zahteve za tržna tveganja, dodano je poglavje, ki natančneje obravnava opcije ....). Sklep stopi v veljavo 30.06.2002. Prva poročila po tem sklepu so banke dolžne predložiti po stanju na dan 30.06.2002, pri čemer se del poročila, ki se nanaša na izračun kapitalskih zahtev za tržna tveganja, prvič poskusno izpolni po stanju na dan 30.09.2002, prvo redno poročilo za ta del pa so banke dolžne predložiti po stanju na dan 31.12.2002.

      Spremembe v sklepu o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic so predvsem posledica uskladitve z določbami Zakona o bančništvu. Sklep stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, prva poročila po tem sklepu pa banke predložijo po stanju na dan 31.03.2002.
  2. Tomažu Roglju, univ.dipl.oec., je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana Uprave Slovenske investicijske banke d.d., Ljubljana.
    Klausu Alfredu Schusterju je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana Uprave Volksbank-Ljudske banke d.d., Ljubljana.

Novinarska konferenca o 242. seji Sveta Banke Slovenije dne 01.03.2002 ob 12:00

Banka Slovenije sklicuje novinarsko konferenco v petek, 1. marca 2002 ob 12:00 v sejni sobi v 1. nadstropju.

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in njegovi sodelavci bodo predstavnike sredstev javnega obveščanja seznanili s pomembnejšimi sklepi in stališči Sveta Banke Slovenije, sprejetih na 242. redni seji.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 18.02.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec december 2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v ponedeljek, 18. februarja 2002 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost z 241. seje Sveta Banke Slovenije z dne 12.02.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 241. redni seji 12.2.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Drugič je obravnaval vlogo italijanske banke San Paolo IMI iz Torina za nakup kvalificiranega deleža v kapitalu Banke Koper in odločitve v zadevi še ni sprejel. Svet Banke Slovenije bo svojo odločitev sprejel v okviru zakonsko predpisanega roka.
  2. Seznanil se je z informacijo o poteku testnega poročanja oz. posredovanja podatkov Evropski centralni banki (ECB).
    Banka Slovenije se je že v drugi polovici leta 2001 odzvala na pobudo ECB, naj ji centralne banke pridruženih članic Evropske zveze redno mesečno poročajo o ključnih makroekonomskih kazalcih, ter prevzela obvezo za redno poročanje Predmet zadevnega poročanja so podatki plačilne bilance, bilance stanja mednarodnih naložb, mednarodnih rezerv in denarnih agregatov s protipostavkami. Podatki so namenjeni mesečni obravnavi Sveta ECB (ECB Governing Council) na prvi seji v mesecu in objavi v interni publikaciji "Zelena knjiga" (Green Book") ECB. Poročanje mora potekati elektronsko v zahtevanem formatu in torej zahteva metodološke (standardizacija podatkov) in tehnične prilagoditve za doseganje predpisanega standarda oz. harmonizacijo poročanja.
    Poseben poudarek je pri poročanju dan denarnim agregatom s protipostavkami. BS lahko v tem trenutku že posreduje harmonizirani agregat M1, medtem ko postopek harmonizacije za M2 in M3 še teče.
  3. Sprejel je odločitev, da Banka Slovenije potrdi svoj interes za včlanitev v Mednarodno združenje jamstvenih shem (International Association of Deposit Insurers) kot pridružena članica.
    V svetu se sistemu za jamstvo depozitov v bankah v zadnjem času namenja veliko pozornosti. V Baslu je oktobra 2001 potekala mednarodna konferenca na to temo. Na njej so bili predstavljeni zaključki več kot dveletnega dela mednarodne delovne skupine (pod okriljem kanadske institucije za zavarovanje depozitov - Canada Deposit Insurance Corporation) pri Forumu Banke za mednarodne poravnave za finančno stabilnost v Baslu (Financial Stability Forum, ki ga vodi bivši guverner češke centralne banke Josef Tošovski). Delovna skupina je pripravila dokument z naslovom Navodilo za vzpostavitev učinkovitih sistemov zavarovanja depozitov (Guidance of Developing Effective Deposit Insurance Systems), ki vsebuje preko 60 usmeritev za dvajset področij, pomembnih za jamstvo vlog.
    Na konferenci v Baslu je bila dana pobuda za ustanovitev mednarodnega združenja jamstvenih shem in naletela na široko podporo. S pridruženim članstvom bo Banki Slovenije omogočena formalna izmenjava izkušenj, mnenj, šolanje kadrov, reševanje problemov pri čezmejnem poslovanju slovenskih bank.

Sporočilo za javnost z 240. seje Sveta Banke Slovenije z dne 29.01.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 240. redni seji 29.1.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

  1. Za 0.25 odstotne točke (s 7,50 na 7,75%) je zvišal obrestno mero za 60 dnevne tolarske blagajniške zapise Banke Slovenije in odločil, da se bodo obrestne mere za zadevni vrednostni papir v bodoče gibale oz. spreminjale skladno z obrestnimi merami za sredstva za refinanciranje bank pri Banki Slovenije.
  2. Sklenil je, da bo Banka Slovenije tudi v bodoče aktivno ponujala tolarske blagajniške zapise z ročnostjo 270 dni, ki jih bankam prodaja na dražbah, in sicer z namenom, da bi v strukturi vpisanih tolarskih blagajniških zapisov dosegla prevladujoči delež tistih z daljšo ročnostjo.
    Navedena ukrepa podpirata pogodbeno sodelovanje bank z Banko Slovenije pri izvajanju tečajne politike.*
  3. Seznanil se je z vlogo italijanske banke San Paolo IMI iz Torina za nakup kvalificiranega deleža v kapitalu Banke Koper in opravil prvo obravnavo. Svet Banke Slovenije bo svojo odločitev v zadevi sprejel v okviru zakonsko predpisanega roka.
  4. Skladno z določili 25. člena Zakona o bančništvu  je sprejel sklep o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana Uprave bane Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana kandidatoma dr. Klausu Priverschku in mag. Petru Wolfgangu.

* Pogodba o sodelovanju z bankami:
Pogodba o sodelovanju, ki so jo sklenile banke in Banka Slovenije, opredeljuje skupno delovanje na trgih tujega denarja. Pogodbene banke v času interventnega posega sklepajo posle nakupa in prodaje deviz v skladu z interventnim tečajem, ki ga določi Banka Slovenije. V celotnem času veljavnosti pogodbe imajo pogodbene banke dostop do dodatnih ponudb Banke Slovenije, zlasti lahko z začasnimi prodajami Banki Slovenije refinancirajo nakupe deviz na trgu, oziroma primanjkljaj deviz pokrijejo z začasnimi nakupi pri Banki Slovenije. Stalnost ponudbe brez količinskih omejitev bankam omogoča tudi skupno uravnavanje likvidnosti ne glede na valuto.

Sporočilo za javnost z 239. seje Sveta Banke Slovenije z dne 16.01.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 239. redni seji 17.1.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve:

  1. Dr. Janez Potočnik, Vodja ožje pogajalske skupine in kandidat za Ministra za evropske zadeve in dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in član ožje pogajalske skupine sta Svetu Banke Slovenije podrobneje seznanila z vsebinami, ki bodo ključnega pomena v zaključni fazi pogajanj Republike Slovenije za polnopravno članstvo v Evropski zvezi.
  2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s podpisom sporazuma o medsebojnem sodelovanju z bančnimi nadzorniki Bosne in Hercegovine (podpisniki: Agencijo za bankarstvo BiH, Sarajevo, Agencijo za bankarstvo Republike Srpske, Banja Luka in Centralna banka BiH). Banka Slovenije je tako doslej tovrstne sporazume sklenila z nadzornimi institucijami šestih ZDA - januarja 2000, Avstrije - januarja 2001, nemškimi (aprila 2001), makedonskimi (junija 2001), italijanskimi (novembra 2001) in ob koncu leta 2001 z nadzornimi organi BiH.

Sklenitev sporazumov o sodelovanju z bančnimi nadzorniki je skladna z določili 59. člena Zakona o bančništvu in s priporočili Bazelskega odbora za bančni nadzor, ki zadevajo t.i. prekomejni nadzor (Cross Border Supervision). Sodelovanje nadzornikov po sporazumu pomeni predvsem izmenjavo informacij, ki zadevajo vsakokratno zakonodajo in predpise, ter banke in podružnice banke ene države na ozemlju druge države in neposredni nadzor takih podružnic.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 18.01.2002 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec november 2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 18. januarja 2002 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost s 238. seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.12.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 238. redni seji 20.12.2001 med drugim obravnaval naslednje zadeve oz. sprejel naslednje pomembnejše sklepe in ugotovitve:

  1. Znižal je eskontno obrestno mero z 11 na 9% letno (s 1.1.2002), lombardno obrestno mero z 12 na 11% letno (s 3.1.2002), obrestno mero za repo posle (začasni odkup deviz) z 11 na 9,5% letno in obrestno mero za 60 dnevne tolarske blagajniške napise na 8 % letno (z veljavnostjo od 21.12.2001). Znižanje je skladno s trendom zniževanja donosov na kratkoročne vrednostne papirje, je posledica prehoda iz konformnega na navadni izračun obresti, in je skladno z znižanjem inflacije.
  2. Sprejel je spremembo Sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, objavljenega v Uradnem listu RS 82/01. S sprejeto spremembo je bankam znižal obveznost obveznih naložb v devizne blagajniške zapise Banke Slovenije na 45% zneska deviznih bilančnih obveznosti drugega likvidnostnega razreda po omenjenem sklepu.
  3. Sprejel je sklep o povečanju deviznega minimuma s 1.1.2002 za 6% oz. za SIT 41.517 mio v skladu s povečanjem sprememb v osnovah, ki služijo za izračun deviznega minimuma (spremembe tečajev, obveznosti iz naslova deviznih vlog prebivalcev, obveznosti iz naslova računov tujcev, obveznosti iz naslova vlog gospodarstva v tuji valuti). Praktično celotno tokratno povečanje pa gre na račun povečanja deviznih vlog prebivalstva zaradi zamenjave gotovine držav članic EU z Evro gotovino. Vloge prebivalstva so tudi sicer dominantna osnova, saj predstavljajo skoraj 80% osnove za izračun deviznega minimuma.
  4. Sprejel je spremembo sklepa o pogojih in načinu nakupa vrednostnih papirjev v tujini (Uradni list RS 50/99, 44/01), skladno s katero so rezidenti od 1. januarja 2002 pooblaščenemu udeležencu, preko katerega kupuje vrednostne papirje v tujini, dolžni zagotoviti devizno kritje na posebnem deviznem računu v primeru, da se za tak nakup zahteva plačilo v devizah.

Novinarska konferenca ob zaključku misije MDS dne 18.12.2001 ob 09:00

Od 05.12.2001 se na rednih posvetovanjih po IV. členu statuta za leto 2001 mudijo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada iz Washingtona  pod vodstvom Dimitrija Demekasa, pomočnika direktorja oddelka Evropa I.

Misija Mednarodnega denarnega sklada se v dvotedenskih pogovorih s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij seznanja z razvojem ključnih politik, realizacijo načrtovanih strukturnih in drugih reform in sprememb v obdobju od zadnjih posvetovanj v začetku februarja letos.

Ob zaključku dela misije Banka Slovenije sklicuje

novinarsko konferenco v torek, 18. decembra 2001 ob 09:00 v sejni sobi Banke Slovenije v 1. nadstropju,

na kateri bo vodja misije MDS Dimitri Demekas v navzočnosti guvernerja Mitje Gasparija, namestnika izvršnega direktorja belgijske konstituence pri MDS dr. Johanna Praderja in viceguvernerja Darka Bohneca predstavil preliminarne ugotovitve misije.

Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku.

Sporočilo za javnost s 237. seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.12.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 237. redni seji 11.12. 2001 med drugim obravnaval naslednje zadeve oz. sprejel naslednje pomembnejše sklepe in ugotovitve:

  1. Obravnaval je priprave poslovnih bank na uvedbo novih slovenskih računovodskih standardov s 1. januarjem 2002 in posledične potrebe po pravno-tehničnem noveliranju podzakonskih aktov v pristojnosti Banke Slovenije na podlagi novosti, ki jih prinašajo novi računovodski standardi, novela Zakona o gospodarskih družbah  in novela Zakona o bančništvu.
  2. Sprejel je odločitev o ukinitvi ponudbe vpisa blagajniških zapisov za 12 dni, na podlagi katerega so banke lahko črpale likvidnostna posojila za največ tri delovne dni, z 20. decembrom tega leta. Ukinitev pomeni krčenje instrumentov denarne politike v smeri spodbude trgovanju na denarnem trga.
  3. Banka Slovenije skladno z določili Zakona o bančništvu in priporočili Baselskega komiteja za nadzor bank (izvajanje določil "Core Principles" in "Cross Border Supervision") nadaljuje z navezovanjem stikov s tujimi nadzornimi organi, ki opravljajo nadzor nad finančnimi institucijami. Konec novembra je Banka Slovenije podpisala sporazum o sodelovanju svojih nadzornikov z Banco d'Italia, nadzornikom italijanskih finančnih institucij.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 13.12.2001 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec oktober 2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v četrtek, 13. decembra 2001 ob 13:00.

Podatke bosta predstavila France Drenovec, svetovalec guvernerja in Janez Fabijan, direktor Finančne statistike.

Odgovarjala bosta tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost s 236. seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.11.2001

Svet banke Slovenije je obravnaval in sprejel usmeritve denarne politike, pogojene s ciljem čimprejšnjega vstopa v Evropski denarni sistem. Poleg tega je sprejel še nekatere druge ukrepe in odločitve.

  1. Z znižanjem obrestnih mer ECB v začetku novembra se je znižala tudi obrestna mera refinanciranja pri Banki Slovenije, določena na zadnji seji v oktobru, z 8,25% na 7,75%. Novi, znižani obrestni meri refinanciranja je prilagodil obrestne mere Banke Slovenije za nekatere tolarske instrumente. Znižal je obrestne mere za depozit čez noč s 4,5% na 4%, za 12-dnevne tolarske blagajniške zapise s 7% na 6,5% in za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise z 9% na 8,5% letno. To znižanje je usklajeno tudi s trendom zniževanja donosov za kratkoročne vrednostne papirje Republike Slovenije.
  2. Svet Banke Slovenije je obravnaval problematiko usklajevanja instrumenta obveznih rezerv z ureditvijo Evropske centralne banke in sprejel tri usmeritve.
    • V začetku prihodnjega leta se z namenom spodbujanja razvoja denarnega trga iz osnove za obračun obveznih rezerv izvzamejo repo posli, sklenjeni med bankami in komitenti na podlagi državnih kratkoročnih vrednostnih papirjev. Od tovrstnih poslov začasne prodaje vrednostnih papirjev se tudi v Evropskem monetarnem sistemu ne obračunavajo obvezne rezerve. Poleg tega bo bankam omogočeno poenostavljeno spremljanje osnove za obračun obveznih rezerv za obročna varčevanja. Dosedanji način spremljanja po načelu tekočih dospelosti bo nadomeščen z načinom spremljanja po povprečni ročnosti. Dodatno bo vzpostavljena še evidenca o stanju vlog z ročnostjo od enega do dveh let.
    • V drugem koraku z rokom uveljavitve 01.07.2002 bo instrument obvezne rezerve prilagojen glede osnove za obračun (ročnosti in valute vlog), glede števila različnih stopenj (predvidoma dve različni stopnji) in glede načina izpolnjevanja obvezne rezerve (le s sredstvi na poravnalnem računu). Prilagoditve bodo izvedene tako, da v prvi fazi ne bo prišlo do sprememb pri obremenitvi bank glede višine obveznosti in stroškov obveznih rezerv, tovrstne prilagoditve pa bo potrebno uveljaviti do vstopa v Evropski monetarni sistem.
    • Preden bo mogoče doseči polno skladnost instrumenta obveznih rezerv, bo potrebno prenoviti sistem za zagotavljanje denarne statistike, ki v Evropskem monetarnem sistemu hkrati predstavlja podlago za spremljanje osnove in za obračun obveznih rezerv. Te spremembe je potrebno zagotoviti do vstopa v Evropsko skupnost.
  3. Svet je obravnaval Poročilo Evropske komisije o napredku za leto 2001 v delu, ki obravnava denarno politiko. O tem je sprejel naslednja stališča:
    Poročilo daje veliko pozitivnih ocen o procesih prilagajanja v finančnem sektorju, s katerimi Republika Slovenija zagotavlja izpolnjevanje kriterija sposobnosti prevzemanja obveznosti članstva v EU. Posebej to velja za prost pretok finančnih storitev in za prost pretok kapitala. Poročilo pa je kritično pri oceni izpolnjevanja ekonomskih kriterijev, kjer pozornost usmerja na:
    • obvladovanje inflacije,
    • uresničevanje strukturnih reform (privatizacija bank in zavarovalnic) kot podlage za pospešitev neposrednih tujih naložb.

      V ocenah je Komisija izrazito kritična do koncepta vodenja denarne politike. Po mnenju Evropske Unije bi se morala denarna oblast pri svojem delovanju osredotočiti na stabilnost cen namesto na vzdrževanje zunanje konkurenčnosti. V ozadju takih ocen je koncept tečajnega sidra za obvladovanje inflacije in želja, da bi Banka Slovenije tak koncept prevzela. Iz ocen v poročilu izhaja, da strukturno prilagojen (privatiziran) finančni sistem denarno politiko osvobaja skrbi za konkurenčnost.

      Svet Banke Slovenije ugotavlja, da ocene Evropske komisije temeljijo na napačnih predpostavkah. Skrb za konkurenčnost ni vodilo denarne politike pri upravljanju drsenja tečaja tolarja. Osnovna skrb Banke Slovenije je nadzor nad denarnimi agregati, katerih gibanja posledično oblikujejo možnosti potrošnje in inflacijska pričakovanja. V pogojih sproščenega pretoka kapitala se ti agregati oblikujejo pod odločilnim vplivom avtonomnih tokov iz tujine. Z upravljanim drsenjem tečaja želi Banka Slovenije v te vplive posegati na način, ki omogoča nadzor nad denarnimi agregati in posledično nad inflacijo. Tak način vodenja denarne politike z izbranim režimom upravljanega drsečega tečaja se zdi v obdobju do vstopa v EU Svetu Banke Slovenije primernejši od tečajnega sidranja inflacije, posebej še v svetu današnjih negotovosti. Cilj denarne politike je doseči vzdržno znižanje inflacije, brez tveganj, ki jih nosi v sebi tečajno sidranje.

      Svet Banke Slovenije se zaveda, da je pred prevzemom evra potrebno izpolniti inflacijski Maastrichtski kriterij, določiti centralno pariteto tolarja do evra in jo fiksirati v okviru evropskega tečajnega mehanizma. Zato je Svet Banke Slovenije sprejel gradivo o usmeritvah denarne politike, ki za naslednje srednjeročno obdobje oblikuje pogled na vodenje denarne politike v procesu vključevanja v EMU. Gradivo je na voljo na spletni strani Banke Slovenije (Usmeritve denarne politike). Svoje poglede na vodenje denarne politike v procesu vključevanja v EMU je Svet Banke Slovenije vključil tudi v Predpristopni ekonomski program, ki bo konec novembra 2001 obravnavan na Ekonomskem in finančnem odboru v Bruslju.

      Do vstopa v evropski tečajni mehanizem Svet Banke Slovenije ne namerava spreminjati koncepta denarne politike in tečajnega režima. Pri tem ocenjuje, da bo do vstopa v evropski tečajni mehanizem prišlo neposredno po včlanitvi v EU. Svet Banke Slovenije tudi opozarja, da je odstopanja od cilja M3 obrazložil v svoji polletni oceni in ob razčlenitvi razlogov zanje ugotovil, da ne pomenijo prilagodljive denarne politike.

      Tudi Svet BS je mnenja, da indeksacija s svojo zazrtostjo v preteklost pomembno upočasnjuje proces zniževanja inflacije, vpliva na rigidnost stroškovnih struktur in onemogoča oblikovanje v bodočnost usmerjenih inflacijskih pričakovanj. Zato je tudi dal Združenju bank pobudo, da v sodelovanju z Banko Slovenije predlaga bankam konkretne korake za postopno odpravljanje indeksacije finančnih razmerij v letu 2002. Pomembno dejanje pri postopnem odpravljanju indeksacije predstavlja tudi sprememba Slovenskih računovodskih standardov, ki naj bi z letom 2002 v celoti odpravila vse revalorizacijske podbilance v finančnih izkazih. Vse to postavlja udeležence v indeksacijskih razmerjih pred nova dejstva, ki se jim bodo morali postopoma prilagoditi.
  4. Svet je izdal dovoljenje javnemu podjetju Energetika Ljubljana d.o.o.  za pridobitev kvalificiranega deleža v višini 50 in več odstotkov v kapitalu Slovenske investicijske banke d.d., Ljubljana.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.11.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 235. seji dne 13.11.2001 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Določil je način in pogoje terminskih odkupov deviz od bank, podpisnic pogodbe o sodelovanju pri posegih na trgu tujega denarja. S terminskim tečajem bo BS signalizirala načrtovano dinamiko rasti tečaja v dvomesečnem obdobju od sklenitve do poravnave posla. Obseg terminskih nakupov bo omejen.
    Na podlagi ocene razmer na denarnem trgu in trgu tujega denarja bo Banka Slovenije aktivneje posegla s tolarskim blagajniškim zapisom BS za 270 dni. V obdobju do konca leta (prvič predzadnji teden v novembru) bo bankam ponudila vpis teh blagajniških zapisov na treh avkcijah po 5 mlrd tolarjev. Izklicna obrestna mera na prvi dražbi izhaja iz ocene o potrebnosti sterilizacije na daljši rok in znaša 13,5 %. Na dražbah bodo imele prednost banke, ki so najbolj izpostavljene pri neto nakupu deviz na trgu, oziroma tiste, pri katerih se koncentrira presežna likvidnost, ki izhaja iz začasne prodaje deviz Banki Slovenije.
  2. Seznanil se je z aktivnostmi za razvoj sekundarnega trga zakladnih menic in denarnega trga. Trgovanje z zakladnimi menicami se bo v drugi polovici novembra letos začelo izvajati na izvenborznem trgu z uporabo infrastrukture Centralno klirinške depotne družbe, ki omogoča sočasno preknjižbo vrednostnih papirjev in denarja (OTC-DVP posli). Banka Slovenije bo v sodelovanju z Ministrstvom za finance pristopila k okvirnemu dogovoru o vzdrževanju sekundarnega trga zakladnih menic z izbranimi bankami, v bodoče pa bo delovala zlasti na področju razvoja repo poslov.
  3. Svet Banke Slovenije se je odločil za pospešitev liberalizacije kapitalskih pretokov in odpravil vse omejitve pri poslovanju z gotovino, ter vse omejitve za poslovanje z vrednostnimi papirji. Sklepi sprejeti v ta namen pričnejo veljati 1. januarja 2002. Od tega datuma naprej je pri prenosu tuje ali domače gotovine preko meje in pri poslovanju z gotovino potrebno samo prijavljati zneske, ki presegajo tiste določene v zakonu o pranju denarja. Odpravljeni so stroški pri naložbah v kratkoročne vrednostne papirje in omejitve v razpolaganju s papirji. Svet BS je s tem sprostil vse omejitve kapitalskega poslovanja, ki so v njegovi pristojnosti, razen odpiranja računov v tujini za fizične osebe. Ta omejitev bo odpravljena najkasneje do vstopa v EU.
  4. Svet Banke Slovenije je opravil tudi prvo obravnavo gradiva, ki opredeljuje aktivnost Banke Slovenije v obdobju približevanja EMU. Gradivo opredeljuje okvire za vodenje denarne politike v času, ki preostaja do vstopa v EU in poglede na prevzem evra kot nove domače valute Republike Slovenije v določenem trenutku po datumu polnopravnega članstva v EU. Gradivo, dopolnjeno na podlagi razprave, bo Svet BS sprejel na svoji naslednji seji. Gradivo bo predstavljeno tudi javnosti.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 15.11.2001 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec september 2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v četrtek, 15. novembra 2001 ob 13:00.

Podatke bodo predstavili France Drenovec, svetovalec guvernerja, Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn.

Odgovarjali bodo tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.10.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 234. seji dne 23.10.2001 sprejel naslednje pomembnejše sklepe:

  1. V povezavi s sprejetimi ukrepi na predhodni seji (glej točko 2 obvestila za javnost s predhodne seje) se je Banka Slovenije dogovorila z 20 bankami za dopolnitve pogodbe o sodelovanju banke in Banke Slovenije pri posegih na trgu tujega denarja. Ker je k aneksu pristopilo zadostno število bank, je Svet Banke Slovenije določil, da začne veljati aneks k pogodbi 25.10.2001.
    Povezano z dopolnitvijo pogodbenega odnosa z bankami, po kateri se spreminja mehanizem določanja cen začasne prodaje in odkupa deviz, je določil ceno začasne prodaje deviz v višini 2,50 % ter ceno začasnega odkupa deviz v višini 4,50 % (oboje na letni ravni). Prva cena ustreza 6,25-odstotni obrestni meri Banke Slovenije za naložbe pri njej, druga pa ustreza 8,25-odstotni obrestni meri Banke Slovenije za refinanciranje, če upoštevamo, da je devize mogoče v tujini naložiti po 3,75-odstotni obrestni meri.
    Obrestni meri refinanciranja je prilagodil tudi nekatere tolarske obrestne mere Banke Slovenije. Znižal je obrestno mero za depozit čez noč s 5,5 % na 4,5 %, za 12-dnevne tolarske blagajniške zapise z 8,5 % na 7,0 % in za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise z 11,0 % na 9,0 % letno.
  2. Sklenil je, da Banka Slovenije s 01.01.2002 pri instrumentih denarne politike začne uporabljati linearni način izračuna obresti z upoštevanjem dejanskega števila dni trajanja posla in 360 dni v letu, s čimer bo Banka Slovenije prakso obračunavanja obresti pri svojih poslih uskladila s prakso Evropske centralne banke.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci dne 17.10.2001 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec avgust 2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v sredo, 17. oktobra 2001 ob 13:00.

Podatke bosta predstavila Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn. Odgovarjala bosta tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 09.10.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 233. seji dne 09.10.2001 obravnaval in sprejel naslednje pomembnejše ugotovitve in sklepe:

  1. Obravnaval je nastale razmere v zvezi z uporabo instrumenta obvezne rezerve po izdaji odločbe Ustavnega sodišča, predvsem glede razveljavitve 4. člena in drugega odstavka 43. člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Ugotovil je, da ni potrebno spreminjati predpisov Banke Slovenije o obvezni rezervi. Tako bodo banke, vključene v NSVS, še naprej obračunavale obvezno rezervo od sredstev, zbranih v okviru NSVS, izpolnjevale pa jo bodo lahko tako, da bodo vpisovale 60 dnevne tolarske blagajniške zapise Banke Slovenije (trenutno znaša obrestna mera 11% letno). Takšna rešitev je bila uveljavljena z dnem 27.11.2000 s sklepom guvernerja o izpolnitvi obveznih rezerv z blagajniškimi zapisi, in sicer v okviru možnosti, ki jo dopušča Sklep o obvezni rezervi bank in hranilnic. Veljala bo, dokler ne bo nadomeščena z ustrezno rešitvijo v okviru prilagajanja instrumenta obvezne rezerve ureditvi, ki velja v Evropskem monetarnem sistemu.
  2. Sprejel je Sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, s katerim bankam ob izpolnitvi določenih pogojev omogoča enotno obravnavanje likvidnosti ne glede na valuto, v kateri je izražena. Na novo je oblikoval zahteve o najmanjšem znesku deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke, jih vključil v določila Sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti in ukinil obstoječi Sklep o izpolnjevanju najmanjšega zneska deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke. Spremenil je tudi sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic v delu, v katerem je predpisan kriterij za obvladovanje tečajnih tveganj. Ta kriterij, izražen v odnosu do kapitala banke, je bolj oster kot doslej, vendar pa bo hkrati z uveljavitvijo sprememb prenehal veljati sedanji Sklep o neizravnanih aktivnih in pasivnih postavkah banke v tujem denarju (to je o odprti devizni poziciji banke). Oba sklepa bosta začela veljati s časovnim zamikom, prvi s 01.01.2002, drugi pa s 30.06.2002. Novi pogoji obvladovanja likvidnostnih in tečajnih tveganj predstavljajo pripravo za mehak prehod iz režima uravnavanega drsečega deviznega tečaja v režim fiksnega deviznega tečaja po vključitvi Slovenije v ERM2, tj. režim fiksnega tečaja za države Evropske unije, ki se pripravljajo za včlanitev v Evropski monetarni sistem.

Deset let od uvedbe lastne slovenske valute

Osmega oktobra letos bo minilo deset let od uvedbe lastne slovenske valute, tolarja, enega od pomembnih simbolov slovenske državnosti.

Banka Slovenije je v počastitev okrogle obletnice tako pomembnega dogodka pripravila več dogodkov in aktivnosti, in sicer:

V ponedeljek, 8. oktobra 2001 ob 11:00 uri osrednjo slovesnost v avli v pritličju Banke Slovenije. Nanjo so povabljeni predstavniki vseh vej oblasti in nosilci takšnih funkcij v času uvedbe tolarja, predstavniki pomembnih državnih institucij in slovenskih bank. Za uvedbo tolarja zaslužnim povabljencem bodo podeljeni priložnostni spominski kovanci in pravkar izdana knjiga z naslovom "Slovenski denar - Kronika nastajanja vrednostnih bonov, tolarskih bankovcev in kovancev, ter priložnostnih kovancev od leta 1990 do 2000" zdaj že bivšega sodelavca Banke Slovenije, Janeza Majceta, enega od neposrednih udeležencev pri nastajanju in uvajanju slovenskega tolarja.

V sklopu osrednje slovesnosti v počastitev desete obletnice tolarja bo v sodelovanju z Numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja Slovenije 8. oktobra v avli Banke Slovenije odprta tudi razstava o nastanku slovenskega denarja od leta 1848 z naslovom "Tolar biti ali ne biti".

V sredo 10. oktobra 2001 ob 13:00 uri bo v avli Banke Slovenije v pritličju potekala zdaj že tradicionalna podelitev nagrad Komisije za raziskovalno delo Banke Slovenije za najboljša diplomska dela študentov slovenskih univerz. Ob tej priložnosti bo Janez Majce, zdaj že bivši sodelavec Banke Slovenije in neposredni udeleženec nastajanja in uvedbe tolarja, avtor pravkar izdane knjige z naslovom "Slovenski denar - Kronika nastajanja vrednostnih bonov, tolarskih bankovcev in kovancev, ter priložnostnih kovancev od leta 1990 do 2000", podrobneje predstavil svoje delo.

V počastitev desete obletnice tolarja je Banka Slovenije izdala zlato in srebrno medaljo, sete bankovcev in sete priložnostnih tečajnih kovancev in sete priložnostnih bankovcev z dotiskanim znakom. Vsi bodo izročeni v prodajo in obtok 8. oktobra letos. Ta dan bodo izročeni v prodajo tudi zlatniki, srebrniki in priložnostni tečajni kovanci, ki jih izdaja Republika Slovenija. Več podrobnosti o omenjenih bankovcih in kovancih, in o možnosti nakupa najdete na spletni strani Banke Slovenije na naslovu http://www.bsi.si/html/sporocila/obletnica_tolarja_10.html

Predstavnike sredstev javnega obveščanja vljudno vabimo, da se navedenih prireditev udeležijo.

Kabinet guvernerja

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 25.09.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 232. seji dne 25.09.2001 sprejel naslednje pomembnejše ugotovitve in sklepe:

  1. Obravnaval je tekoča gospodarska in denarna gibanja ter predvidene ukrepe v zvezi z uravnavanjem likvidnostnih tveganj.
  2. Podprl je pripombe strokovnih služb Banke Slovenije na predlog Zakona o plačilnem prometu - druga obravnava, ki jih bo Banka Slovenije uveljavljala v nadaljevanju parlamentarne procedure.
  3. Prav tako je obravnaval vprašanja, ki se v javnosti pojavljajo v zvezi s hčerinskimi bankami NLB v tujini. Svet ugotavlja, da so pristojnosti za nadzor hčerinskih bank v tujini prvenstveno v rokah nadzornih organov držav, v katerih te banke poslujejo. Banka Slovenije v okviru zakonskih pristojnosti izvajanja nadzora na konsolidirani osnovi redno analizira tveganja, ki iz povezav s hčerinskimi bankami NLB v tujini lahko nastopajo v matični banki. Pri tem je omejena z dostopnostjo podatkov, ki jo dovoljuje tuja zakonodaja v državah, kjer hčerinske banke poslujejo. Ukrepe za uravnavanje tveganj lahko izreka le matični banki, ki je pod njenim neposrednim nadzorom.
    Novi Zakon o bančništvu iz leta 1999 je vzpostavil pravno podlago za izvajanje konsolidiranega nadzora, ki za hčerinske banke v tujini lahko poteka samo v sodelovanju s tujimi nadzorniki. V ta namen je Banka Slovenije od leta 2000 naprej že sklenila in sklepa ustrezne sporazume s tujimi nadzorniki. Pri njihovem izvajanju mora Banka Slovenije upoštevati omejitve, ki jih določajo ti sporazumi in Zakon o bančništvu.
    Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo skrben pregled hčerinskih bank, ki po naročilu lastnika poteka v zvezi s privatizacijo NLB, dal nepristransko sliko vpliva njihovega poslovanja na poslovanje matične banke.
    Tveganja, povezana z nasledstvenimi vprašanji v bilancah hčerinskih bank NLB v tujini, so tveganja, ki se jih banke zavedajo, se jim pa same ne morejo izogniti. Šele v postopkih izvajanja nasledstvenega sporazuma bo dokončno znano, kolikšna bo realizacija teh tveganj.

Novinarska konferenca o plačilni bilanci za julij 2001 dne 19.07.2001 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje tretjo redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec julij 2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v torek, 18. septembra 2001 ob 13:00.

Podatke bosta predstavila Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn. Odgovarjala bosta tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Izdaje v počastitev 10. obletnice tolarja

V počastitev 10. obletnice tolarja – prve denarne enote samostojne Republike Slovenije, je Banka Slovenije izdala zlato in srebrno medaljo. Z enakim namenom so bili v numizmatične namene izdelani seti bankovcev in seti priložnostnih tečajnih kovancev.

Poleg naštetega so v pripravi še seti priložnostnih bankovcev z dotiskanim znakom in bodo izročeni v prodajo in obtok na dan obletnice, t.j. 8. oktobra 2001. Isti dan bodo izročeni v prodajo in obtok tudi zlatniki, srebrniki in priložnostni tečajni kovanci, ki jih izdaja Republika Slovenija.

ZLATA IN SREBRNA MEDALJA

Na sprednji strani medalje je stilizirana upodobitev enega izmed štirih kipov – atlantov s pročelja zgradbe Banke Slovenije. Atletska figura atlanta simbolizira trdnost, moč in stabilnost in je povezana s tolarjem. Levo zgoraj je napis »Banka Slovenije«, ob spodnjem robu pa je letnica izdaje »2001«.

Na hrbtni strani medalje je znak Banke Slovenije ter letnici »1991« (uvedba denarne enote) in »2001« (leto izdaje medalje). Letnici imata skupno enico, ki simbolizira to obdobje.

Avtor idejnega osnutka in stilizirane podobe atlanta je Daniel Artiček, ml.

Zlata medalja je izdelana iz zlata čistine 900/1000, s premerom 27 milimetrov in s težo 10 gramov. Izdelanih je bilo 100 kosov.

Srebrna medalja je izdelana iz srebra čistine 925/1000, s premerom 32 milimetrov in s težo 15 gramov. Izdelanih je bilo 300 kosov.

Prodajna cena zlate medalje je 32.000,00 tolarjev, srebrne medalje pa 3.400,00 tolarjev.

SET BANKOVCEV

Set bankovcev sestavljajo bankovci, ki še niso bili v obtoku in imajo prve serijske številke posameznih izdaj. Vloženi so v posebne mape.

Vsebina seta:

Bankovec
 Datum izdaje
 
10
 15. januar 1992
 
20
 15. januar 1992
 
50
 15. januar 1992
 
100
 15. januar 1992
 
200
 15. januar 1992
 
200
 8. oktober 1997
 
500
 15. januar 1992
 
1.000
 15. januar 1992
 
1.000
 1. junij 1993
 
1.000
 15. januar 2000
 
5.000
 1. junij 1993
 
5.000
 8. oktober 1997
 
5.000
 15. januar 2000
 
10.000
 28. junij 1994
 
10.000
 15. januar 2000
 

Za prodajo je namenjenih 100 setov, prodajna cena posameznega seta je 50.000,00 tolarjev.

SET PRILOŽNOSTNIH TEČAJNIH KOVANCEV

Set priložnostnih tečajnih kovancev sestavlja 11 priložnostnih kovancev za 5 tolarjev. Kovanci so bili izdelani in izročeni v obtok v letih 1993 do 1997 ob dogodkih:

  • 400-letnica bitke pri Sisku (1993)
  • 300-letnica ustanovitve Academie operosorum labacensium (1993)
  • 50-letnica ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije (1994)
  • 1000-letnica smrti škofa Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki (1994)
  • 50-letnica organizacije FAO (1995)
  • 50-letnica zmage nad nacizmom in fašizmom (1995)
  • 100-letnica postavitve Aljaževega stolpa (1995)
  • 150-letnica železnic na Slovenskem (1996)
  • 100-letnica olimpijskih iger moderne dobe (1996)
  • 5. obletnica osamosvojitve (1996)
  • 250-letnica rojstva Žige Zoisa (1997).

Kovanci so zbrani v posebni plastični embalaži in papirnem ovitku z osnovnimi podatki o kovancih.

Za prodajo je pripravljenih 800 setov po prodajni ceni 1.800,00 tolarjev.

SET PRILOŽNOSTNIH BANKOVCEV

8. oktobra, na dan, ko je bila pred 10 leti uvedena denarna enota Republike Slovenije, bo Banka Slovenije izročila v prodajo 1000 setov bankovcev. V setu bodo bankovci za 10.000 SIT, 1000 SIT in 100 SIT, ki so bili že izdani, vendar bodo imeli v zlati barvi dotiskan poseben znak z besedilom: »Banka Slovenije 1991 – 2001«. Bankovci bodo zakonito plačilno sredstvo.

Poleg setov, bo prek bank izročena v obtok z dotiskanim znakom omejena količina bankovcev za 1000 SIT (4.000 kosov) in 100 SIT (9.000 kosov).

Cena seta bankovcev bo določena ob izročitvi v prodajo.

PRILOŽNOSTNI KOVANCI, IZDANI OB 10. OBLETNICI REPUBLIKE SLOVENIJE IN TOLARJA – DENARNE ENOTE SAMOSTOJNE REPUBLIKE SLOVENIJE

Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2001 izdajajo priložnostni kovanci in odločila, da se izdajo priložnostni kovanci ob 10. obletnici Republike Slovenije in tolarja – denarne enote samostojne Republike Slovenije.

Banka Slovenije bo 8. oktobra 2001 izročila v prodajo in obtok:

  • zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, s čistino 900/1000, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, v količini 1000 kovancev;
  • srebrnik z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev, s čistino 925/1000, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, v količini 3000 kovancev;
  • tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 100 tolarjev, izdelan iz zlitine 75 % bakra in 25 % niklja, s težo 9 gramov in premerom 28 milimetrov, v količini 500.000 kovancev.

Avtorji idejnega osnutka kovancev so mag.Domen Fras, Matevž Čelik in Vasja Semolič.

Zlatniki in srebrniki bodo zakonito plačilno sredstvo v višini nominalne vrednosti, ki je označena na njih.

Prodajna cena zlatnikov in srebrnikov bo določena ob izročitvi v prodajo.

Zlate in srebrne medalje, sete bankovcev in sete priložnostnih tečajnih kovancev lahko kupite na blagajniškem okencu v Banki Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana ali pa jih naročite na naslov:

Banka Slovenije
Gotovinsko poslovanje
Slovenska 35
1505 Ljubljana

faks: +386 (1) 4719 728
e-mail: coins@bsi.si

Na istem naslovu boste lahko naročili tudi sete priložnostnih bankovcev in priložnostne kovance (zlatnike in srebrnike).

Priložnostni zlatniki in srebrniki bodo v prodaji tudi pri pooblaščenih poslovnih bankah.

Novinarska konferenca v sredo, 12. septembra 2001 ob 13:00

Banka Slovenije predstavnike sredstev javnega obveščanja vljudno vabi na novinarsko konferenco

v sredo, 12. septembra 2001 ob 13:00 v sejni sobi Banke Slovenije v 1. nadstropju.

Guverner Mitja Gaspari s sodelavci in Dušan Hočevar, direktor Združenja bank Slovenije, bodo govorili o in predstavili vse številne aktivnosti, ki že potekajo, in tiste, ki so do konca tega leta še načrtovane v okviru informacijske in izobraževalne kampanje pred uvedbo gotovine skupne evropske valute EUR.

Guverner Gaspari s sodelavci bo navzoče tudi obvestil o pomembnejših sklepih in ugotovitvah Sveta Banke Slovenije, sprejetih na 231. seji.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 28.08.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 230. seji dne 28.08.2001 sprejel naslednje pomembnejše ugotovitve in sklepe:

  1. Obravnaval je tekoča gospodarska in denarna gibanja in ugotovil, da je rast denarnih agregatov še vedno pod vplivom presežkov, ki se pojavljajo pri poslovanju s tujino, da pa obstojajo tudi znaki umirjanja gospodarske rasti, manjšega tujega povpraševanja po blagu podjetij iz Republike Slovenije. Ocenil je, da je za natančnejšo oceno potrebno počakati na podatke za avgust in september, ko bo presodil, ali je potrebno morebitno ukrepanje Banke Slovenije.
  2. Obravnaval in sprejel je tudi spremembe podzakonskih aktov na osnovi pravkar uveljavljenih sprememb in dopolnitev Zakona o bankah. Obravnaval je nekaj prošenj bank za izdajo dovoljenj za opravljanje določenih finančnih storitev. Izdal je dovoljenje NLB d.d. Ljubljana  za pripojitev Dolenjske banke d.d. Novo mesto na podlagi pozitivnega sklepa Urada za varstvo konkurence.
  3. Svet Banke Slovenije je tudi pozitivno ocenil namero EBRD, da svoje razvojne programe v Sloveniji delno prične financirati z izdajo tolarskih obveznic na slovenskem kapitalskem trgu.

Novinarska konferenca v torek, 17. avgusta 2001 ob 13:00

Banka Slovenije sklicuje drugo redno mesečno novinarsko konferenco, na kateri bo udeležencem predstavila podatke o plačilni bilanci Republike Slovenije za mesec junij 2001.

Vabimo vas v sejno sobo Banke Slovenije v 1. nadstropju na Slovenski 35 v petek, 17. avgusta 2001 ob 13:00.

Podatke bosta predstavila Janez Fabijan, direktor Finančne statistike in njegov namestnik Dušan Murn. Odgovarjala bosta tudi na morebitna dodatna vprašanja, vezana na tematiko novinarske konference.

Novinarska konferenca 19.07.2001 ob 13:00

Banka Slovenije uvaja redne mesečne novinarske konference, na katerih bo udeležencem predstavljala aktualne podatke iz plačilne bilance Republike Slovenije.

Vabimo vas, da se udeležite prve tovrstne novinarske konference v četrtek, 19. 7. 2001 ob 13:00 v sejni sobi v 1. nadstropju na Slovenski 35.

France Drenovec, svetovalec guvernerja in Janez Fabijan, direktor Finančne statistike vas bosta seznanila z aktualnimi podatki iz tekoče plačilne bilance, obenem pa tudi s podatki o stanju mednarodnih naložb za leto 2000, ter odgovarjala na morebitna vprašanja, povezana z obravnavano tematiko. France Drenovec in Janez Fabijan bosta predstavitev podatkov podkrepila z metodološkimi vidiki.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 26.06.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 228. seji dne 26.06.2001 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in ugotovitve:

  1. Obravnaval je pregled tekočih gibanj za obdobje januar - maj 2001 in pri tem sprejel ukrepe bonitetnega nadzora bank v Sloveniji, ki urejajo likvidnostna in valutna tveganja.
  2. Obravnaval in sprejel je informacijo o revidiranih rezultatih poslovanja bank in hranilnic za leto 2000.
  3. Sprejel je kriterije za upravljanje z zlatimi rezervami Republike Slovenije, ki jih ta prejela na osnovi dogovora o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 12.06.2001

Sklepi izredne skuščine BIS glede nasledstva SFRJ

Bazelska banka za mednarodne poravnave (BIS) je delniška družba, ki skladno s statutom enkrat letno skliče redno skupščino delničarjev (ta skladno s 46. členom sprejme letno poročilo za preteklo leto, itn.). Izredno skupščino delničarjev pa skliče, kadar je predmet odločanja kapital BIS.

Na izredni skupščini delničarjev je Banka za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu danes, 11. junija 2001 preklicala deset delnic posebne izdaje (izdanih z namenom začasne rešitve vprašanja nasledstva bivše centralne banke bivše SFRJ v BIS), ki jih je Banka Slovenije skladno z Zakonom o članstvu v BIS, objavljenem v Uradnem listu RS 25. oktobra 1996, vpisala 30.maja 1997 in s tem postala član BIS.

Obenem je BIS danes preklicala 8.000 delnic t.i. jugoslovanske izdaje in simultano kot delničarje z razdelitvijo 8.000 delnic po ključu Mednarodnega denarnega sklada kot delničarje vpisala države naslednic bivše SFRJ. Slovenija je s tem postala polnopravni delničar (z deležem 16,39%) s 1.310 delnicami (od skupno 529.125 delnic BIS).

Na podlagi prejetih dokumentov s strani vseh petih centralnih bank držav naslednic bivše SFRJ je BIS po istem ključu tudi razdelila zlato in finančno imetje bivše NBJ na računih pri BIS. Skladno s prej omenjenim zakonom o članstvu v BIS postane prejeto imetje v Sloveniji del deviznih rezerv Slovenije pri Banki Slovenije.

Izročitev bankovcev za 200 tolarjev in 500 tolarjev v obtok

Banka Slovenije bo 20. junija 2001 izročila v obtok bankovca za 500 tolarjev in 200 tolarjev. Nova bankovca se od bankovcev, ki so že v obtoku, razlikujeta v datumu izdaje. Datum izdaje novih bankovcev je “15. JANUAR 2001”.

V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 44/01, z dne 01.06.2001 so bili objavljeni naslednji sklepi:

  • Sklep o spremembi sklepa o glavnih znamenjih bankovcev za 1.000, 500 in 100 tolarjev,
  • Sklep o izročitvi bankovca za 500 tolarjev v obtok,
  • Sklep o spremembi sklepa o glavnih znamenjih bankovca za 200 tolarjev in
  • Sklep o izročitvi bankovca za 200 tolarjev v obtok.

Bankovci za 500 tolarjev z datumom izdaje “15. januar 1992” ter bankovci za 200 tolarjev z datumi izdaje “15. januar 1992” in “8. oktober 1997”, ostajajo še naprej zakonito plačilno sredstvo.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 29.05.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 226. seji dne 29.5.2001 sprejel naslednje pomembnejše ugotovitve in sklepe:

  1. Obravnaval je denarna in plačilno bilančna gibanja in ugotovil, da se po dogajanjih v marcu in aprilu postopno vračajo v okvire, ki omogočajo uresničevanje denarnega cilja, predvidenega za leto 2001. Trenutna odstopanja v rasti M3 glede na načrtovani koridor so po mnenju Sveta Banke Slovenije predvsem posledica enkratnih dogodkov, povezanih s prodajo domačih lastniških deležev nekaterih podjetij in bank tujim lastnikom.
  2. Pred potekom obljubljenega roka je z veljavnostjo 1.7.2001 sprostil nakupe vrednostnih papirjev za tujce na kapitalskem trgu. Režim skrbniških računov za tovrstne transakcije je odpravil. Še vedno pa je ohranil režim skrbniških računov za nakupe kratkoročnih vrednostnih papirjev na denarnem trgu.
  3. Odpravil je predpisovanje vrste vrednostnih papirjev, ki jih domači investitorji, ki niso banke ali borzno posredniške hiše, lahko neposredno kupujejo v tujini. S tem je skrb za kvaliteto naložb v celoti prenesel na investitorje.

Druga avkcija enomasečnih zakladnih menic

Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Banko Slovenije 16. maja izvedlo drugo avkcijo enomesečnih zakladnih menic (EZM). Na avkciji je bilo podanih za 5,2 milijarde ponudb (prejšnji teden 4,5 mrd), in sicer v razponu od 6,98% do 10,76% letne obrestne mere. Ministrstvo za finance je sprejelo ponudbe v razpisani višini 2 milijardi tolarjev, vse ponudbe pa so bile realizirane po enotni obrestni meri 10,11%. Obrestna mera je torej enaka kot na prvi avkciji, izračunana je na linearen način, po konformnem načinu pa bi znašala 10,75%.

Tudi pri drugi avkciji so 90% razpoložljivih EZM kupile banke. Naložba v menice je sicer zanimiva tudi za podjetja, sklade, zavarovalnice in druge nebančne investitorje, saj je donosnejša od primerljivih vlog v bankah. Poleg tega je EZM tržni instrument, primeren za prodajo na sekundarnem trgu ali za refinanciranje pri poslovni banki.

Banka Slovenije
Ministrstvo za finance

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.05.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 225. seji dne 15.05.2001 obravnaval spremembe in dopolnitve instrumentov denarne politike Banke Slovenije, ki so predvidene v akcijskem načrtu Banke Slovenije, in skladne s priporočili misije Mednarodnega denarnega sklada v okviru rednih posvetovanj po 4. členu Statuta MDS, ki so bila konec januarja in v začetku februarja letošnjega leta v Ljubljani.

Sprejel je tudi spremembo sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini in sicer, da lahko slovenske pravne osebe od 1. 7. 2001 prosto odpirajo račune za svoje potrebe v tujini. Banki Slovenije bodo take pravne osebe iz plačilno bilančnih razlogov dolžne poročati o stanju in prometu na teh računih.

Letna skupščina EABH v Ljubljani

Obveščamo vas, da sta Banka Slovenije in Nova ljubljanska banka d.d. v okviru proslav ob 10. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije organizatorici in gostiteljici letošnje letne skupščine članov Evropskega združenja za bančno zgodovino (EABH) in redne letne tematske konference z naslovom "Vloga bančništva 20. stoletja v kriznih situacijah in pri obnovi", ki bo 18. in 19. maja potekala v prostorih ljubljanskega Narodnega muzeja.

Po pozdravnem nagovoru guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija bosta slavnostna govornika dr. France Arhar in predsednik Uprave NLB Marko Voljč. Na povabilo dr. Arharja se bodo konference udeležili tudi nekateri aktualni ali zdaj že bivši guvernerji nekaterih evropskih centralnih oz. predstavniki tujih poslovnih bank, ki so od osamosvojitve Slovenije nudile Banki Slovenije nesebično in prijateljsko pomoč in mladi Sloveniji organizirale prvo finančno posojilo.

Prvi modul konference bo obravnaval slovenske izkušnje iz naslovne tematike. Svoja strokovna referata bosta prispevala prof. dr. Ivan Ribnikar (Slovensko bančništvo v tranziciji) in prof. dr. Franjo Štiblar (Primerjava bančnih kriz 30 in 90 let 20. stoletja). V nadaljevanju konference se bodo s svojimi referati zvrstili prominentni evropski in izvenevropski akademiki, strokovnjaki na področju ekonomske in bančne zgodovine. Na konferenco je prijavljenih približno 100 tujih in 30 slovenskih udeležencev.

Banka Slovenije in Nova Ljubljanska banka d.d. sta že nekaj let članici Evropskega združenja za bančno zgodovino (EABH) s sedežem v Frankfurtu na Maini, ustanovljenega 29. novembra 1990 na pobudo predstavnikov evropskih bank in univerzitetnih profesorjev kot neprofitna organizacija Glavna cilja EABH sta pospeševanje ohranitve dragocenih arhivskih gradiv in iniciranje in pospeševanje raziskav bančne zgodovine. Združenje je most med bančniki - praktiki in akademiki - ekonomskimi zgodovinarji in arhivarji. Članice združenja so praviloma le pravne osebe. Trenutno šteje 70 članov iz 21 evropskih držav. Med člani EABH najdemo ugledne centralne (tako n.pr. CB Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Portugalske, Španije, Švice, Združenega kraljestva, ter Banko za mednarodne poravnave in Evropsko centralno banko) in poslovne banke (Deutsche Bank, ABN AMRO, Société Générale Paris, Barclays Bank, Rotschild Bank, Credit Suisse, UBS, HSBC, Credit Lyonnais, Bank Austria. Konference se bodo udeležili predstavniki omenjenih finančnih institucij.

Prva avkcija enomesečnih zakladnih menic

Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Banko Slovenije 9. maja izvedlo prvo avkcijo enomesečnih zakladnih menic (EZM). Gre za nove zakladne menice, ki so namenjene predvsem večjim investitorjem. Na avkciji je bilo podanih za 4,45 milijarde ponudb, in sicer v razponu od 5,84% do 11,41% letne obrestne mere. Ministrstvo za finance je sprejelo ponudbe v razpisani višini 2 milijard tolarjev, vse ponudbe pa so bile realizirane po enotni obrestni meri 10,11%. Obrestna mera zakladnih menic je izračunana na linearen način, ob konformnem načinu pa bi znašala 10,75% oz. TOM+2%.

Kar 90% razpoložjlivih EZM so kupile banke. Pričakovati je mogoče, da bodo v bodoče pri investiranju v EZM bolj aktivna tudi velika podjetja, skladi, zavarovalnice in drugi nebančni investitorji, saj je EZM v primerjavi z vlogami v bankah lahko zanimiva naložba. Donosi za bančne vloge primerljivih ročnosti so namreč nižji: po podatkih bank o deklariranih obrestnih merah znaša povprečna obrestna mera za vloge do 30 dni 4,6%, za vloge od 31 do 90 dni pa TOM+1,1%. Poleg tega je EZM tržni instrument, primeren za prodajo na sekundarnem trgu ali za refinanciranje pri poslovni banki. Trden namen Ministrstva za finance in Banke Slovenije je tudi razviti sekundarno trgovanje z EZM in tako še izboljšati likvidnost menic.

Banka Slovenije
Ministrstvo za finance

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 24.04.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 224. seji dne 24.04.2001 obravnaval in ocenil tekoča gospodarska in denarna gibanja v letošnjem letu. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da bi nadaljevanje trenutne smeri in dinamike teh gibanj na nekaterih področjih lahko ogrozilo uresničevanje denarnega cilja Banke Slovenije za leto 2001 in inflacijskega cilja, ki si ga je za letošnje leto zastavila vlada R Slovenije. Gre predvsem za rast cen na nekaterih področjih, ki nimajo zadostne konkurence, za pospešeno rast plač in za intenziviranje kratkoročnega kreditiranja v bančnem sistemu, kar skupaj s tokovi v plačilni bilanci oblikuje pogoje za hitrejšo rast denarnega agregata M3, ki ga kot cilj zasleduje Banka Slovenije. Zato bo Banka Slovenije pripravila ukrepe, ki bodo udeležence na trgu jasno opozorili na potrebno prilagoditev obnašanja, ki vodi k uresničevanju letošnjih ciljev ekonomske politike, predvsem kar zadeva inflacijo.

Opravljanje bančnih storitev

V zvezi z nedovoljenim opravljanjem bančnih storitev ter v želji izogniti se morebitnim ponovitvam neprijetnih izkušenj iz preteklosti, Banka Slovenije ponovno obvešča javnost, da lahko v Republiki Sloveniji na podlagi zakona o bančništvu bančne storitve opravljajo le institucije, ki so prejele za opravljanje bančnih storitev tudi dovoljenje Banke Slovenije. To so:

  1. banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije;
  2. podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.

Nihče drug, razen naštetih oseb, ne sme opravljati bančnih storitev, če ni z zakonom drugače določeno. Navedene institucije pa so razpoznavno označene z zelenimi nalepkami z besedilom: ''Dovoljenje za poslovanje - Banka Slovenije''. Navedene bančne storitve pa lahko opravljajo tudi hranilno kreditne službe v skladu z določili zakona o bančništvu.

Zakon o bančništvu  kot bančne storitve opredeljuje naslednje finančne storitve:

  1. sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb ter dajanje kreditov iz teh sredstev za svoj račun,
  2. storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.

Pri tem velja, da je depozit po prvi točki prejšnjega odstavka vsako vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih.

Ponovno želimo poudariti tudi to, da je z zakonom o bančništvu natančno opredeljeno, katere vloge se štejejo kot zajamčene in do katerega zneska. Vsaka banka in hranilnica mora imeti v prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objavljeno informacijo o sistemu jamstva za vloge.

Glede na to svetujemo, de se pri vsakem vplačilu denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobite pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih, pozanimate, ali vaš poslovni partner lahko opravlja bančne storitve oziroma ali ima za opravljanje navedene dejavnosti tudi dejansko dovoljenje Banke Slovenije. Pri tem naj bo v pomoč zakonsko določilo, po katerem se v sodni register ne sme vpisati ime banka ali hranilnica ter izpeljanka iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev.

V primeru, da Banka Slovenije na podlagi prijave tržnega inšpektorja oziroma drugega državnega organa ugotovi, da zadevna oseba opravlja bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije, le-ta osebi izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha z opravljanjem teh storitev. Če oseba, ki ji je bilo z odredbo naloženo prenehanje opravljanja bančnih storitev, ne preneha z opravljanjem nedovoljene dejavnosti, ji Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.

Mitja Gaspari
Guverner Banke Slovenije

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.03.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 222. seji dne 13.03.2001 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Ob oceni trenutnih gibanj na domačem denarnem trgu, transakcij preko kapitalskega računa s tujino in dejstvu, da je javna poraba v ekspanziji, je sprejel sklep o povišanju splošne eskontne mere Banke Slovenije s 1. aprilom letos z 10 % na 11 % letno. Za eno odstotno točko se poviša tudi lombardna obrestna mera in posledično tudi zamudna obrestna mera.
    Zaradi razmer na domačem medbančnem trgu, je Banka Slovenije z veljavnostjo od 12. marca dalje že povišala obrestne mere za 0,5 do 1,5 odstotne točke pri instrumentih z ročnostjo od 2 do 60 dni.
  2. Soglašal je z izdajo dovoljenja Zavarovalnici Triglav d.d., Ljubljana za pridobitev kvalificiranega deleža, ki neposredno ali posredno presega 20 % delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu Abanke d.d., Ljubljana.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.02.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 221. seji dne 27.02.2001 poleg obravnave denarnih gibanj oblikoval stališča in sklepal o naslednjih pomembnejših gradivih:

  1. Obravnaval je nerevidirane računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 2000. Banka Slovenije je v letu 2000 ustvarila 45.443.315.595 tolarjev presežka prihodkov nad odhodki. Od tega se neto pozitivne tečajne razlike v višini 28.642.078.270 tolarjev prenesejo na poseben račun rezerv za tečajne razlike. Prihodki vrednotenja tržnih vrednostnih papirjev, ki znašajo po obračunu za leto 2000 3.556.944.584 tolarjev, se prav tako prenesejo na račun posebne rezerve za kritje morebitnega negativnega rezultata, ki bi nastal zaradi odhodkov vrednotenja tržnih vrednostnih papirjev. Iz presežka prihodkov nad odhodki, ki ga je Banka Slovenije realizirala po izločitvi neto pozitivnih tečajnih razlik in po izločitvi prihodkov vrednotenja, se za kritje drugih tveganj, nastalih pri poslovanju Banke Slovenije, v skladu s 85. členom Zakona o Banki Slovenije, izločijo na račun posebne rezerve sredstva v višini 9.933.219.556 tolarjev. Presežek prihodkov nad odhodki po razporeditvi neto pozitivnih tečajnih razlik in po izločitvi sredstev na račun posebne rezerve, se v znesku 3.311.073.185 tolarjev nameni za proračun Republike Slovenije.
  2. Sprejel je spremembo Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, s katero se uvaja kapitalske zahteve za tržna tveganja.
  3. Obravnaval je Poročilo o uporabi sodobnih plačilnih sredstev v letu 2000. V letu 2000 je bilo s kreditnimi plačilnimi karticami opravljeno 55,8 milijona plačil v vrednosti 337 milijard tolarjev, kar je 26 % več kot v letu 1999 in z debetnimi plačilnimi karticami 14 milijonov plačil v vrednosti 85 milijard tolarjev, kar je 165 % več kot leta 1999. Lani je bilo vnovčenih 13,1 milijona čekovnih blanketov, kar je 43 % manj kot leto prej, v skupni vrednosti 159 milijard tolarjev. Konec leta 2000 je bilo v Sloveniji 865 bančnih avtomatov na katerih je bilo opravljeno 41 milijonov dvigov, kar je 19 % več kot leta 1999, v vrednosti 425 milijard tolarjev. Na elektronskih prodajnih mestih (POS terminalih), ki jih je bilo konec preteklega leta 21.723 oziroma 42 % več kot leto prej, je bilo opravljenih 53,7 milijona plačil v skupni vrednosti 355,7 milijarde tolarjev.

Obisk misije Mednarodnega denarnega sklada

Od 31. januarja t. l. se na rednih letnih posvetovanjih po IV. členu statuta v Sloveniji mudijo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada  pod vodstvom Dimitria Demekasa, pomočnika direktorja oddelka Evropa I.

Misija Mednarodnega denarnega sklada se v dvotedenskih pogovorih s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij seznanja z razvojem ključnih politik, zastavljenih strukturnih in drugih reform in sprememb v obdobju od zadnjih posvetovanj.

Ob zaključku dela misije Banka Slovenije sklicuje novinarsko konferenco

v torek, 13. februarja ob 9:00 v sejni sobi Banke Slovenije v 1. nadstropju.

Preliminarne ugotovitve te in novembrske misije Mednarodnega denarnega sklada v okviru projekta Ocena stabilnosti finančnega sektorja (h kateremu je Slovenija pristopila prostovoljno) bodo predstavili guverner dr. France Arhar, vodja misije Dimitri Demekas in izvršni direktor belgijske konstituence pri Mednarodnem denarnem skladu Willy Kiekens. Predstavitev bo v angleškem jeziku.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 30.01.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 219. seji dne 30. 1. 2001 obravnaval oceno doseganja bližnjega denarnega cilja Banke Slovenije za leto 2000 (denarni agregat M3) in sprejel bližnji cilj Banke Slovenije za leto 2001.

  1. Ocena doseganja bližnjega denarnega cilja Banke Slovenije v letu 2000:

    Bližnji cilj rasti denarnega agregata M3 v letu 2000 je bil predviden na ravni med 12% in 18%. Dejanska gibanja kažejo, da se je denarni agregat M3 v letu 2000 povečal za 16,3% in se nahaja v zgornji polovici koridorja postavljenega bližnjega cilja.

    Povečanje M3 za 292 mlrd SIT v enoletnem obdobju je posledica večanja kredita do domačih nebančnih sektorjev za 290 mlrd SIT, večanja neto terjatev do tujine za 123 mlrd SIT in večanja tistih obveznosti bančnega sektorja, ki ne spadajo v denarni agregat M3 za 121 mlrd SIT.

    Vzrok večanja domačih aktiv je bil porast posojil podjetjem in nebančnim finančnim organizacijam za 155 mlrd SIT ali 19,4%, porast posojil prebivalstvu (za 56 mlrd SIT ali 12,9%) in vladnemu sektorju (za 34 mlrd SIT ali 26,6%). Naložbe bančnega sektorja v vrednostne papirje nebančnih izdajateljev so porasle za 45 mlrd SIT ali za 11,5%.

    Zaradi plačilnobilančnih pritokov je bilo tudi povečanje neto tujih aktiv bančnega sistema dokaj veliko. Neto finančni pritok iz tujine, ki je v enajstih mesecih 2000 znašal 934 mio USD oziroma 5,4% tekočega BDP je financiral tekoči primanjkljaj (430 mio USD oziroma 2,5% tekočega BDP) in povečanje deviznih rezerv (504 mio USD). Glede na enako obdobje v letu 1999 se je zmanjšal odtok po komercialnih kreditih iz 360 mio USD na 196 mio USD in povečal pritok v banke in podjetja preko posojil iz tujine iz 667 mio USD na 740 mio USD. Imetja tuje gotovine so se zmanjšala za 23 mio USD, medtem ko so se v lanskem letu povečala za 167 mio USD. Tuje in domače osebe so v letu 2000 prodale bančnemu sistemu na deviznem trgu za neto 205 mio USD tujega denarja, na menjalniškem trgu pa neto odkupile za 42 mio USD. V letu poprej so banke na obeh trgih neto prodale za 332 mio USD tujega denarja.

    Stanje vrednostnih papirjev bank in Banke Slovenije v rokah nebančnih sektorjev se je povečalo za 15 mlrd SIT, stanje deviznih vlog proračuna pri Banki Slovenije pa za 12 mlrd SIT. Za 94 mlrd SIT so porasla neto druga imetja domačih nebančnih sektorjev ("neto ostala pasiva" bančnega sistema), kar vključuje predvsem porast kapitala in rezerv bank in Banke Slovenije.

    Na rast denarnega agregata M3 je v letu 2000 najbolj vplivala rast agregata deviznih vlog pri bankah. Ta agregat je porasel med zadnjima četrtletjema 1999 in 2000 za 32,1%. Vezane tolarske vloge pri bankah in Banki Slovenije (agregat M2-M1) so porasle za 130,3 mlrd SIT, oziroma za 12,4%, vpogledne tolarske vloge pa za 20,3 mlrd SIT, oziroma za 7,4%.
  2. Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 2001:

    Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 2001 je letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 11% in 17%.

    Predpostavke

    Zakonska pristojnost Banke Slovenije je skrb za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine. Ob določitvi bližnjega cilja denarne politike za leto 2001 je Banka Slovenije upoštevala kot predpostavke naslednje parametre:
    • letna rast realnega bruto domačega proizvoda za 4,0%
    • primanjkljaj vladnega sektorja 1,3% BDP; obseg javnofinančnih odhodkov 42,8% BDP
    • letna rast realnih neto plač za 2,5%,

      ki izhajajo iz Makrofiskalnega scenarija in izhodišč za pripravo predloga proračuna RS za leto 2001 in 2002 in ki vplivajo, poleg denarne politike, na stabilnost tolarja oziroma na rast cen.

      Banka Slovenije si bo z denarno politiko prizadevala ustvarjati vsaj take pogoje za stabilnost valute, kakor sledi iz predvidevanj Vlade RS o inflaciji v letu 2001. Banka Slovenije pričakuje, da bodo inflacijski pritiski in inflacija v letu 2001 v veliki meri odvisni od domačih dejavnikov t.j. predvsem od splošne rasti plač, kot tudi od izvajanja politike nadzorovanih cen. Banka Slovenije zato pričakuje od socialnih partnerjev zmernost in realnost pri pogajanjih glede oblikovanja politike plač.

      Banka Slovenije si bo v skrbi za stabilnost domače valute prizadevala v smeri izenačevanja stroškov zadolževanja doma in v tujini oblikovati ustrezne pogoje denarne ponudbe v Sloveniji.

      Spremljanje doseganja cilja

      Banka Slovenije bo sledila uresničevanju zastavljenega cilja. Če bodo med letom nastopila večja odstopanja od predpostavk, predvsem zaradi povečanih nihanj v finančnih tokovih s tujino, v povezavi z dogodki na domačih in tujih trgih, se bo Banka Slovenije odločila, kako se bo prilagodila spremenjenim razmeram.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 16.01.2001

Svet Banke Slovenije je na svoji 218. seji dne 16.01.2001 obravnaval in sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Obravnaval in ocenjeval je osnovne predpostavke za vodenje denarne politike v letošnjem letu. Glede na dejstvo, da se v zunanjem okolju ne pričakujejo večje spremembe, ki bi poslabševale našo pozicijo na mednarodnih trgih, je potrebno temeljno pozornost usmeriti v domača dogajanja povezana predvsem z rastočim proračunskim deficitom in dohodkovno politiko. Toleranca višje inflacije pomeni višje obresti in šibkejšo valuto. Zato si moramo skupno prizadevati za nadaljnjo stabilizacijo, konkurenčno sposobnost domačih subjektov in trdno gospodarsko rast. Izhajajoč iz spremenjenih razmer na domačem trgu, kot tudi prilagajanja Slovenije modelu v Evropski uniji, se je Svet zavzel tudi za postopno prilagajanje denarnega instrumentarija novo nastalim razmeram, kot tudi modelu, ki ga uporablja Evropska centralna banka.
  2. Sprejel je podlago za redne letne razgovore z delegacijo Mednarodnega denarnega sklada po IV. členu Statuta Mednarodnega denarnega sklada, ki bodo potekali od 31. januarja do 13. februarja letos v Ljubljani.
  3. Soglašal je z izdajo dovoljenja italijanski banki Unicredito Italiano s.p.a. za ustanovitev predstavništva tuje banke v Sloveniji.

Obisk guvernerja Narodne banke Jugoslavije

Na povabilo guvernerja Banke Slovenije, dr. Franceta Arharja, se danes, 28.12.2000, na delovnem obisku v Banki Slovenije mudi guverner Narodne banke Jugoslavije Mladjan Dinkić s sodelavci. Predmet pogovorov so izkušnje Banke Slovenije pri vodenju denarne in tečajne politike, kot tudi pri sanaciji bančnega sistema.

Srečanje guvernerjev centralnih bank bivše SRF Jugoslavije

Po prvem srečanju guvernerjev petih centralnih bank držav naslednic bivše SFR Jugoslavije v Sarajevu 17. novembra 2000, se bodo guvernerji ponovno sestali 12. decembra 2000 v Beogradu.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 05.12.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 216. seji dne 05.12.2000 obravnaval obravnaval in sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Sprejel je kriterije za upravljanje z deviznimi rezervami Republike Slovenije za prvi kvartal leta 2001.
  2. Obravnaval je informacijo o sodobnih plačilnih instrumentih v letošnjem letu (do 30. 9.) iz katere je razvidno, da je promet z njimi po številu operacij, kot tudi po vrednosti, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pri vseh bistveno porasel, razen pri poslovanju s čeki. Tako je porastel promet s kreditnimi plačilnimi karticami, s katerimi je bilo opravljenih 41,2 milijona plačil kar je 27 % več, ter debetnimi plačilnimi karticami preko 9 milijonov plačil, kar je 159 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Prav tako je porastlo število dvigov z 838 bančnih avtomatov na preko 30 milijonov, kar je 20 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Na elektronskih prodajnih mestih (POS terminalih), ki jih je 20.306, je bilo opravljeno 33,9 milijona plačil, kar je 1/3 več kot konec lanskega leta. Vnovčenih je bilo 11,3 milijona čekov, kar je več kot polovico manj kot v istem obdobju lanskega leta.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 21.11.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 215. seji dne 21.11.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in usmeritve:

  1. Glede na inflacijska gibanja doma kot tudi v tujini, je Banka Slovenije že 14. novembra letos spremenila obrestne mere za tolarske blagajniške zapise (TBZ) in likvidnostno posojilo na podlagi vpisanih tolarskih blagajniških zapisov. Obrestni meri za 60-dnevne in 270-dnevne TBZ sta bili zvišani za 0,75 odstotne točke na 9,25% in na 10,25% letno, obrestni meri za 2-dnevne in 12-dnevne TBZ pa za 0,5 odstotne točke na 4,5% oz. 6,5% letno. Ustrezno je bila prilagojena obrestna mera za likvidnostno posojilo na podlagi vpisanih 12-dnevnih TBZ z 9% na 9,5% letno.

    Skladno s temi spremembami je Svet povečal splošno eskontno obrestno mero Banke Slovenije z 9 % na 10 % letno. Posledično se spremeni tudi obrestna mera za lombardna posojila z 10 % na 11 % letno ter zamudna obrestna mera. Spremembe prično veljati s 1. decembrom 2000. Zadnje povečanje slednjih obrestnih mer je bilo uveljavljeno s 1. junijem letos.
  2. Sprejel je sklep, da se od 1. januarja 2001 končni obračuni v gotovinskem prometu zaokrožujejo takole: zneski od 1 do 49 stotinov na 0 tolarjev in zneski od 50 do 99 stotinov na 1 tolar.
  3. Soglašal je, da lahko družba Istrabenz d.d., posredno ali neposredno pridobi kvalificirani delež, ki presega 33 % delež v kapitalu Banke Koper d.d. in družbi Luka Koper d.d., da lahko posredno ali neposredno pridobi kvalificirani delež, ki presega 33 % delež v kapitalu Banke Koper d.d..
  4. Soglašal je s spremembo lastniške strukture v Bank Austria Creditanstalt, ki je skladna nameravani združitvi imenovane banke s HypoVereinsbank, München.
  5. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec december letos, v višini 569.696 mio SIT, kar je 1,4 % več kot predhodni mesec.

Zaključek dela misije Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke

Svoje delo je pravkar (22.11.2000) zaključila misija, sestavljena iz predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke in njihovih pogodbenih partnerjev, ki se je v Sloveniji mudila zadnjih 14 dni in preverjala delovanje oz. stabilnost slovenskega finančnega sistema.

Misija je pogovore vodila z nadzornimi inštitucijami finančnih posrednikov - Ministrstvom za finance, Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor in Banko Slovenije, ter posameznimi finančnimi posredniki samimi. Ugotovitve in zaključki misije bodo predstavljeni v okviru redne letne misije Mednarodnega denarnega sklada po IV. členu Statuta. Preverjanje stabilnosti finančnega sistema je leta 1999 inicirani skupni projekt Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, h kateremu države članice pristopijo prostovoljno.

Srečanje guvernerjev CB držav naslednic bivše SFRJ

Danes (17.11.2000) v Sarajevu poteka srečanje guvernerjev centralnih bank držav naslednic bivše SFRJ, ki se ga udeležuje tudi kandidat za novega guvernerja centralne banke Zvezne republike Jugoslavije Mladjan Dinkić.

Predmet pogovora naj bi bilo včlanjevanje ZRJ v mednarodne finančne organizacije, kot tudi vprašanja povezana z razreševanjem starega jugoslovanskega dolga do tujine, ter vprašanja razpolaganja z deviznimi rezervami bivše Narodne banke Jugoslavije, še posebej pa tudi članstvo v Banki za mednarodne poravnave v Baslu in razdelitev premoženja centralne banke bivše SFRJ v tej banki.

Zaključen poseg na trgu tujega denarja

Banka Slovenije je od 27.10.2000 posegala na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika ter s tem nakazala željeno dinamiko rasti tečaja. V skladu s pogodbo o sodelovanju banke in Banke Slovenije pri posegih na trgu tujega denarja, so bile pogodbene banke obvezane vzdrževati najvišji prodajni oz. najnižji nakupni tečaj, ki ga je določala Banka Slovenije.

Banka Slovenije dne 14.11.2000 zaključuje obdobje posega na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika. Pogodbene banke lahko od vključno 14.11.2000 dalje prosto oblikujejo prodajni oz. nakupni tečaj.

Sprememba izhodiščnega tečaja na trgu tujega denarja z dne 10.11.2000

Banka Slovenije dne 10.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,77 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 10.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 210,3485 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 211,1915 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 07.11.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 214. seji dne 07.11.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in usmeritve:

  1. Zaradi spremembe razmerja tolarja proti evru je uskladil oziroma povečal najnižji znesek osnovnega kapitala poslovne banke iz 1.000.000.000 tolarjev na 1.100.000.000 tolarjev, najnižji znesek osnovnega kapitala hranilnice iz 186.000.000 tolarjev na 220.000.000 tolarjev in znesek zajamčene vloge iz drugega odstavka 153. člena Zakona o bančništvu  iz 3.700.000 tolarjev na 4.200.000 tolarjev. Banke in hranilnice morajo višino osnovnega kapitala uskladiti do 30. junija 2001, nova višina zajamčene vloga pa velja takoj.
  2. Ugotovil je, da je tudi Poštna banka Slovenije uskladila svoje poslovanje s 240. členom Zakona o bančništvu. Tako so vse slovenske banke uskladile svoje poslovanje z navedenim členom in pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
  3. Razpravljal je o izpostavljenosti in trdnosti slovenskega bančnega sistema v času sorazmerno dobre gospodarske rasti in vedno večje konkurence finančnih posrednikov, skladno z najnovejšimi priporočili Baselskega komiteja.

Sprememba izhodiščnega tečaja na trgu tujega denarja z dne 07.11.2000

Banka Slovenije dne 07.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,66 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 07.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 210,2387 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 211,0813 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Sprememba izhodiščnega tečaja na trgu tujega denarja z dne 03.11.2000

Banka Slovenije dne 03.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,51 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 03.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 210,0890 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 210,9310 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Sprememba izhodiščnega tečaja na trgu tujega denarja z dne 30.10.2000

Banka Slovenije dne 02.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,40 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 02.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 209,9792 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 210,8208 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Poseg na trgu tujega denarja

Banka Slovenije bo dne 27.10.2000 ponovno aktivno posegla na trg tujega denarja. Namen posega je vplivati na dinamiko spreminjanja tečaja, saj Banka Slovenije ocenjuje, da je trenutna rast deviznega tečaja prenizka.

Banka Slovenije je določila izhodiščni tečaj v višini 210,25 SIT/EUR, največji razmik pa znaša 0,2%. Na podlagi izhodiščnega tečaja in največjega razmika je izračunan najnižji nakupni in najvišji prodajni tečaj, po katerem morajo pogodbene banke kupovati oziroma prodajati devize na trgu tujega denarja. Tako bodo pogodbene banke od vključno 27.10.2000 na podjetniškem trgu odkupovale devize po najmanj 209,8295 SIT/EUR oz. prodajale devize po največ 210,6705 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah bo tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopal od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Banka Slovenije bo izhodiščni tečaj spreminjala v skladu z gibanji na trgu tujega denarja in na domačem denarnem trgu ter v skladu s cilji denarne politike.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 24.10.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 213. seji dne 24.10.2000 obravnaval in sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in usmeritve:

  1. Ugotovil je, da na svoje pismo Vladi in Državnemu zboru RS z dne 12.10.2000, v katerem opozarja na neskladja nekaterih določb Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z Zakonom o Banki Slovenije, ni prejel odgovora.
    V skladu s stališčem, ki ga je Svet Banke Slovenije zavzel na svoji predhodni seji, bo Banka Slovenije v skladu z določili Zakona o ustavnem sodišču vložila pobudo za presojo ustavnosti.
    Dokler obstaja kolizija obeh zakonov, bo do presoje Ustavnega sodišča RS  Banka Slovenije delovala skladno s pooblastili, ki jih ima po veljavnem Zakonu o Banki Slovenije.
  2. Potrdil je najmanjši znesek deviz s katerim morajo razpolagati pooblaščene banke za mesec november v višini 560.600 mio SIT, kar je 2,4% več kot predhodni mesec.

Zaključek letnega srečanja CMFB v Ljubljani

Na srečanju Izvršnega odbora Komiteja za denarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (Committee on Monetary, Financial and Balance of Payments Statistics, CMFB) s predstavniki statističnih uradov in statističnih oddelkov centralnih bank držav pridruženih članic EU, ki je bilo 19. in 20. oktobra v Ljubljani, so bile obravnavane glavne aktualne teme sodobne statistike EU. Diskusija o temah, kot so potrebne spremembe v zbiranju podatkov plačilne bilance, zagotovitev podatkov splošne statistike za denarno politiko Evropske centralne banke, podatkov javnih financ po standardih statistike nacionalnih računov itd, so potekale na podlagi ključnih dokumentov Eurostata in Evropske centralne banke. Te teme so prav tako kot za članice pomembne za države kandidatke, ki morajo s primerljivimi podatki dokazati svojo pripravljenost na vstop v EU in začeti s trenutkom vstopa izpolnjevati statistične zahteve do držav članic.

Letno srečanje CMFB v Ljubljani

Banka Slovenije in Statistični urad Republike Slovenije sta 19. in 20. oktobra 2000 v Ljubljani gostiteljici letnega srečanja Izvršnega odbora Komiteja za denarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (Committee on Monetary, Financial and Balance of Payments Statistics, CMFB) s predstavniki statističnih uradov in statističnih oddelkov centralnih bank držav pridruženih članic EU. CMFB sestavljajo predstavniki statističnih uradov in centralnih bank držav članic, Eurostata in Evropske centralne banke (ECB). Je glavno telo za usklajevanje strateških vprašanj evropske makroekonomske statistike. Ker je izpolnjevanje ključnih statističnih kazalcev po Maastrichtskih kriterijih pogoj za vstop v EU, morajo biti ti merjeni po enotni metodologiji. S tega vidika je sodelovanje znotraj CMFB velikega pomena, tako za Slovenijo kot tudi za druge pridružene članice.

Srečanja se bosta med drugimi udeležila ggospoda Rafael Alvarez, predsedujoči CMFB in Peter Bull, direktor statističnega oddelka ECB.

Pismo guvernerja dr. Arharja predsedniku vlade dr. Bajuku

Ljubljana, 12.10.2000

Gospod predsednik
dr. Andrej Bajuk
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Gregorčičeva 20
1000 LJUBLJANA

Spoštovani gospod predsednik dr.Bajuk!

Seznanjam Vas, da je Svet Banke Slovenije na svoji redni 212. seji dne 10.10.2000 obravnaval informacijo v zvezi z zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 86/00 (v nadaljevanju: zakon), in v skladu z določbo 44. člena začne veljati z današnjim dnem. Pri tem se je osredotočil na posledice, ki jih bo ta zakon, skupaj s prvo varčevalno shemo iz leta 1999, imel na bančni sistem, za katerega stabilnost je Banka Slovenije odgovorna.

Centralna banka in Svet Banke Slovenije sta zainteresirana za vse oblike dolgoročnega varčevanja, ki jih je tudi po naši presoji potrebno spodbujati na načine, ki jih poznajo tudi drugje. Kar se tiče instrumentov Banke Slovenije pa morajo veljati za vse oblike varčevanja enaka pravila, torej tudi za varčevanje v okviru nacionalne varčevalne sheme, z drugimi besedami, država sama ne sme imeti prioritetnega položaja.

Določbe zakona v 4. in 43. členu pomenijo s stališča Sveta Banke Slovenije neskladje z ustavo , ker posegajo v samostojnost centralne banke in posegajo v načelo retroaktivnosti. Centralna banka Republike Slovenije je v skladu s 152. členom Ustave Republike Slovenje (Ur. list RS, št. 33/91, 42/97 in 66/00), ustanovljena z zakonom (zakon o Banki Slovenije, v nadaljevanju: ZBS), s katerim so ji določene pristojnosti oziroma krog delovanja. V svojem delovanju je Banka Slovenije samostojna in ta samostojnost je ustavna kategorija. ZBS v 31. členu določa, da Banka Slovenije določa višino obvezne rezerve bank in hranilnic tako, da predpiše določen odstotek od depozitov in drugih sredstev, že sedaj pa dopušča v drugem odstavku 31. člena, da lahko Banka Slovenije določi, da se za določene depozite in druga sredstva ne obračunava obvezna rezerva. Ta določba je zagotovo odraz ustavno zagotovljene samostojnosti, v katero pa je bilo poseženo s 4. členom zakona. Nadalje velja po 155. členu ustave  prepoved povratne veljave pravnih aktov. Samo zakon pa lahko določi, da imajo posamezne določbe učinek za nazaj, če sta sočasno izpolnjena dva pogoja in sicer: da tako izjemo zahteva javna korist in da se s tem ne posega v pridobljene pravice.

V zakonu je vrsta nepotrebnih določb, ki Banko Slovenije zavezujejo v obliki mnenj, na katere Vlada Republike Slovenije oziroma Stanovanjski sklad nista vezana, nekatera pa izražajo vrednostno sodbo. Tako je še posebej problematično mnenje k izboru bank in razdelitvi pravic za sklepanje varčevalnih pogodb, ki ga opravi Stanovanjski sklad RS (9. člen), saj je to v nasprotju s temeljnimi principi delovanja Banke Slovenije na področju nadzora bančnega poslovanja. Mnenje namreč lahko pomeni vrednostno sodbo Banke Slovenije o neki banki, kot “slabi banki” (kvaliteto kreditnega posrednika), ker na razpisu ni bila izbrana, pri čemer se je lahko Stanovanjski sklad RS odločil, da neke banke ne bo izbral, čeprav Banka Slovenije izboru ni nasprotovala, kar seveda lahko povzroči napačno interpretacijo.

Po drugi strani pa je očitno, da omenjena shema krši osnovne principe bančništva, gledano z vidika likvidnostnega, obrestnega in kreditnega tveganja. Za ponazoritev naj navedemo, da se bo samo iz naslova prve varčevalne sheme sredi leta 2004 v zelo kratkem času sprostilo 51 milijard tolarjev privarčevanih sredstev, banke pa bodo morale v štirih mesecih od prenehanja varčevanja zagotoviti varčevalcem vsaj še dvakratnik tega zneska za stanovanjska posojila, t.j. še dodatnih 114 milijard tolarjev. Zaradi tega bodo banke po poteku varčevalnih pogodb izpostavljene velikemu likvidnostnemu tveganju. Pri tem pa opozarjamo tudi na to, da banka, ki bi zaradi tega zašla v likvidnostne težave, nima možnosti zadržati izplačilo teh sredstev do zagotovitve svoje plačilne sposobnosti, saj je v pogodbi z varčevalci zavezana, da svoje obveznosti izpolni v točno določenih rokih, ki pa so zelo kratki. Na drugi strani pomeni tak obseg posojil, ki ga bodo morale banke odobriti prebivalcem, izrivanje gospodarstva in drugih sektorjev pri odobravanju posojil s strani bank. Za predstavo na kakšne številke opozarjamo naj povemo, da je bil celoletni prirast stanja dolgoročnih posojil prebivalstvu v letu 1999, skupaj s pripisanimi obrestmi in revalorizacijo, 103 milijarde tolarjev, vsem nebančnim sektorjem skupaj pa 136 milijard tolarjev posojil.

Izredno kratko obdobje, ki ga ima banka na voljo za odobritev posojila in koncentracija obveznosti odobritve pa postavlja pod vprašaj tudi učinkovitost preverjanja bonitete posojilojemalcev, kar se bo posledično izkazovalo tudi v povečanem kreditnem tveganju.

Dodatno so banke izpostavljene tudi obrestnemu tveganju, saj so pogoji za varčevanje in kreditiranje vnaprej fiksno določeni in banke nimajo možnosti vplivati na njihovo spreminjanje niti možnosti odstopa od pogodbe. Obrestne mere je možno spremeniti le s sklepom Vlade RS v primeru velikih sprememb obrestnih mer na denarnem trgu, kar pa bi naletelo na odpor varčevalcev oziroma bank in je v praksi težko izvedljivo. To pa pomeni, da bodo morale banke posojila odobravati po vnaprej določeni obrestni meri, ne glede na to po kakšni obrestni meri bodo pridobile vire.

Banka Slovenije vidi rešitev omenjenih problemov predvsem v smeri širjenja obdobja v katerem dospejo varčevalne pogodbe, oziroma so banke dolžne odobriti varčevalcem posojila. Seveda to posega v veljaven dolžniško-upniški odnos in, v primeru prve varčevalne sheme, nujno zahteva sklenitev aneksov k pogodbam. Pri tem pa je Vaše sodelovanje, pa tudi sodelovanje Stanovanjskega sklada RS, nujno potrebno.

Hkrati Banka Slovenije predlaga bankam, ki bodo sodelovale na novem razpisu, da pravico odstopa od pogodbe, ki jo ureja 22. člen zakona, stipulirajo na obdobje od 91 do 100 dni, kajti za tako solucijo velja le 2% obvezna rezerva.

Banka Slovenije bo tudi proučila možnost, da se del tako izločene obvezne rezerve plasira v tolarske blagajniške zapise, ki so obrestovani po tržni obrestni meri. V kolikor bi banke pričele s tovrstno prakso, je po prepričanju Banke Slovenije realna možnost, da se že sklenjene pogodbe iz leta 1999 modificirajo v tej smeri in da se tako pridobljena premoženjska korist porazdeli med obe pogodbeni stranki.

Tako predlagamo, da bi skupno z Vlado in Državnim zborom, poskušali ugotovljeno neskladje in natančne norme glede mnenj Banke Slovenije spremeniti, po presoji Zakonodajno pravne komisije Državnega zbora z avtentično razlago zakona, tukaj mislimo seveda 4. člena, ali s spremembo zakona.

Če ta poskus Banke Slovenije iskanja rešitve v predlaganem ne bi bil uspešen, je Svet Banke mnenja, da bo potrebno, potem ko se bo seznanil s stališči Vlade oziroma stališči Državnega zbora, da je potrebno iskati rešitev po znani poti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kjer bo Banka Slovenije izpodbijala tista določila zakona, ki pomenijo neskladje z ustavo, to pa je, kakor smo že navedli poseg v samostojnost centralne banke, retroaktivna veljavnost zakona in določba četrtega odstavka 9. člena, ki predvideva pritožbo zoper dokončno odločitev o izboru bank na pristojni organ Banke Slovenije, s tem pa je kršen 157. člen ustave, ki določa, da o zakonitostih dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Zakon sicer določa drugo varstvo, vendar le-to po svoji naravi ni sodno, ker Banka Slovenije ni sodni organ.

Ob tem Vas želim seznaniti, da bo Banka Slovenije od bank dosledno zahtevala izvajanje sklepa o obvezni rezervi bank (Ur. list RS št. 80/94, 26/95, 33/95, 10/97, 35/97, 29/98 in 78/98), izdanega na podlagi 31. člena ZBS.

Ponovno želim poudariti, da je Banka Slovenije kot nadzorni organ bank zainteresirana, da so depoziti kar se da dolgoročni in seveda pri svoji presoji določb zakona nikakor ne želi zanemariti pozitivnih posledic za varčevalce, dolžni pa smo bili kot regulator ob tem seveda opozoriti na dejanske probleme, ki se kažejo na relaciji ustrezne sposobnosti bank glede na skadenco obveznosti in dimenzijo kreditne aktivnosti, ki se že lahko vidi iz sklenjenih pogodb.

Upam, da bodo prizadevanja Banke Slovenije za rešitev nastale situacije tudi z Vašo pomočjo prinesla rešitev, ki bo Banki Slovenije omogočala nemoteno izvajanje svojih pooblastil, po drugi strani pa varčevalcem po stanovanjski varčevalni shemi uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz že sklenjenih pogodb oziroma iz zakona.

Z najboljšimi pozdravi,

dr. France Arhar
guverner Banke Slovenije

V vednost:

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 10.10.2000

  1. Svet Banke Slovenije je na svoji 212. seji dne 10.10.2000 med drugim obravnaval Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je bil sprejet 15. septembra letos in vpliv oz. posledice izvajanja Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme na slovenski bančni sistem. Svet je ugotovil, da BS neposredno ni bila vključena v zaključno fazo postopka sprejemanja zakona, čeprav ta pomembno vpliva na delo in pristojnost BS, kot tudi na celoten bančni sistem, njegovo varnost in učinkovitost.
    Svet Banke Slovenije in Banka Slovenije sta zainteresirana za vse vrste dolgoročnega varčevanja, ki naj se spodbuja na podobne načine, kot kot jih uporabljajo finančni posredniki v razvitih državah.
    Svet ugotavlja, da 4. člen zakona posega v pristojnost BS, 43. člen pa je po mnenju Sveta v nasprotju z ustavo RS, ker uvaja načelo retroaktivnosti.
    Prav tako je v zakonu vrsta nepotrebnih določb, ki BS zavezujejo k dajanju mnenj, ki odražajo vrednostno sodbo o kvaliteti bank. Primerno bilo navedena določila pregledati, skupaj z zakonodajalcem in po potrebi pristopiti k spremembam.
    Svet opozarja na dejstvo, da bo bodo po izteku varčevalnih pogodb banke dolžne v relativno kratkem času, poleg izplačila vlog, odobriti varčevalcem relativno velik obseg dolgoročnih posojil, kar lahko negativno vpliva na varnost in likvidnost bančnega poslovanja, pa tudi na izrivanje gospodarstva in ostalih sektorjev pri posojilih s strani bank. To lahko negativno vpliva tudi na cene na nepremičninskem trgu.
    Svet priporoča bankam udeleženkam tenderja , da pri sklepanju novih varčevalnih pogodb v primeru predčasnega odstopanja od pogodbe, vračilo privarčevanih sredstev podaljšajo v okviru 100 dni na več kot 91 dni, kajti v takem primeru bi bila stopnja obvezne rezerve le 2%.
    Svet priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da prouči vpliv zakona na nepremičninski trg. Istočasno bi bilo umestno, da bi bila pogostnost razpisov večja, kar bi ublažilo enkratni učinek na denarna gibanja in cene na nepremičninskem trgu.
    Pri izračunu obvezne rezerve bank bo BS upoštevala sedanji model izračuna obvezne rezerve.
    V zvezi z navedeno problematiko bo BS proučila instrumentarij obvezne rezerve bank s ciljem, da ga postopoma prilagodi zahtevam Evropske denarne unije, upoštevajoč pri tem specifiko razmer na slovenskem denarnem trgu.
    Svet je bil mnenja, da se o navedenih ugotovitvah in sklepih nemudoma obvesti Vlado RS, kot tudi Državni zbor z namenom, da se pregledajo možnosti za nujne spremembe nekaterih določil zakona.
  2. Seznanil se je s predlogom Odbora direktorjev Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), katere delničar je tudi BS, o umiku delnic, ki so v zasebni lasti. O predlogu naj bi sklepala izredna skupščina delničarjev januarja 2001. S to spremembo naj bi bile delničarji banke le centralne banke držav, ki so delničarji BIS. Na ta način naj bi se okrepilo sodelovanje med centralnimi bankami in povečal prispevek k globalni finančni stabilnosti.
    Delež zasebnih delničarjev, ki sicer nimajo glasovalne pravice, je 13,73 %.

Podelitev nagrad za najboljša diplomska dela

Spoštovani,

Devet let bo že, odkar je Slovenija uvedla svojo valuto oz. se tudi monetarno osamosvojila.

Kot že nekaj let, bo Banka Slovenije obeležila dogodek s podelitvijo nagrad za letošnja najboljša diplomska dela s področja financ in bančništva. Slavnostna podelitev bo

v torek, 3. oktobra letos ob 12:30 v avli Banke Slovenije v pritličju.

Vljudno Vas vabimo na podelitev in prijetno druženje po njej, ter na ogled priložnostne razstave v sodelovanju z Numizmatičnim kabinetom ljubljanskega Narodnega muzeja  z naslovom “Denar sveta vladar”.

Marjeta Šketa
Vodja Kabineta Guvernerja

Delavnica za dežele CEFTE

Banka Slovenije je gostitelj delavnice za dežele članice CEFTE na temo Denarna politika v organizaciji Centra za centralnobančne študije in pod vodstvom dveh strokovnjakov angleške osrednje banke (Bank of England).

Delavnica z udeleženci iz osrednjih bank Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije poteka v dneh od 25. do 29. t. m. v Hotelu Kompas na Bledu.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 19.09.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 211. seji dne 19.09.2000 med drugim obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja ter pri tem sprejel naslednje pomembnejše ugotovitve, stališča in sklepe:

Svet ugotavlja, da trenutna gospodarska gibanja ugodno vplivajo na zmanjševanje neravnovesja pri poslovanju s tujino, hkrati pa povečevanje deficita v javnih financah ogroža nadaljnja prizadevanja stabilizacije v okviru tega procesa in s tem povečuje inflacijska pričakovanja. Posledično se poslabšujejo tudi pogoji poslovanja na domačem finančnem trgu, kar ima lahko za posledico zmanjševanje konkurenčne sposobnosti domačih subjektov na tujih trgih.

V takih razmerah Banka Slovenije postopoma povečuje ceno kratkoročnemu denarju in jo bo tudi nadalje prilagajala v odvisnosti od bližnjih gibanj, vse z namenom prizadevanj za čim bolj stabilne cene in čimmanjše tečajne oscilacije.

Hkrati Svet Banke Slovenije poziva banke, da del prihodkov, ki nastajajo na podlagi ugodne gospodarske konjunkture in višjih cenovnih nivojev, nameni za oblikovanje dodatnih rezervacij ter se tako pripravijo na manj ugodne čase.

Poseg na trgu tujega denarja

Banka Slovenije je od 18.07.2000 posegala na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika. V skladu s pogodbo o sodelovanju banke in Banke Slovenije pri posegih na trgu tujega denarja, so bile pogodbene banke obvezane vzdrževati najvišji prodajni oz. najnižji nakupni tečaj, ki ga je določala Banka Slovenije.

Banka Slovenije dne 19.09.2000 zaključuje obdobje posega na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tačaja in največjega razmika. Pogodbene banke lahko od vključno 19.09.2000 dalje prosto oblikujejo prodajni oz. nakupni tečaj.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 12.09.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 210. seji dne 12.09.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Obravnaval je predloga Zakona o Banki Slovenije in Zakona o plačilnem prometu, ki sta v parlamentarni proceduri in oblikoval svoje pripombe.
  2. Soglašal je s pripojitvijo Hranilnice in posojilnice kmetijsko gozdarske pokrajine Kočevske d.d., Kočevje k Slovenski zadružno kmetijski banki d.d.,  Ljubljana.
  3. Sprejel je sklep o podelitvi nagrad Banke Slovenije za najboljša diplomska dela študentov s področja bančništva v letu 2000. Nagrade, ki bodo podeljene v začetku oktobra ob obletnici uvedbe slovenskega tolarja, bo prejelo sedemnajst diplomantov.
  4. Soglašal je organizacijo letne konference Evropskega združenja za zgodovino bančništva  v Ljubljani in strokovnega simpozija ob deseti obletnici uvedbe slovenskega tolarja. Obe prireditvi bosta prihodnje leto.

Cene plačilnih storitev v bankah

Povsem upravičeno je veliko zanimanje javnosti za cene plačilnih storitev, ki jih bodo banke zaračunavale ob prehodu prvih pravnih oseb iz Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (APP) v banke. Doslej je bilo mogoče zaslediti cenik plačilnih storitev le od ene banke, in to v enem od dnevnih časopisov z večjo naklado. V Banki Slovenije kot nosilki reforme smo zainteresirani, da so pogoji izvajanja plačilnih storitev podjetjem v bančnem okolju transparentni. Zato obveščamo javnost o vseh pomembnih dogodkih in tudi o predpisanih kriterijih in pogojih, po katerih bodo banke izvajale plačilne storitve. Eden od zelo pomembnih pogojev so tudi cene plačilnih storitev.

V Banki Slovenije smo se odločili zbrati podatke od bank o cenah najbolj tipičnih in pogostih plačilnih storitev. Podatke nam je sporočilo 15 bank od 24 bank z dovoljenjem za opravljanje plačilnih storitev za pravne osebe. Te banke predstavljajo 73% bilančne vsote bančnega sistema. Oba podatka kažeta, da gre za dovolj reprezentativen vzorec. Pregled cen je podan v preglednici, v kateri sta posebej navedeni najnižja in najvišja cena za posamezno vrsto plačilne storitve, poleg tega pa je prikazan še razpon cen pri preostalih bankah. Vrste storitev so opredeljene po načinu predložitve plačilnega naloga (po elektronski banki, na magnetnem mediju in na papirju pri bančnem okencu), in po načinu poravnave (s preknjižbo znotraj banke, kadar stranka plačuje stranki pri isti banki, in prek enega od obeh poravnalnih sistemov: posamezni nalog po vrednosti nad 3 mio SIT skozi BPRČ oziroma paketi nalogov nižjih vrednosti od 3 mio SIT skozi žiro kliring). Vse banke iz vzorca so postavile cene za posamezni nalog v fiksni višini, torej se ne spreminja v odvisnosti od zneska plačila.

Cene v SIT

Storitve
 Najnižja
cena storitve
 Cene storitev pri ostalih bankah
 Najvišja cena storitve
 
Plačilni nalog posredovan prek elektronske banke:
 
 
 
 
- plačilo stranki pri isti banki
 30
 30 - 70
 150
 
- plačilo stranki pri drugi banki:
      
- poravnava v žiro kliringu
 50
 50 - 80
 150
 
- poravnava individualno in takoj v BPRČ
 490
 490 - 600
 600
 
Plačilni nalog posredovan na magnetnem mediju:
      
- plačilo stranki pri isti banki
 40
 50 - 80
 80
 
- plačilo stranki pri drugi banki:
      
- poravnava v žiro kliringu
 50
 60 - 80
 90
 
- poravnava individualno in takoj v BPRČ
 510
 510 - 600
 650
 
Plačilni nalog posredovan na papirju in predložen na bančnem okencu:
      
- plačilo stranki pri isti banki
 100
 150 - 170
 180
 
- plačilo stranki pri drugi banki:
      
- poravnava v žiro kliringu
 170
 170 – 200
 200
 
- poravnava individualno in takoj v BPRČ
 600
 600 - 800
 1000
 

Banke v glavnem ne bodo zaračunavale storitve odpiranja transakcijskih računov, razen v dveh bankah iz vzorca (predvidena cena 700 in 1000 SIT). Stroški vodenja transakcijskih računov za podjetja se bodo pri devetih od petnajstih bank gibali v razponu od 3000 do 4000 SIT, pri preostalih šestih bankah pa bo ta strošek nižji.

Pologe gotovine bodo banke zaračunavale različno tudi glede na način izvedbe pologa (v dnevno-nočni trezor, na bančnem okencu, pri stranki, v centralnem trezorju banke itd.), cene pa se gibljejo od 0,23% do 0,30% (najbolj odstopa ena banka za polog na bančnem okencu: provizija 1%).

Čeprav tarifa APP ni določena po primerljivi strukturi, je smiselno podati nekatere podatke, ki vendarle omogočajo relativne primerjave.

V Banki Slovenije smo se odločili zbrati podatke od bank o cenah najbolj tipičnih in pogostih plačilnih storitev. Podatke nam je sporočilo 15 bank od 24 bank z dovoljenjem za opravljanje plačilnih storitev za pravne osebe. Te banke predstavljajo 73% bilančne vsote bančnega sistema. Oba podatka kažeta, da gre za dovolj reprezentativen vzorec. Pregled cen je podan v preglednici, v kateri sta posebej navedeni najnižja in najvišja cena za posamezno vrsto plačilne storitve, poleg tega pa je prikazan še razpon cen pri preostalih bankah. Vrste storitev so opredeljene po načinu predložitve plačilnega naloga (po elektronski banki, na magnetnem mediju in na papirju pri bančnem okencu), in po načinu poravnave (s preknjižbo znotraj banke, kadar stranka plačuje stranki pri isti banki, in prek enega od obeh poravnalnih sistemov: posamezni nalog po vrednosti nad 3 mio SIT skozi BPRČ oziroma paketi nalogov nižjih vrednosti od 3 mio SIT skozi žiro kliring1). Vse banke iz vzorca so postavile cene za posamezni nalog v fiksni višini, torej se ne spreminja v odvisnosti od zneska plačila.

1 Od 1.oktobra letos bo mejni znesek znižan na 2 mio SIT.

v SIT 
 elektronski plačilni nalog za znesek do 3 mio SIT
 elektronski plačilni nalog za znesek nad 3 mio SIT
 papirni plačilni nalog za znesek do 3 mio SIT
 papirni plačilni nalog za znesek nad 3 mio SIT
 
banke *
 od 50 do 150
 od 490 do 1000
 od 170 do 200
 od 600 do 1000
 
APP **
 od 42 do 351
 od 351 do 13568
 od 42 do 591
 od 591 do 13568
 


* Pri bankah se razponi nanašajo na različne tarife po posameznih bankah, v okviru posameznih bank pa so tarife enake ne glede na višino plačila.
** Pri APP se razponi tarife nanašajo na plačila različnih zneskov; tarifa za plačila višjih zneskov je višja, razen pri zneskih nad navedeno točko preloma, ko postane tarifa fiksna.

Iz primerjave je razvidno, da bodo cene v segmentu plačil malih vrednosti za elektronske naloge primerljive le pri zneskih plačil do 1300 SIT, za višje zneske pa bodo tarife v nekaterih bankah že nižje. Za papirne naloge malih vrednosti bo veljalo (na podlagi sporočenih cenikov bank iz vzorca!), da bo plačilo zneska do 370 tisoč SIT cenejše pri APP, nad to vrednostjo pa bo že mogoče plačati ceneje pri eni od bank. Pri plačilih velikih vrednosti so cene za plačilno storitev v obeh okoljih, bančnem in APP, dokaj blizu skupaj za vrednosti plačil med 3 in 6 mio SIT (pri elektronskih in pri papirnih plačilnih nalogih velja podobno), nad 6 mio SIT pa bodo plačila prek bank (vsaj tistih iz vzorca) cenejša.

Pri primerjavi pa gre upoštevati še dve dejstvi: (prvič) APP ne zaračunava stroškov vodenja žiro računov, medtem ko banke pretežno zaračunavajo storitev vodenja transakcijskih računov, in (drugič) v bančnem okolju bo vsaj 40% vseh plačilnih nalogov izvršenih znotraj bank, kjer je razpon cen ne glede na višino zneska plačila za elektronske plačilne naloge od 30 do 150 SIT, za papirne pa od 100 do 180 SIT.

Zanimivo je tudi to, da se pri nekaterih bankah pojavlja že ponudba posebnih storitev. Večina jih je povezana s še drugimi možnostmi dostopa strank do bančnih storitev (npr. prek bankomata, prek telefona ipd.). Zanimivo je, da sta dve banki ponudili tudi storitev plačila velike vrednosti (za poravnavo v BPRČ) na osnovi nepreklicnega naloga, predloženega dva dni pred valuto plačila, za kar zaračunata polovično ceno osnovne storitve.

Darko Bohnec
Viceguverner

Sporočilo o prenosu računov pravnih oseb v banke

S tem, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 73. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ter pogoji iz kriterijev za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi, je bil v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije iz decembra 1999 določen datum, ko se lahko začne prenos računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet v banke - to je 11.09.2000. Čas do 11.09.2000 bo namenjen še zadnjim organizacijskim in tehničnim pripravam pri udeležencih, ki bodo sodelovali pri migraciji. Od dne, ko se začne migracija računov, bodo novo ustanovljene pravne osebe (razen oseb javnega prava) odpirale račune že v bankah in hranilnicah.

V mesecu septembru bodo banke predvidoma prevzele več kot 200 pravnih oseb, nato pa v obdobju zadnjega četrtletja okoli 3800 pravnih oseb. Potek migracije v naslednjem letu, predvsem dinamika izvajanja, bo dogovorjena do konca tega meseca.

Storitve plačilnega prometa za pravne osebe v državi bodo nudile vse banke, razen edine podružnice tuje banke, ki tudi sicer ne opravlja depozitnih poslov s strankami. Banke so za opravljanje navedenih plačilnih storitev pridobile posebna dovoljenja, predvidena v zakonu o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Hranilnice teh posebnih dovoljenj ne potrebujejo (dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev imajo po zakonu o bančništvu oziroma po predhodnem zakonu o bankah in hranilnicah), saj ne sodelujejo pri prevzemanju računov obstoječih pravnih oseb.

Dopolnilne informacije za razumevanje osnovnega sporočila za javnost

Izhodišče, da lahko izvajajo plačilni promet za pravne osebe tudi banke, je vsebovano v tretjem odstavku 73. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, uveljavljenem s spremembami zakona v septembru 1995. Zakon določa naslednje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da banke lahko začnejo izvajati plačilni promet za pravne osebe:

  • Zaporedje in način prenosa nalog plačilnega prometa določita sporazumno Banka Slovenije in minister, pristojen za finance.
    Dinamika in način prenosa nalog plačilnega prometa z Agencije RS za plačilni promet na banke je bila določena v gradivu, ki so ga pripravile za obravnavo na Vladi Republike Slovenije Banka Slovenije, Agencija RS za plačilni promet in Ministrstvo za finance. Vlada je decembra 1999 potrdila koncept migracije pravnih oseb na banke, po katerem naj bi pravne osebe prenesle račune v banke v sedmih (prvotno četrtletnih) obdobjih do konca septembra leta 2001. Koordinacijska skupina, ki je po sklepih Vlade pristojna za uravnavanje procesa migracije, trenutno pripravlja spremembe časovnega načrta za izvajanje migracije, kar je potrebno zaradi zamika samega začetka migracije. Dogovorjeno je že, da naj bi v septembru račune prenesle na banke “pilotske pravne osebe” (to so tiste, ki plačilne naloge že posredujejo v banke, plačila pa še vedno izvršuje Agencija RS za plačilni promet - teh pravnih oseb je čez 200), v zadnjem četrtletju 2000 pa naj bi izvajali prvi operativni načrt za prenos računov pravnih oseb na banke, v okviru katerega je predvidenih za prenos računov okoli 3800 pravnih oseb. Dinamika izvajanja načrtov za preostalih šest obdobij še ni dogovorjena. Doslej so banke pripravile že štiri (od sedmih) operativne načrte za prevzem računov pravnih oseb.
  • Kriterije, v skladu s katerimi banke lahko izvajajo naloge plačilnega prometa, objavita Banka Slovenije in minister, pristojen za finance.
    Z zakonom je bila predvidena objava kriterijev s 1.1.1996. Že takrat je bilo jasno, da bodo kriteriji obsegali predvsem določene formalne in organizacijsko - tehnične zahteve, ki pa jih podrobno in natančno še ni bilo mogoče zapisati. Iz vsebine objavljenih kriterijev in iz njih izhajajočih operativnih navodil jasno izhaja, da gre za zelo podrobno opisane postopke in ravnanja ne le bank, temveč še drugih vpletenih institucij, ki temeljijo na veljavnih zakonih, v glavnem izdanih po letu 1995. Kriterije, v skladu s katerimi banke lahko izvajajo naloge plačilnega prometa, sta Banka Slovenije in minister za finance objavila maja 2000 (Uradni list RS, št. 37/00 in 39/00). Usklajenost organizacijsko tehničnih navodil za izvajanje nalog, določenih v kriterijih, med Banko Slovenije, Agencijo RS za plačilni promet in Davčno upravo RS sta s podpisom dogovora dne 27.7.2000 ugotovila guverner Banke Slovenije in minister za finance. Dve navodili, ki predvidevata določeno ravnanje podjetij, sta objavljeni v Uradnem listu RS, št. 65/00 (o unovčevanju akceptnih nalogov in o zapiranju računov pravnih oseb). Preostala navodila (o zagotavljanju podatkov za statistiko, o posredovanju podatkov o neporavnanih obveznostih ter izplačilih plač in drugih dohodkov, o sodnih in davčnih izterjavah) pa so bila posredovana pristojnim institucijam, do konca avgusta pa bodo objavljena tudi na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Prav tako sta Banka Slovenije in minister za finance že potrdila Minimalne splošne pogoje vodenja transakcijskih računov, ki so jih sprejele banke in hranilnice v okviru Združenja bank Slovenije.
  • Plačilni promet za pravne osebe lahko banke opravljajo na podlagi dovoljenja Banke Slovenije in ministra, pristojnega za finance.
    Banke so v mesecih aprilu in maju 2000 predložile Banki Slovenije dokumentacijo, s katero izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih s kriteriji za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe. Strokovna komisija Banke Slovenije je pregledala dokumentacijo vsake posamezne banke, po potrebi zahtevala dopolnitve, poleg tega pa preverila izpolnjevanje pogojev v petih na podlagi vzorca izbranih bankah. Ugotovila je, da banke izpolnjujejo pogoje iz kriterijev, in predlagala, da izdajo dovoljenja bankam za opravljanje plačilnega prometa v državi (s tujino že ves čas opravljajo plačilni promet banke) za pravne osebe. Tako sta Banka Slovenije in minister za finance s 1.8.2000 izdala dovoljenja vsem bankam, razen edini podružnici tuje banke, ki za dovoljenje ni zaprosila. S pravili delovanja plačilnih sistemov, ki jih upravlja Banka Slovenije (BPRČ in žiro kliring), je bilo predvideno, da morajo v bankah na področju plačilnega prometa delati delavci, ki so za to strokovno usposobljeni, in da Banka Slovenije določi postopek preverjanja takšne usposobljenosti. V okviru Združenja bank Slovenije je organiziran izobraževalni program o plačilnem prometu in preizkus znanja po programu banke Slovenije. Doslej je preizkus znanja opravilo 152 bančnih delavcev.

Določitev datuma, ko se lahko začne prenos računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet v banke. V skladu s sklepi Vlade RS iz decembra 1999 se datum določi dogovorno med Banko Slovenije, ministrom za finance in Svetom Agencije RS za plačilni promet. Najprej je Svet Agencije RS za plačilni promet dne 21.6.2000 sklenil, da se lahko prenos računov začne v 45 dneh po sprejemu navodil, izdanih na podlagi kriterijev za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe. Dogovor o soglasju na navodila med Banko Slovenije in ministrom za finance je bil dosežen 27.7.2000, zato sta guverner in minister obvestila Agencijo RS za plačilni promet in banke, da se bo prenos računov pravnih oseb lahko začel 11.9.2000. S tem obvestilom za javnost pa to sporočamo še širši javnosti.

Izjava guvernerja Arharja za javnost

V zvezi z javnim povabilom, posredovanim preko različnih medijev, stranke SLS+SKD, guvernerju Banke Slovenije Francetu Arharju, ''naj se aktivno vključi v delo njihove stranke'', posreduje slednji naslednje sporočilo:

Zahvaljujem se za izkazano zaupanje, vendar kljub simpatijam, ki jih imam do ''pomladne opcije'' trenutno nimam namena prekiniti mandata, ki mi ga je podelil Državni zbor, kar bi vsekakor zahtevala tovrstna strankarska aktivnost.

Želim si, da bi še posebej nekateri projekti kot: prilagoditev domače centralnobančne zakonodaje modelu Evropske centralne banke; začetek prenosa plačilnega prometa za podjetja iz APP na poslovne banke septembra letos; kot tudi prizadevanje Banke Slovenije za stabilnost cen in domače valute, prinesli v preostanku mojega mandata, najboljše razultate.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 28.07.2000

Svet Banke Slovenije je na 208. seji, dne 28.7.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Ocenil je uresničevanje cilja denarne politike v tekočem letu. (1) Ugotovil je, da je gibanje rasti denarnega agregata M3 znotraj ciljnega razpona; (2) denarni agregat M3 je v enoletnem obdobju do trimesečja april-junij 2000 porasel za 15,2 %, od izhodiščnega obdobja pa za 6,6 %. Svet Banke Slovenije ostaja pri začrtanem cilju letne rasti, t.j. v razponu med 12 % in 18 %.

    Banka Slovenije je z denarno politiko podpirala uresničevanje inflacijskega cilja Vlade RS. Kot je pričakovala so bili inflacijski pritiski v prvem polletju večji od prvotno načrtovanih, zaradi močnega prenašanja rasti mednarodnih cen surovin in predvsem nafte na domače cene. Rast plač v prvem polletju ni bila vir inflacijskih pritiskov, obstaja pa skrb, da se nadaljnje usklajevanja plač v skladu z dogovorom med socialnimi partnerji in dodatne zahteve po višjih plačah odrazijo tudi kot povečani inflacijski pritiski. Banka Slovenije je s konsistentno politiko deviznega tečaja delovala v smeri zmanjševanja zunanjega neravnovesja. Pri tem se zaveda vzrokov zunanjega neravnovesja in omejenih možnosti tečajne politike pri njegovem odpravljanju ter po drugi strani negativnih vplivov prehitre depreciacije tolarja na stabilnost cen, zaradi česar zahteva to področje tudi večjo podporo ostalih ekonomskih politik.

    Pri nadaljnjem zniževanju inflacije predpostavlja Banka Slovenije odgovarjajočo naravnanost ostalih ekonomskih politik. Gibanje plač v začrtanih okvirih bi preko omejitve domače potrošnje zmanjševalo zunanje neravnovesje in vplivalo pozitivno na domače varčevanje, ki bi moralo biti podprto še z ustrezno strukturo obrestnih mer bank. Kljub visoki gospodarski rasti so zaradi spremenjene strukture BDP prihodki proračuna manjši od predvidevanj. Ne glede na to se mora proračunski primanjkljaj zadržati v predvidenih okvirih. K nadaljnjemu zniževanju inflacije bi pripomogla tudi konsistentna politika nadzorovanih cen. Z usklajenim delovanjem vseh ekonomskih politik bodo makroekonomski stroški zniževanja inflacije najmanjši, zagotovljene pa bodo tudi možnosti za dolgoročno zdravo in vzdržno gospodarsko rast.
  2. Soglašal je z izdajo dovoljenja Novi Ljubljanski banki d.d. za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 50 % delež v glasovalnih pravicah ali kapitalu Koroške banke d.d., Slovenj Gradec, bančna skupina NLB.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec avgust v višini 523.816 mio SIT, kar je 2,3 % več kot predhodni mesec.

(1) Bližnji cilj Banke Slovenije za leto 2000 je sprejel Svet Banke Slovenije na 197. seji dne 25.1.2000.

(2) Za agregat M3 se upošteva statistična definicija, t.j. podatek o mesečnih povprečjih na podlagi dnevnih stanj (tabela 1.1. Biltena Banke Slovenije). Letna rast je določena za obdobje od povprečja zadnjega trimesečja 1999 do povprečja zadnjega trimesečja 2000.

Sprememba izhodiščnega tečaja na trgu tujega denarja

Banka Slovenije z dnem 21.07.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 207,61 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 21.07.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 207,1948 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 208,0252 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Poseg BS na trgu tujega denarja

Banka Slovenije bo z dnem 18.07.2000 aktivno posegla na trgu tujega denarja. V skladu s pogodbo o sodelovanju banke in Banke Slovenije pri posegih na trgu tujega denarja, ki jo je sklenila v mesecu marcu letos z 21 bankami, Banka Slovenije določa izhodiščni tečaj v višini 207,54 SIT/EUR in največji razmik 0,2%. Na podlagi izhodiščnega tečaja in največjega razmika se izračuna najnižji nakupni in najvišji prodajni tečaj, po katerem mora pogodbena banka kupovati oziroma prodajati devize na trgu tujega denarja.

Tako bodo pogodbene banke od vključno 18.07.2000 odkupovale devize na podjetniškem trgu po najmanj 207,1249 SIT/EUR oz. prodajale devize po največ 207,9551 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah bo tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopal od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Banka Slovenije bo izhodiščni tečaj spreminjala v skladu z gibanji na trgu tujega denarja in na domačem denarnem trgu ter v skladu s cilji denarne politike.

Namen posega je vplivati na dinamiko spreminjanja tečaja na trgu tujega denarja. Banka Slovenije ocenjuje, da je trenutna rast deviznega tečaja na tem trgu prevelika.

Izročitev bankovcev za 5.000 in 1.000 tolarjev v obtok

Banka Slovenije bo 10. julija 2000 izročila v obtok bankovca za 5.000 tolarjev in 1.000 tolarjev. Nova bankovca se od bankovcev, ki so že v obtoku, razlikujeta v datumu izdaje, ki glasi “15. JANUAR 2000”.

Bankovci za 5.000 tolarjev z datumi izdaje “1. junij 1993” in “8. oktober 1997” ter bankovci za 1.000 tolarjev z datumi izdaje “15. januar 1992” in “1. junij 1993” ostajajo še naprej zakonito plačilno sredstvo.

Udeležba na konferenci Evropa in Balkan

Pod okriljem Pakta za stabilnost in Aspen Instituta iz Rima poteka 18. in 19. junija 2000 v Benetkah konferenca z naslovom: Evropa in Balkan - Pakt stabilnosti za reforme in razvoj.

Ob najvišjih predstavnikih številnih držav iz Evrope in ZDA, predstavnikih mednarodnih finančnih institucij in centralnih bank, na njej aktivno sodeluje tudi dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije.

Izročitev bankovca za 10.000 tolarjev v obtok

Banka Slovenije bo dne 19. junija 2000 izročila v obtok bankovec za 10.000 tolarjev. Od bankovca v obtoku se razlikuje v naslednjem:

  1. sprednja stran:
    • ob desnem robu je fluorescentni trak, na katerem se ponavlja faksimile podpisa Ivana Cankarja, pisateljsko pero, in v mikro pisavi izpisan citat iz Cankarjevega dela “Ottakring”,
    • pisateljsko pero v zgornji levi polovici bankovca nima OVI zaščite (optično spremenljiva barva) in je vijolične barve;
  2. zadnja stran:
    • datum izdaje bankovca je “15. JANUAR 2000”,
    • desno od guvernerja dr. Arharja je kot član Sveta Banke Slovenije podpisan Darko Bohnec (na starem bankovcu je bil podpisan dr. Marko Kranjec).

Sklep o spremembi sklepa o glavnih znamenjih bankovca za 10.000 tolarjev in Sklep o izročitvi bankovca za 10.000 tolarjev v obtok bosta objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.

Opozarjamo, da bankovec za 10.000 tolarjev z datumom izdaje “28. junij 1994” ostaja še naprej zakonito plačilno sredstvo.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.06.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 206. seji dne 08.06.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Obravnaval in soglašal je s predlogom časovnega okvira liberalizacije kapitalskih tokov s tujino.Glede tega je sprejel naslednja stališča:
    • Čas, po katerem nerezidentu ni potrebno plačati premije za nakup pravice do nakupa deviz, bo Banka Slovenije postopoma skrajševala, in sicer v treh korakih: prvič konec leta 2000, drugič konec leta 2001 in tretjič, dokončno konec leta 2002.
    • Obvezno plačilo premije za nakup pravice do nakupa deviz pri Banki Slovenije v višini stanja na skrbniškem računu bo Banka Slovenije dokončno odpravila konec leta 2002.
    • Do sredine leta 2001 bo Banka Slovenije sprostila omejitve za prosto odpiranje tekočih in depozitnih računov v tujini za gospodarski sektor, do vstopa v Evropsko Unijo pa še za ostale sektorje (prebivalstvo).
    • Banka Slovenije bo do konca leta 2001 popolnoma sprostila omejitve fizičnih prenosov finančnih sredstev rezidentov v in iz Slovenije.
    • Do konca leta 2000 bo Banka Slovenije popolnoma sprostila omejitve dviga tolarske gotovine z računa nerezidenta.

      V kolikor bo proces nadaljnje gospodarske stabilizacije v prihodnosti uspešnejši, bo lahko Banka Slovenije navedeno časovno prilagajanje še skrajšala.
  2. Obravnaval je osnutek sprememb Uvoda v Slovenske računovodske standarde  in sprejel naslednji temeljni izhodišči:
    Splošno prevrednotenje kapitala naj bi se obračunavalo na podlagi indeksa cen življenskih potrebščin.
    Prav tako ni potrebno predpisovati splošnega prevrednotenja kapitala, kajti skrb za ohranjanje njegove vrednosti bi morali izkazovati lastniki kapitala.
  3. Banka Slovenije bo z 19. junijem letos izročila v obtok nov bankovec za 10.000 tolarjev. V primerjavi z dosedanjim bankovcem bo imel dodatno zaščito pred ponarejanjem, ki je v obliki fluorescentnega srebrnega traku na desni strani bankovca.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.05.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 205. seji dne 23.05.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Pri obravnavi tekočih gibanj je ugotovil, da Slovenija dosega vzpodbudne rezultate kar zadeva gospodarsko rast, in da so izgledi na tujih trgih tudi za bližnjo prihodnost pozitivni. Istočasno se krepijo inflacijski pritiski, katerih vzrok so višje cene energije, kot tudi nekaterih pomembnih borznih artiklov na svetovnih trgih, pa tudi cenovni premiki na domačem trgu, tako pri kontroliranih, kot tudi nekaterih prostih cenah.
    Zaradi teh dejstev Svet meni, da je v takih razmerah nadaljevanje restriktivnejše denarne politike v smeri umirjanja inflacije nujno.
    Sprejel je sklep, da Banka Slovenije z veljavnostjo od 1. 6. letos zviša eskontno stopnjo z 8 % na 9 %, in lombardno stopnjo z 9 % na 10 % letno.
    Istočasno je priporočil, naj Banka Slovenije pri repo poslih z bankami poviša obrestno mero za 0,5 odstotne točke s takojšnjo veljavnostjo.
  2. Na podlagi poročila posebne komisije je soglašal, da se lahko vsem 24 slovenskim bankam izda dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi.
  3. Na osnovi javnega razpisa je za izvajalca revizije letnega obračuna Banke Slovenije za leta 2000, 2001 in 2002 izbral firmo PRICEWATERHOUSECOOPERS AG, Zurich,
    Izbor revizorja mora potrditi še Parlament RS.
  4. Potrdil je najmanjši znesek deviz s katerim morajo razpolagati pooblaščene banke v mesecu juniju, in sicer v višni 507.340 mio SIT, kar je 3,1 % več od predhodnega meseca.
  5. Soglašal je z izdajo dovoljenja družbi Autocommerce d.d.,  Ljubljana za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 33% delež v kapitalu ali delež glasovalnih pravic v Factor banki d.d.,  Ljubljana.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 09.05.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 204. seji dne 09.05.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Sprejel je spremembo Sklepa o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti, skladno s katero lahko Slovenska izvozna družba  skladno s svojo poslovno politiko odobri rezidentom kredit v tujem denarju za financiranje priprave za izvoz, pod pogojem, da so ta sredstva uporabljena za plačilo v tujino, oziroma odobri bankam kredit v tujem denarju za refinanciranje izvoznega kredita.
  2. Seznanil se je z usklajenimi Kriteriji za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi in pozval Svet Agencije za plačilni promet , naj sprejme sklep o pričetku postopne migracije računov pravnih oseb v banke. Omenjeni sklep, naj bi Svet Agencije za plačilni promet sprejel na svoji prvi naslednji seji, po možnosti še ta mesec tako, da bi se postopen prenos računov lahko pričel v začetku meseca junija letos.
  3. Opravil je prvo razpravo o prilagajanju Zakona o Banki Slovenije novi evropski zakonodaji oziroma statutu Evropske centralne banke.

Unovčevanje štirinajste izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije

V zvezi z unovčevanjem blagajniškega zapisa Banke Slovenije v apoenih po 500.000 tolarjev, ki dospe v izplačilo 25.05.2000, Banka Slovenije obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniškega zapisa potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d.. Bankam - imetnikom blagajniškega zapisa bo denarna sredstva na dan dospelosti izplačala Banka Slovenije na njihov poravnalni račun.

Banka Slovenije bo na dan dospelosti prek pooblaščenega izplačevalca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 22.05.2000 (stanje konec dneva poslovanja).

Nova Kreditna Banka Maribor bo kot pooblašceni izplačevalec blagajniških zapisov imetnike zaprosila za potrebne podatke za izplačilo ob dospelosti (ime lastnika, naslov in št. računa za izplačilo).

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.04.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 203. seji dne 20. 4. 2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Potrdil je predlog posebnega statističnega standarda objavljanja podatkov Mednarodnega denarnega sklada o mednarodni likvidnosti Slovenije. Podatki bodo objavljeni na nacionalni strani Slovenije v okviru internet strani Mednarodnega denarnega sklada . S tem Banka Slovenije skupaj z Ministrstvom za finance in Statističnim uradom kontinuirano izvaja načelo transparentnega objavljanja finančnih podatkov do domače in mednarodne javnosti.
  2. Obravnaval je prvi osnutek predloga, ki naj bi konkretneje urejal model zajamčnih vlog v slovenskih bankah, vzpostavljen z novim Zakonom o bančništvu z namenom, da se k nadaljnji diskusiji pritegnejo tudi vse slovenske banke.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec maj v višini 492.264 mio SIT, kar je 1,5 % več kot predhodni mesec.

Izročitev kovanca za 10 SIT v obtok

Banka Slovenije bo dne 19. aprila 2000 preko bank v Republiki Sloveniji in podružnic Agencije Republike Slovenije za plačilni promet izročila v obtok kovanec za 10 tolarjev z znamenji, ki so bila določena z odlokom o glavnih znamenjih kovanca za 10 tolarjev (Uradni list RS, št. 102/99). Sklep o izročitvi kovanca za 10 tolarjev v obtok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/00.

Bankovec za 10 tolarjev ostaja še naprej zakonito plačilno sredstvo.

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu

Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in njegov namestnik Samo Nučič bosta jutri, 14. aprila 2000, odpotovala na spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega in finančnega odbora - IMFC (prej imenovanega Interim Committee) Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu. Odbor bo obravnaval že nekaj časa aktualno temo preobrazbe vloge Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v globalni ekonomiji, ukrepe s katerimi bi MDS zagotovil namensko porabo dodeljenih sredstev MDS oz. preprečil morebitno zlorabo, in druge aktualne zadeve. Guverner in njegov namestnik se bosta v času zasedanja IMFC tudi sestala z nekaterimi visokimi uradniki MDS in Svetovne banke.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.04.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 202. seji dne 11. 4. 2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Potrdil je Sklep o spremembi sklepa o izdaji blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju, s katerim ukinja možnost vpisa blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju za podjetja. Sklep začne veljati 25. aprila 2000.
  2. Seznanil se je s statističnim pregledom neposrednih in portfolio naložb v Sloveniji.
    Pri tem je ugotovil, ob padanju letnega priliva neposrednih naložb preko plačilne bilance v letu 1999, v obdobju od 1994 do 1998 porast zaupanja obstoječih tujih investitorjev, kar kažeta zlasti porast reinvestiranih dobičkov in neto obveznosti iz financiranja domačih podjetij do tujih vlagateljev. Gibanje slednjih dveh kategorij neposrednih naložb odraža dejansko izkazan dolgoročni interes obstoječih tujih investitorjev v preteklem obdobju. Svet opozarja zlasti na izsledke študije Svetovne banke in Fias (“Administrative barriers to investors”), ki navajata številne kvalitativne razloge za oviranje tujih investitorjev v Sloveniji (področje zaposlovanja, urejanje zemljiško pravnih zadev, ipd.).
    Pri statističnem pregledu portfeljskih naložb tujih investitorjev od leta 1996 dalje ugotavlja njihovo odvisnost od uvajanja režima skrbniških računov, zlasti pa dveh gospodarskih kriz v svetu (azijske in ruske), pri čemer v povprečju preko 80 % prometa oziroma neto nakupov tujcev predstavljata prometa z delnicami le dveh podjetij. Primarne emisije obveznic in delnic v obdobju 1994 do 1999, ki omogočajo dejansko dokapitalizacijo podjetij preko kapitalskega trga, so bile zanemarljive in so znašale le nekaj preko 50 milijard tolarjev, pri čemer v povprečju pri obeh vrstah vrednostnih papirjev 75 % emisije odpade na bančni sektor.
    Statistični podatki bodo na voljo zainteresirani javnosti (zbornik posveta pri GZS, internet stran BS, itd.).

Sporočilo o obisku dr. Arharja v Kanadi in ZDA

Guverner Banke Slovenije, dr. France Arhar, je danes odpotoval v Kanado, kjer bo na povabilo Kanadskega slovenskega kongresa  iz Toronta ob njegovi 10 letnici udeležencem zasedanja spregovoril o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo. V Torontu se bo sestal tudi z nekaterimi poslovnimi bankami in z J. Palladinijem, ministrom za ekonomski razvoj vlade Ontaria.

Ob tej priložnosti se bo dr. Arhar v Ottawi sestal z Gordonom Thiessenom, guvernerjem Bank of Canada, kanadske centralne banke, in njegovimi sodelavci.

Obisk na ameriški celini bo guverner dr. Arhar sklenil z obiskom v clevelandski osrednji banki iz sistema ameriških centralnih bank,  Federal Reserve Bank of Cleveland  v Clevelandu, kjer se bo sestal z Jerryjem Jordanom, njenim predsednikom. Predsednik Jordan je bil leta 1999 na krajšem delovnem obisku v Banki Slovenije.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 28.03.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 201. seji dne 28.03.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Sprejel je Letno poročilo Banke Slovenije za leto 1999.
    Potrdil je revidirane računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 1999. Revizijo je opravila firma PriceWaterhouseCoopers iz Zuericha.
    V rezerve za tečajne razlike je v skladu z zakonom razporedil 38,4 milijarde tolarjev pozitivnih tečajnih razlik. V splošne rezerve Banke Slovenije za tveganja iz poslovanja je razporedil 1,6 milijarde tolarjev in za Proračun Republike Slovenije 240 milijonov tolarjev.
    Potrdil je finančni načrt Banke Slovenije za leto 2000.
    Letno poročilo Banke Slovenije za leto 1999, revidirani računovodski izkazi Banke Slovenije za leto 1999 in finančni načrt Banke Slovenije za leto 2000 bodo poslani Državnemu zboru Republike Slovenije v potrditev v skladu z Zakonom o Banki Slovenije.
  2. Soglašal je s pripojitvijo Mariborske hranilnice-posojilnice d.o.o., Maribor k Delavski hranilnici d.d., Ljubljana. Prav tako je soglašal, da lahko SKEI sistema Gorenje, Velenje pridobi kvalificirani delež, ki posredno ali neposredno presega 10 % delež v kapitalu Delavske hranilnice d.d., Ljubljana.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz s katerim morajo razpolagati pooblaščene banke v višini 484.786 mio SIT, kar je 2,3 % več kot predhodni mesec.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.03.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 200. seji dne 14.03.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Razpravljal je o instrumentariju, ki ga uporablja Banka Slovenije za posege na denarnem trgu. Podprl je predloge za določene spremembe nekaterih instrumentov, s katerimi Banka Slovenije nastopa na tolarskem in deviznem trgu.
  2. Seznanil se je z namerami bank o spremembi poslovanja s čeki. Banke opozarja, da je potrebno pri uveljavitvi sprememb upoštevati primeren rok za prilagoditev novemu poslovanju. Svet banke in vse udeležence na trgu, poziva, naj svoje medsebojne odnose uredijo tako, da bo plačevanje s čeki obstojalo tudi v bodoče, in sicer v skladu z Zakonom o čeku in z Navodili o načinu vnovčevanja čekov, ki jih je 24. novembra 1995 izdala Banka Slovenije oziroma na način, ki ga prakticira poslovni svet v notranjem in mednarodnem prometu.
  3. Potrdil je nekatere olajšave na področju poslovanja z gotovino s tujino. Najpomemebnejše spremembe so, da so na podlagi predhodnega dovoljenja Banke Slovenije poleg plačila uvoza in izvoza blaga in storitev dovoljena plačila med rezidenti in nerezidenti v tuji gotovini iz naslova drugih tekočih in kapitalskih poslov, ter da lahko banke prosto iznašajo tujo gotovino iz Slovenije. Kot vnos in iznos gotovine se šteje tudi pošiljanje gotovine v pisemskih pošiljkah.
    Poleg tega bodo odslej dovoljeni neomejeni dvigi s tolarskega računa nerezidentom - fizičnim osebam.
  4. Seznanil se je s Poročilom o Sloveniji, ki ga je 3. marca letos obravnaval Odbor izvršilnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada v zvezi z zadnjimi rednimi posvetovanji misije Mednarodnega denarnega sklada po 4. členu statuta v Sloveniji v mesecu novembru 1999.
  5. Sprejel je osnutek Letnega poročila o poslovanju Banke Slovenije v letu 1999 oziroma o izvajanju denarne politike v preteklem letu.

Prenehanje objavljanja tečajnice dvodelnih blagajniških zapisov

Obveščamo vas, da vam bomo tečajnico za dvodelne blagajniške zapise Banke Slovenije 12. emisije 1. serije (dospelost 16.03.2000) zadnjič posredovali za objavo dne 15.03.2000 za 16.03.2000.

Izplačilo prve serije dvanajste emisije "dvojčka" Banke Slovenije

Dne 16.03.2000 dospe v izplačilo prva serija dvanajste emisije dvodelnega blagajniškega zapisa - dvojčka.

Imetnik dvodelnega blagajniškega zapisa Banke Slovenije lahko na dan dospelosti, to je 16.03.2000 (lahko pa tudi kasneje, vendar v roku največ pet let po datumu dospelosti blagajniškega zapisa), unovči blagajniški zapis v banki, v kateri je izvršil nakup ali pa v drugi banki, pooblaščeni za prodajo dvojčkov.

Za del blagajniškega zapisa, ki je izplačljiv v tolarjih (A), prejme imetnik na dan dospelosti znesek v višini nominalne vrednosti, označene na vrednostnem papirju, povečane za revalorizacijske obresti od dneva izdaje do dospelosti in sicer za mali apoen 100.416,00 tolarjev in za veliki apoen 1.004.160,00 tolarjev. Za del blagajniškega zapisa, ki je izplačljiv v tujem denarju (B), prejme imetnik na dan vnovčenja 1.000 DEM za mali apoen in 10.000 DEM za veliki apoen.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 29.02.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 199. seji dne 29. 2. 2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Potrdil je nerevidirane računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 1999. Presežek prihodkov nad odhodki, brez tečajnih razlik, je znašal 1.795 mio tolarjev. Od tega je 1.555 mio tolarjev presežka, v skladu s 85. členom Zakona o Banki Slovenije  razporedil za posebne rezerve namenjene splošnim tveganjem pri poslovanju banke in 240 mio tolarjev za proračun Republike Slovenije za poravnavanje obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu za pokritje terjatev iz naslova v letu 1999 plačanih obresti na alokacijo SDR. Neto pozitivne tečajne razlike v višini 38,4 milijarde tolarjev se v skladu s 79. členom Zakona Banki Slovenije prenesejo na poseben račun rezerv za tečajne razlike.
  2. Obravnaval je Poročilo o uporabi sodobnih plačilnih instrumentov v letu 1999. Tako je bilo konec preteklega leta v Sloveniji 765 bančnih avtomatov, na katerih je bilo opravljeno 35 milijonov dvigov v vrednosti 308 milijard tolarjev. Ob koncu leta je bilo 15.287 terminalov na elektronskih prodajnih mestih, na katerih je bilo opravljeno 38 milijonov plačil v vrednosti 223 milijard tolarjev. S kreditnimi plačilnimi karticami je bilo opravljenih 44 milijonov plačil v vrednosti 225 milijard tolarjev, vnovčenih čekov občanov je bilo 23 milijonov v skupni vrednosti 250 milijard tolarjev. Promet s sodobnimi plačilnimi sredstvi je v porastu, razen pri čekih občanov, kjer je razviden upad, zaradi uporabe ostalih plačilnih instrumentov. Močno raste tudi vrednost prometa s čip karticami kot posledica porasta mobilne telefonije, kjer je vrednost v zadnjem četrtletju preteklega leta presegla 2 milijardi tolarjev.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec marec, v višini 473.724 mio tolarjev, kar je 3,2 % več od predhodnega meseca. Pretežni del porasta je zaradi spremembe razmerja med USD in tolarjem.

Unovčevanje 13. izdaje blagajniškega zapisa BS z nakupnim bonom

Banka Slovenije obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniških zapisov z nakupnim bonom, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d..

Banka Slovenije bo 1. marca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 25.02.2000 (stanje konec dneva poslovanja).

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.02.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 198. seji dne 15.02.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Potrdil je koncept nekoliko spremenjenega pogodbenega sodelovanja med Banko Slovenije in poslovnimi bankami pri posegih na trgu tujega denarja, ki je odraz spremenjenih institucionalnih okvirjev povezanih z modelom svobodnega gibanja kapitala. Banke, ki bodo z Banko Slovenije sklenile pogodbo o tovrstnem sodelovanju, bodo lažje prilagajale svojo devizno pozicijo spremenjenim razmeram na trgu. Sprejeti koncept bo še prediskutiran s poslovnimi bankami.
  2. Sprejel je Poročilo o izvajanju reforme plačilnih sistemov za drugo polletje 1999 in sprejel program predvidenih aktivnosti v letošnjem letu. Med pomembnejše aktivnosti sodijo prehod računov pravnih oseb v bančno okolje in aktivnosti pri oblikovanju Zakona o plačilnem prometu.
    Prav tako je obravnaval Kriterije za opravljanje plačilnega prometa v bankah. Ugotovljeno je bilo, da so kriteriji med Banko Slovenije in Ministrstvom za finance okvirno usklajeni, medtem ko naj bi se nekatera tehnična vprašanja med obema institucijama še dorekla.
    Odprta so nekatera vprašanja glede kompetenc oziroma odnosov med posameznimi institucijami (poleg MF in BS še APP in DURS) in način izvajanja zahtev iz kriterijev.
    Dogovorjeno je bilo, da bosta obe instituciji na strokovni ravni v najkrajšem možnem času odprta vprašanja uskladili.
    Istočasno je sprejel pobudo, s katero poziva Svet APP, da čimpreje sprejme sklep, na podlagi katerega se APP vključi v BPRČ in žiro kliring. Dodatno je opozoril, da se pri prehodu podjetij oziroma prenosu njihovih računov v banke ne sme poslabšati položaj upnikov oziroma zavarovanj njihovih terjatev.
  3. Spremenil je sklep, ki se nanaša na odpiranje deviznih računov rezidentov tako, da se pri tem smiselno upoštevajo določbe iz Zakona o preprečevanju pranja denarja, kar pomeni tehnično enostavnejši postopek (ni več potrebno obvezno fotokopiranje uradnih dokumentov, ki so banki predloženi za identifikacijo stranke ob odpiranju računa), ki je v skladu z ustreznimi evropskimi direktivami.

Zaključevanje prodaje dvanajste emisije "dvojčka"

Sporočamo vam, da Banka Slovenije zaključuje prodajo prve serije dvanajste emisije dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije z rokom dospelosti 16.03.2000. Vpisovanje omenjenih blagajniških zapisov se ustavi od vključno 16.02.2000.

Unovčevanje trinajste izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom (dospelost 01.03.2000)

V zvezi z unovčevanjem blagajniških zapisov Banke Slovenije z nakupnim bonom, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev, ki dospejo v izplačilo 01.03.2000, Banka Slovenije obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniških zapisov potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d.. Bankam - imetnikom blagajniškega zapisa bo denarna sredstva na dan dospelosti izplačala Banka Slovenije na njihov poravnalni račun.

Banka Slovenije bo na dan dospelosti prek pooblaščenega izplačevalca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 25.02.2000 (stanje konec dneva poslovanja).

Nova Kreditna Banka Maribor bo kot pooblaščeni izplačevalec blagajniških zapisov imetnike zaprosila za potrebne podatke za izplačilo ob dospelosti (ime lastnika, naslov in št. računa za izplačilo).

V primeru, da obveznosti iz blagajniškega zapisa na dan dospelosti ni mogoče izpolniti zaradi napačnih podatkov ali pa potrebnih podatkov za izplačilo ni, se šteje, da je imetnik blagajniškega zapisa v upniški zamudi. Imetnik blagajniškega zapisa, ki je v upniški zamudi lahko zahteva denarno izplačilo dospelih blagajniških zapisov v roku petih let po dospelosti. V tem primeru mora imetnik blagajniškega zapisa predložiti Banki Slovenije pisni zahtevek za nakazilo denarnih sredstev z vsemi potrebnimi podatki za izplačilo. Denarna sredstva bodo imetniku nakazana v roku treh delovnih dni po prejemu zahtevka.

Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 2000

Bližnji cilj Banke Slovenije za leto 2000 je sprejel Svet Banke Slovenije na 197. seji dne 25.1.2000.

Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 2000 je letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 12% in 18%.

Za agregat M3 se upošteva statistična definicija tj. podatek o mesečnih povprečjih na podlagi dnevnih stanj (tabela 1.1. Biltena Banke Slovenije). Letna rast je določena za obdobje od povprečja zadnjega trimesečja 1999 do povprečja zadnjega trimesečja 2000.

Predpostavke

Zakonska pristojnost Banke Slovenije je skrb za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine. Ob določitvi bližnjega cilja denarne politike za leto 2000 je Banka Slovenije upoštevala kot predpostavke naslednje parametre:

  • letna rast realnega bruto domačega proizvoda za 4,0%
  • primanjkljaj vladnega sektorja 1,0% BDP
  • letna rast realnih neto plač za 2,5%,

ki izhajajo iz sprejetega Proračunskega memoranduma za letošnje leto in ki vplivajo, poleg denarne politike, na stabilnost tolarja oziroma na rast cen.

Banka Slovenije si bo z denarno politiko prizadevala ustvarjati vsaj take pogoje za stabilnost valute, kakor sledi iz predvidevanj Vlade RS o inflaciji v letu 2000. Banka Slovenije pričakuje, da bodo inflacijski pritiski in inflacija v letu 2000 v veliki meri odvisni tudi od impulzov iz tujine, na domačem trgu pa predvsem od splošne rasti plač, še posebej v javnem sektorju, kot tudi od izvajanja politike nadzorovanih cen. Banka Slovenije zato pričakuje od socialnih partnerjev zmernost in realnost pri pogajanjih glede oblikovanja politike plač.

Banka Slovenije si bo v skrbi za stabilnost domače valute prizadevala s konsistentno politiko deviznega tečaja delovati v smeri zmanjševanja zunanjega neravnovesja.

Spremljanje uresničevanja cilja

Banka Slovenije bo sledila uresničevanju zastavljenega cilja. Če bodo med letom nastopila večja odstopanja od predpostavk, predvsem zaradi povečanih nihanj v finančnih tokovih s tujino, v povezavi z dogodki na tujih in domačih trgih, se bo Banka Slovenije odločila, kako se bo prilagodila spremenjenim razmeram.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 25.01.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 197. seji dne 25.01.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Potrdil je oceno doseganja bližnjega cilja denarne politike Banke Slovenije, denarni agregat M3, v letu 1999. Rast denarnega agregata M3, je bila v letu 1999 predvidena na ravni med 16% in 24%.Dejanska gibanja kažejo, da se je denarni agregat M3 v letu 1999 povečal za 16% in se nahaja na spodnji meji postavljenega bližnjega cilja. Povečanje M3 za 224 mlrd SIT v enoletnem obdobju je posledica večanja kredita do domačih nebančnih sektorjev za 285 mlrd SIT, večanja neto terjatev do tujine za 1 mlrd SIT in po drugi strani večanja tistih obveznosti bančnega sektorja, ki ne spadajo v denarni agregat M3 za 62 mlrd SIT. Glavni vir večanja domačih aktiv je bil porast posojil podjetjem in nebančnim finančnim organizacijam za 167 mlrd SIT ali za 25%, porast posojil prebivalstvu za 84 mlrd SIT ali za 28% in vladnemu sektorju za 19 mlrd SIT ali za 17%. Na rast denarnega agregata M3 je v letu 1999 najbolj vplivala rast vpoglednih tolarskih vlog pri bankah in Banki Slovenije. Ta agregat je porastel med zadnjima četrtletjema 1998 in 1999 za 23%. Dokaj močan je bil tudi porast deviznih vlog pri bankah in sicer za 83,7 mlrd SIT ali za 21%. Vezane tolarske vloge pri bankah in Banki Slovenije so porastle za 113,1 mlrd SIT oziroma za 12%.
  2. Pričel je razpravo in sprejel osnovne usmeritve za postavitev bližnjega cilja denarne  politike Banke Slovenije za leto 2000.
  3. Sklenil je, da bo pričela Banka Slovenije s 16.02.2000 javno objavljati desetdnevno bilanco stanja Banke Slovenije.
  4. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec februar 2000 v višini 459.023 mio SIT, kar je 0,8% več od predhodnega meseca.

Temeljna obrestna mera in mera zamudnih obresti v februarju 2000

Ljubljana, 20. januarja 2000

Statistični urad Republike Slovenije  bo informacijo o rasti cen življenskih potrebščin v mesecu januarju 2000 predvidoma objavil 4. februarja in ne kot običajno zadnji delovni dan v mesecu. Banka Slovenije mesečno temeljno obrestno mero za določen mesec izračuna kot aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen življenskih potrebščin v Republiki Sloveniji v preteklih dvanajstih mesecih.

V skladu z odstavkom 2a. sklepa Banke Slovenije o temeljni obrestni meri (Uradni list RS 61/96, 3/97, 23/97 in 81/97), se pri izračunu mesečne temeljne obrestne mere kot mesečne stopnje rasti cen življenskih potrebščin v Republiki Sloveniji v preteklih dvanajstih mesecih upošteva zadnjih dvanajst stopenj rasti, dokončno ali začasno objavljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije najkasneje do zadnjega delovnega dne predhodnega meseca. Temeljno obrestno mero za februar 2000 bo Banka Slovenije zato izračunala na podlagi istih podatkov kot temeljno obrestno mero za mesec januar 2000.

Temeljna obrestna mera in obrestna mera zamudnih obresti za mesec februar 2000 bosta objavljeni 31.01.2000.

Ljubljana, 20.01.2000

Jože Bradeško
Danica Prelovšek 
Centralnobančne operacije

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.01.2000

Svet Banke Slovenije je na svoji 196. seji dne 11.01.2000 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Pričel je razpravo o instrumentu obvezne rezerve v povezavi z novimi bančnimi produkti na domačem denarnem trgu, primerjajoč pri tem rešitve, ki so v veljavi pri Evropski centralni banki.
  2. Seznanil se je z informacijo in dosedanjim potekom pogajanj o Nacionalnem programu Slovenije za prevzem evropske zakonodaje (Acquis) v letu 2000. Pri tem je ugotovil, da Banka Slovenije na področjih, za katera je odgovorna, spoštuje določila in roke navedene v Pridružitvenem sporazumu, ki ga je Slovenija podpisala z Evropsko Unijo.
  3. Pričel je postopek za izbor pooblaščenega zunanjega revizorja za poslovanje Banke Slovenije za naslednje triletno obdobje od 01.01.2000. Za leto 1999 bo revizijo opravila še revizijska hiša PricewaterhouseCoopers  iz Zuricha, ki ji bo potekla triletna pogodba. Soglasje na izbor novega revizorja mora dati tudi Državni zbor RS.
  4. Seznanil se je z informacijo o prehodu bančnega sistema in Banke Slovenije v leto 2000. Ugotovil je, da je bil prehod opravljen uspešno in skladno s posebnim programom, ki se je izvajal v zadnjih dveh letih. Banka Slovenije tudi ni imela težav pri prehodu v leto 2000 s svojimi partnerji v tujini.
  5. Soglašal je z izdajo dovoljenja gospodarski družbi Sava d.d., Kranj  za pridobitev kvalificiranega deleža, ki posredno ali neposredno presega 20% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu Gorenjske banke d.d., Kranj.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 21.12.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 195. seji dne 21. 12. 1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Sprejel je Sklep o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi, ki omogoča nadzor nad finančnim položajem in tveganji, ki so jim izpostavljene banke zaradi povezav z drugimi osebami v bančni skupini.
  2. Sprejel je Sklep o usklajevanju hranilno kreditnih služb z določbami Zakona o bančništvu.
    Hranilno kreditne službe se morajo uskladiti z Zakonom o bančništvu najkasneje do 20. 2. 2004.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec januar 2000, ki je 456.523 mio SIT in je za 2,2 % večji od predhodnega.
  4. Soglašal je z izdajo dovoljenja Novi Ljubljanski banki d.d.,  Ljubljana za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 50 % delež glasovalnih pravic ali kapitala Dolenjske banke d.d., Novo mesto.
  5. Zavrnil je izdajo dovoljenja Abanki d.d., Ljubljana za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega mejo 10 % deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu SKB banke d.d., Ljubljana.
  6. Zavrnil je izdajo dovoljenja SKB banki d.d., Ljubljana za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega mejo 10 % deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu Abanke d.d., Ljubljana.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 07.12.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 194. seji dne 7.12.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe, stališča in ugotovitve:

  1. Obravnaval je poslovanje bank in hranilnic v letošnih prvih desetih mesecih in ugotovil, da slednje dosegajo pretežno dobro rast obsega poslovanja, vendar ta v veliki meri izvira iz sredstev tujih bank in Banke Slovenije, v manjši meri pa tudi iz povečanja vlog nebančnega sektorja. Zadovoljiva je rast vlog gospodinjstev, ki so se do konca oktobra 1999 glede na december 1998 realno povečale za 4%, vloge gospodarstva so se v istem obdobju realno zmanjšale za 3%.
    Ob tem izrazito naraščujoč neto kapitalski pritok deviz ne povečuje vlog nebančbnega sektorja, temveč služi pokrivanju primanjkljaja tekočega dela plačilne bilance. V preteklih dveh letih so sicer močni neto kapitalski tokovi, ob presežku v tekočem delu plačilne bilance, služili povečanju obsega poslovanja bančnega sektorja.
    Povpraševanje po devizah vse leto presega ponudbo. Predvsem višina aktivnih obrestnih mer pospešuje zadolževanje v tujini. Obrestni razmik se sicer zmanjšuje, vendar še vedno znaša 5,7 odstotnih točk.
    Domače banke bi se morale prilagoditi povečani investicijski dejavnosti, povezani z zaključevanjem privatizacije gospodarskih družb in njihovih potreb po dolgoročnih in kratkoročnih kreditih, povezanih s predvideno gospodarsko rastjo. Kljub temu, da prirast dolgoročnih kreditov nebančnemu sektorju peša od polletja, pa so se krediti gospodarstvu do konca oktobra letos glede na december 1998 realno povečali za 9%, krediti gospodinjstvom pa realno za 14%.
  2. Seznanil se je s pripravami in sprejel ustrezne ukrepe za nemoten prehod Banke Slovenije v leto 2000.

Obvestilo o prodaji blagajniških zapisov Banke Slovenije

Obveščamo vas, da bo Banka Slovenije prodajala blagajniške zapise v apoenih po 500.000 tolarjev. Avkciji za nakup 14. izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije v apoenih po 500.000 tolarjev in za nakup 13. izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom (blagajniški zapis se vpisuje brez nakupnega bona) bosta 07.12.1999. Ponujena količina znaša za vsako avkcijo 10.000 lotov v nominalni vrednosti 5 milijard tolarjev oz. 10 milijard tolarjev za obe avkciji. Cena blagajniškega zapisa 14. izdaje se licitira od najmanj 99,6% navzgor, cena blagajniškega zapisa 13. izdaje pa od najmanj 99,5% navzgor. Pri licitaciji se upošteva teoretična vrednost na dan denarne poravnave, to je dne 08.12.1999. Pravne in fizične osebe lahko oddajo naročilo za nakup pri bankah.

Obvestili o blagajniških zapisih Banke Slovenije

Prodaja blagajniških zapisov Banke Slovenije

Obveščamo vas, da bo Banka Slovenije naslednji teden prodajala blagajniške zapise v apoenih po 500.000 tolarjev. Na dan 29.11.1999 bo avkcija za nakup 14. izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije v apoenih po 500.000 tolarjev in avkcija za nakup 13. izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom (blagajniški zapis se vpisuje brez nakupnega bona). Ponujena količina znaša za vsako avkcijo 10.000 lotov oz. v nominalni vrednosti 5 milijard tolarjev (za obe avkciji skupaj 10 milijard tolarjev). Cena blagajniškega zapisa 14. izdaje se licitira od najmanj 99,6% navzgor, cena blagajniškega zapisa 13. izdaje pa od najmanj 99,5% navzgor. Pri licitaciji se upošteva teoretična vrednost na dan denarne poravnave, to je dne 01.12.1999. Pravne in fizične osebe lahko oddajo naročilo za nakup pri bankah.

Unovčevanje dvanajste izdaje blagajniškega zapisa z nakupnim bonom

Banka Slovenije ponovno obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniških zapisov z nakupnim bonom, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d..  Banka Slovenije bo na dan dospelosti prek pooblaščenega izplačevalca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 26.11.1999 (stanje konec dneva poslovanja).

Nova Kreditna Banka Maribor je kot pooblaščeni izplačevalec blagajniških zapisov imetnike že zaprosila za potrebne podatke za izplačilo ob dospelosti (ime lastnika, naslov in št. računa za izplačilo). V primeru, da jih morebitni imetniki niso posredovali oz. so pridobili blagajniški zapis kasneje, Banka Slovenije obvešča imetnike naj sporočijo potrebne podatke za izplačilo Novi Kreditni Banki Maribor d.d. na naslednji telefonski številki:

  • v Mariboru: (062) 229-23-22
  • v Ljubljani: (061) 131-40-30

Banke in borznoposredniške družbe, ki gospodarijo z vrednostnimi papirji strank obvestijo Banko Slovenije, kam naj se nakažejo denarna sredstva za blagajniške zapise v gospodarjenju. V obvestilu banke oz. borznoposredniške družbe navedejo naziv imetnika blagajniškega zapisa, število lotov, ime banke oz. borznoposredniške družbe in številko računa za izplačilo. Obvestilo pošljejo Banki Slovenije na telefaks št. (061) 17-19-729 do petka 26.11.1999 do 16. ure.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.11.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 193. seji dne 23.11.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Seznanil se je s Poročilom misije Mednarodnega denarnega sklada, ki je v času od 11. do 23. novembra letos opravila redna letna posvetovanja z relevantnimi institucijami v Sloveniji v skladu s IV. členom Statuta Mednarodnega denarnega sklada, kot tudi z razgovori, ki jih je Banka Slovenije vodila skupaj z ostalimi državami kandidatkami za EU z Evropsko centralno banko.  Svet podpira prizadevanja za čimprejšnjo formalno pravno konvergenco z omenjeno institucijo, kot tudi argumente, ki se navajajo v zvezi s pridružitvenim procesom na področju denarne politike kot tudi politike tečaja tolarja.
  2. Svet bo predlagal Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, naj ta z ustrezno spremembo predpisov o varstvu porošnikov zagotovi izvajanje Evropske direktive, ki predvideva ustanovitev institucije bančnega ombudsmana. Ta bi imel pristojnosti za učinkovito in dokončno razreševanje sporov med banko in bančno stranko in to še pred sodnim postopkom ali namesto sodnega postopka.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec december v višini 446.609 mio SIT, kar je 1,1 % več od predhodnega meseca.

Seminar centralnih bank v procesu vključevanja v Evropsko skupnost

Seminarja sta se na povabilo predsednika Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB) udeležila guverner dr. France Arhar in viceguverner Darko Bohnec.

Namen seminarja, ki ga je organizirala ECB skupaj s predsedstvom ECB in namestniki guvernerjev nacionalnih centralnih bank, članic ECB, povabljeni pa so bili guvernerji centralnih bank držav, kandidatk za vstop v EU (12), je bil: obravnavati vsebinska vprašanja s področja celovitega procesa vključevanja v EU in EMU. Znano je namreč, da se države hkrati s kandidaturo za vključitev v EU dejansko izrekajo tudi za kasnejši vstop v tečajni mehanizem (t.i. ERM II ), ki predstavlja pogoj za vstop v Evropsko denarno zvezo  (v nadaljevanju: EMU), torej za prevzem evra in včlanitev v ECB. Bodoče članice EU se nameč ne bodo mogle odločiti proti vključitvi v EMU (klavzula “opt-out” zanje ne obstaja).

ECB je izpostavila vrsto področij, na katerih morajo države, kandidatke za EU, in njihove centralne banke začeti priprave, da bi glede na stopnjo zahtevnosti in obseg potrebnih aktivnosti zagotovile dejansko usposobljenost za vstop v EMU v čim krajšem času.

Kot najbolj urgentna aktivnost je bila izpostavljena potreba po prilagoditvi zakona, ki ureja status in delovanje nacionalne centralne banke. Glavna področja potrebne prilagoditve zakona so: upoštevanje prepovedi kreditiranja države, zagotovitev neodvisnega statusa centralne banke, (gre za elemente institucionalne, osebne in finančne neodvisnosti), kot tudi, da ima centralna banka le eno nalogo, ta pa je skrb za cenovno stabilnost.

Zelo pomemben je tudi proces zmanjševanja razlik med državami, kandidatkami za vstop v EU in članicami EU. Pri tem je v fazi vključevanja v EU bolj pomembno prilagajanje kriterijev, s katerimi se meri realna gospodarska razvitost držav (npr. BDP na prebivalca, stopnja brezposelnosti itd.), kot pa doseganje nominalnih kriterijev, poznanih pod skupnim imenom “Maastrichtski kriteriji”. Slednji morajo biti seveda izpolnjeni, vendar v korelaciji s fundamentals (rezultati realne ekonomije). Ob tem je bilo še posebej opozorjeno na Pakt o stabilnosti in rasti, ki od držav članic zahteva transparentno fiskalno politiko, ki naj bi bila orientirana srednjeročno in bi pri normalnih ekonomskih razmerah izkazovala izravnan proračun s tendenco ustvarjanja proračunskega suficita.

Druga pomembna področja, kjer morajo centralne banke dejavno delovati, da se bodo v kratkem času po vstopu v EU pripravljene vključiti najprej v ERM II, nato pa še v EMU, so še prilagoditi strategijo vodenja denarne politike in politike deviznega tečaja, zagotavljati finančno stabilnost in razvoj finančnih trgov ter sproti izvajati tehnične priprave, predvsem na področju statistike, plačilnih sistemov in izvajanja denarne politike. Tovrstne tehnične prilagoditve namreč zahtevajo večletne priprave. Brez tovrstne ustrezne infrastrukture si je nemogoče v praksi predstavljati dobro delovanje denarne politike kot tudi celotno aktivnost sistema ECB.

Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je v okviru obravnavanih tem skupaj s še nekaj kolegi iz drugih držav med drugim opozoril na dejstvo, da za planiranje potrebnih aktivnosti ni dovolj natančno določen časovni okvir, v katerem se bo lahko izvajal proces vključevanja v evropske integracijske mehanizme in da to povzroča tveganja pri odločanju o korakih, ki jih morajo države prehoditi vse do prevzema skupne evropske valute - evra, torej do trenutka, ko bo Banka Slovenije lahko postala članica ECB. Tovrstna tveganja so še večja, če hkrati vemo, kakšne zahteve obstajajo v zvezi s svobodnim gibanjem kapitala, kako majhno postaja območje lastne denarne enote, kako nevarni so lahko špekulativni napadi na valuto,
kako imajo dežele z zgodovino visoke inflacije pomankanje kredibilnosti, kako je proces izgrajevanja kulture stabilnosti dolgotrajen in obremenjen z različnimi stroški, ki večkrat povzročajo tudi nezaupanje in malodušje in da bo zaradi vseh teh in še nekaterih drugih dejstev težko v kratkem času vzpostaviti oziroma doseči nivo dolgoročne obrestne mere, ki se zahteva skladno z Maastrichtskimi kriteriji.

S tem, ko je bil vzpostavljen dialog na ravni vodstev centralnih bank sedanjih članic ECB, s samo ECB ter centralnih bank držav, kandidatk za vstop v EU, je bil uresničen osnovni namen seminarja: vzpostaviti sodelovanje in predvideti področja potrebne strokovne pomoči vse do vstopa kandidatk v Evropsko monetarno unijo kot vrha piramide procesa integriranja v EU. Velja omeniti, da se je sodelovanje na posameznih področjih, kot so statistika, pravna ureditev in plačilni sistemi, dejansko začelo tudi na ravni strokovnih služb. Naslednje tovrstno srečanje istega kroga udeležencev naj bi bilo prihodnje leto v Avstriji.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 09.11.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 192. seji dne 09.11.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Banka Slovenije bo prenehala z izdajanjem blagajniškega zapisa z nakupnim bonom. S tem v zvezi je Svet Banke Slovenije sprejel sklep, da je trinajsta izdaja zadnja izdaja blagajniškega zapisa, ki je bil izdan skupaj z nakupnim bonom. S tem imetnikom nakupnega bona iz te izdaje ne bo kratena pravica do tolarskega popusta, saj ga lahko uveljavijo pri nakupu štirinajste izdaje blagajniškega zapisa. Štirinajsta izdaja blagajniškega zapisa Banke Slovenije bo izdana 01.12.1999 v apoenih po 500.000 tolarjev. Gre za zadnjo izdajo blagajniškega zapisa, pri kateri bo imetnikom delov nakupnega bona omogočeno uveljavljanje popusta. Obrestna mera blagajniškega zapisa znaša 8,5% letno, emisija je 10 milijard tolarjev, rok dospetja je 25.05.2000 in je usklajen s koledarjem prodaje zakladnih menic.
  2. Svet je v dosedanjem postopku odločanja sprejel odklonilno stališče do vloge Abanke  za pridobitev kvalificiranega deleža v SKB banki  in vloge SKB banke za pridobitev kvalificiranega deleža v A banki.

Unovčevanje 12. izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom

V zvezi z unovčevanjem blagajniških zapisov Banke Slovenije z nakupnim bonom, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev, ki dospejo v izplačilo 01.12.1999, Banka Slovenije obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniških zapisov potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d.. Bankam - imetnikom blagajniškega zapisa bo denarna sredstva na dan dospelosti izplačala Banka Slovenije na njihov poravnalni račun.

Banka Slovenije bo na dan dospelosti prek pooblaščenega izplačevalca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 26.11.1999 (stanje konec dneva poslovanja).

Nova Kreditna Banka Maribor bo kot pooblaščeni izplačevalec blagajniških zapisov imetnike zaprosila za potrebne podatke za izplačilo ob dospelosti (ime lastnika, naslov in št. računa za izplačilo).

V primeru, da obveznosti iz blagajniškega zapisa na dan dospelosti ni mogoče izpolniti zaradi napačnih podatkov ali pa potrebnih podatkov za izplačilo ni, se šteje, da je imetnik blagajniškega zapisa v upniški zamudi. Imetnik blagajniškega zapisa, ki je v upniški zamudi lahko zahteva denarno izplačilo dospelih blagajniških zapisov v roku petih let po dospelosti. V tem primeru mora imetnik blagajniškega zapisa predložiti Banki Slovenije pisni zahtevek za nakazilo denarnih sredstev z vsemi potrebnimi podatki za izplačilo. Denarna sredstva bodo imetniku nakazana v roku treh delovnih dni po prejemu zahtevka.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 26.10.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 191. seji dne 26.10.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Razpravljal je o tekočih gospodarskih gibanjih v Sloveniji. Ocenjuje, da je potrebno sedanje rezultate v Sloveniji v primerjavi z gibanji v tujini upoštevati pri sprejemanju proračuna Slovenije za leto 2000; cilj naj bo kredibilna proračunska politika, kar pomeni, da mora biti restriktivna pri porastu proračuna, obenem pa mora skrbeti za uravnoteženost. Svet ocenjuje, da so realne možnosti za nadaljevanje pozitivnih gibanj pri denarni, proračunski in dohodkovni politiki realne in da je mogoče realizirati obljube do Evropske Unije na tem področju.
  2. Svet je potrdil Podlago za razgovore delegacije Republike Slovenije z Misijo Mednarodnega denarnega sklada  v okviru rednih posvetovanj po IV. členu Statuta Mednarodnega denarnega sklada , ki bodo od 11. do 23. novembra letos v Ljubljani.
  3. Obravnaval je Poročilo o napredku v zvezi s pridružitvijo Slovenije Evropski Uniji. Svet je na podlagi dodatnih pojasnil k pogajalskemu izhodišču, podprl predlagane prilagoditve Zakona o Banki Slovenije  in usmeritev da se področje Ekonomska in denarna Unija, ki se nanaša na te spremembe, čimpreje, t. j. še v letošnjem letu zapre - uskladi.
  4. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec november v višini 441.914 mio SIT, kar je 4,1 % več od predhodnega. Največji delež porasta je rezultat spremembe metodologije, ki za mesec november prvič upošteva stanja na deviznih računih gospodarstva z uporabo istih količnikov kot za račun obveznosti iz naslova deviznih vlog prebivalstva in računov tujcev.

Obisk delegacije estonske centralne banke

V Banki Slovenije se na nekajdnevnem delovnem obisku mudi delegacija estonske centralne banke Eesti Pank , ki jo vodi guverner Vahur Kraft . Osem od devetih članov Sveta Eesti Pank  iz Talinina in ostali člani delegacije se želijo predvsem seznaniti s zakonskim statusom in posameznimi funkcijami in pristojnostmi Banke Slovenije, z njeno denarno politiko, z nadzorom bank, z razvojem bančnega sektorja itn. S svojimi sogovorniki iz parlamentarnega Odbora za finance in kreditno-monetarno politiko, Združenja bank, Urada za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev se bodo pogovarjali o finančnem in bančnem sektorju in relevantni zakonodaji, o sodelovanju BS s parlamentom, o pogajanjih Slovenije in potrebnih prilagoditvah relevantne zakonodaje pred vstopom Slovenije v Evropsko zvezo.

Eesti Pank  si želi tesnejšega sodelovanja z Banko Slovenije, kot je rekel njen guverner predvsem zaradi primerljive velikosti ekonomij obeh držav in uspešnosti Slovenije v procesu tranzicije, ter zaradi primerljivosti napredka v pogajanjih z Evropsko zvezo.

Zaključne ugotovitve 12. konference bančnih nadzornikov iz centralne in vzhodne Evrope

Bančni nadzor igra v vseh državah ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti bančnega in finančnega sistema. Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor  so postala najpomembnejši globalni standard za regulativo ter nadzor varnega in skrbnega poslovanja bank. Vse države, tako razvite, kot tiste na prehodu, si morajo prizadevati za čimprejšnje in čimbolj celovito izpolnjevanje temeljnih načel in s tem učinkovito uporabo mednarodno priznanih in preizkušenih nadzornih metod, ki pomenijo najboljšo preventivo za zagotavljanje stabilnosti bančnih sistemov.

Prvi korak k popolni implementaciji temeljnih načel v vsaki državi je ocena trenutnega stanja skladnosti bančne regulative in nadzornega sistema države z načeli. Takšna ocena predstavlja podlago za sprejem ukrepov, ki naj bi odpravili neskladnosti, torej pomanjkljivosti v obstoječi regulativi in bančni nadzorni praksi. Oceno izpolnjevanja izdelajo države same ali zunanji ocenjevalci (npr. Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka). V državah centralne in vzhodne Evrope čaka nadzornike v prihodnosti največ dela na področju konsolidiranega nadzora, nadzora obvladovanja tržnih tveganj v bankah, poenotenja računovodskih standardov in prakse ter nadzora nad aktivnostmi bank izven meja domače države.

Zaradi globalizacije in diverzifikacije aktivnosti bank mora tudi bančni nadzor preseči okvire svoje države. Predpogoj za učinkovit globalni nadzor je sodelovanje med nadzorniki iz različnih držav, ki obsega tako neformalne kot formalne oblike sodelovanja, podlaga katerih so bilateralni sporazumi o sodelovanju. Nadzorniki držav centralne in vzhodne Evrope se zavedajo, da morajo prevzeti pobudo pri navezovanju stikov z nadzorniki držav z dolgoletno nadzorno tradicijo in se dokazati kot njihov enakovreden partner.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 21.09.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 189. seji dne 21.9.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. V okviru obravnave tekočih gospodarskih rezultatov je ugotovil, da se denarna gibanja po uvedbi davka na dodano vrednost normalizirajo in so v okviru pričakovanj. Na ožjem denarnem področju je predvsem vzpodbudno dejstvo, da se je po uvedbi spremenjene obrestne politike ponovno pričelo krepiti tolarsko varčevanje, predvsem za vezane vloge pri katerih je bila v avgustu zabeležena mesečna rast od 1,3 % do 4,6 % za različne ročnosti, v primerjavi s preteklimi meseci, ko je prišlo celo do stagnacije varčevanja ali zelo simbolične rasti.
    Istočasno ugotavlja, da visoka rast plač v letošnjem letu skupaj z ostalimi stroški poslabšuje našo konkurenčno sposobnost na tujih trgih. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je kljub povečanim javnofinančnim prihodkom, začasni proračunski primankljaj na nivoju okoli 2 % BDP. Pozitivne spremembe, ki jih izkazuje julijska plačilna bilanca, prvi mesec po uvedbi davka na dodano vrednost, bi morale postati merilo za vse udeležence na trgu iz namenov nadaljnega stabiliziranja gospodarstva.
  2. Na podlagi poročila oziroma analize je ugotovil, da je Banka Vipa prva banka, ki se je prilagodila zahtevam novega Zakona o bančništvu.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec oktober v višini 425.543 mio kar je 1,9 % več od predhodnega.

Konferenca skupine za bančno supervizijo iz Centralne in Vzhode Evrope

Danes se je v Ljubljani pričela dvodnevna 12. Konferenca skupine za bančno supervizijo iz Centralne in Vzhodne Evrope, na kateri sodelujejo predstavniki iz 15. držav, kot tudi predstavniki Baselskega komiteja in Evropske unije.

Konferenco je odprl guverner Banke Slovenije dr. France Arhar z uvodnim govorom, posvečenim finančni stabilnosti.

Redna letna konferenca regionalne skupine bančnih nadzornikov v Ljubljani

20. in 21. septembra bo v Ljubljani potekala 12. redna letna konferenca regionalne skupine bančnih nadzornikov iz dežel osrednje in vzhodne Evrope (skupaj ima 17 članic). Gostitelj letošnje konference je Banka Slovenije, članica zadevne skupine. Poleg predstavnikov članic regionalne skupine se bodo konference udeležili predstavniki Bazelskega odbora za bančni nadzor in Instituta za finančno stabilnost pri Banki za mednarodne poravnave (BIS)  v Bazlu.

Beseda bo tekla predvsem o stopnji implementacije bazelskih osnovnih načel za učinkovit bančni nadzor  v posameznih nadzornih institucijah, o razvoju bančnega sistema v posamezni državi, o bilateralnem sodelovanju bančnih nadzornikov z bančnimi nadzorniki držav članic Evropske zveze, o nadzoru t.i. prekomejnega bančništva (torej podružnic tujih bank), o novem priporočilu BIS glede kapitalske ustreznosti bank, in drugih temah, ki zadevajo nadzor bank.

Konferenca je zaprtega tipa. Zaključke konference bo Banka Slovenije javnosti preko sredstev javnega obveščanja posredovala po koncu konference.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 07.09.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 188. seji dne 7.9.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Obravnaval je Poročilo o nadzoru bančnega poslovanja v letu 1998 in prvi polovici leta 1999, ki bo v skladu s zakonskimi predpisi poslano v nadaljno obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
  2. Strinjal se je z izdajo dovoljenja Slovenski zadružno kmetijski banki d.d., Ljubljana za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 50% delež v kapitalu Hranilnice in posojilnice KGP Kočevske d.d., Kočevje.
  3. Obravnaval je uporabo sodobnih plačilnih instrumentov v Sloveniji. Svet poziva vodstva bank, naj v okviru mreže bankomatov čimprej zagotove možnost dviga gotovine tujim državljanom, oziroma posvetijo več pozornosti tudi tehnološkim vidikom bančnih poslov.

Sporočilo za javnost - Srečanje guvernerjev centralnih bank v Ljubljani

Skladno z dogovorom iz letošnjega junijskega srečanja guvernerjev v Zagrebu, so se na povabilo guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja v Ljubljani danes sestali guvernerji centralnih bank BiH, Hrvatske in Makedonije, skupaj s predstavniki Banke za mednarodne poravnave  iz Basla , ki jih je vodil generalni sekretar banke dr. Guenter D. Baer.

Razgovori so bili namenjeni iskanju možnosti razširitve konkretnega finančnega sodelovanja med BIS in centralnimi bankami, dotaknili pa so se tudi nerazrešenih problemov, povezanih s premoženjem bivše NBJ v omenjeni banki.

Sporočilo za javnost - Unovčevanje 11. emisije blagajniškega zapisa z nakupnim bonom

Banka Slovenije ponovno obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniških zapisov z nakupnim bonom, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d..

Banka Slovenije bo na dan dospelosti prek pooblaščenega izplačevalca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. . Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 27.08.1999 (stanje konec dneva poslovanja).

Nova Kreditna Banka Maribor je kot pooblaščeni izplačevalec blagajniških zapisov imetnike že zaprosila za potrebne podatke za izplačilo ob dospelosti (ime lastnika, naslov in št. računa za izplačilo). V primeru, da jih morebitni imetniki niso posredovali oz. so pridobili blagajniški zapis kasneje, Banka Slovenije obvešča imetnike naj sporočijo potrebne podatke za izplačilo Novi Kreditni Banki Maribor d.d. na naslednji telefonski številki:

  • v Mariboru: 062/ 229-23-22
  • v Ljubljani: 061/ 131-40-30

V primeru, da obveznosti iz blagajniškega zapisa na dan dospelosti ni mogoče izpolniti zaradi napačnih podatkov ali pa potrebnih podatkov za izplačilo ni, se šteje, da je imetnik blagajniškega zapisa v upniški zamudi. Imetnik blagajniškega zapisa, ki je v upniški zamudi lahko zahteva denarno izplačilo dospelih blagajniških zapisov v roku petih let po dospelosti. V tem primeru mora imetnik blagajniškega zapisa predložiti Banki Slovenije pisni zahtevek za nakazilo denarnih sredstev z vsemi potrebnimi podatki za izplačilo. Denarna sredstva bodo imetniku nakazana v roku treh delovnih dni po prejemu zahtevka.

Konec posega na trgu tujega denarja z interventnim prodajnim tečajem

Banka Slovenije sporoča, da se obdobje interveniranja z interventnim prodajnim tečajem zaključi dne 25.08.1999. Od vključno 26.08.1999 izbrane banke po tej ponudbi niso več dolžne vzdrževati interventnega prodajnega tečaja.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 24.08.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 187. seji dne 24.08.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. V okviru razprave o aktualnih denarnih gibanjih je sprejel Polletno poročilo Banke Slovenije za letošnje leto, ki bo v skladu z Odlokom o načinu izvajanja nadzora nad poslovanjem Banke Slovenije poslan Državnemu zboru RS.
    Sprejel je spremembo sklepa za izračun deviznega minimuma tako, da se bodo devizna sredstva pravnih oseb vključila v izračun deviznega minimuma po enaki metodologiji kot za fizične osebe.
  2. Svet ponovno opozarja investitorje, predvsem prebivalstvo, na previdnost pri odločitvah za nakup tujih vrednostnih papirjev. Opozarja, da se morebitni nakupi vrednostnih papirjev v tujini smejo opraviti v skladu s predpisi samo preko domačih pooblaščenih udeležencev trga vrednostnih papirjev in ne neposredno s tujimi ponudniki vrednostnih papirjev.
  3. Seznanil se je z izpolnjevanjem Temeljnih načel za učinkovit bančni nadzor, ki so najpomembnejši mednarodni globalni standard za regulativo ter nadzor varnega in skrbnega poslovanja bank ter merilo s katerim se ocenjuje učinkovitost bančnih nadzornih režimov.
    Ugotovil je, da je Banka Slovenije precej Temeljnih načel v celoti ali v pretežni meri že vpeljala v svojo prakso, zato bo njihovo izvajanje in dopolnjevanje permanentno spremljal, saj njihova uporaba pomeni najboljšo preventivo za zagotavljanje varnosti in stabilnosti bančnega sistema.
  4. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec september v višini 417.813 mio SIT, kar je 2,1% več kot predhodni mesec. Največji razlog za porast deviznega minimuma je relativno veliko povečanje deviznih vlog prebivalstva v mesecu juliju.
  5. Soglašal je, da se podjetju HIT d.d.,  Nova Gorica  izda dovoljenje za posredno ali neposredno pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 10% delež v kapitalu Banke Vipa d.d., Nova Gorica.

Izbor bank na podlagi ponudbe za poseg na trgu tujega denarja z interventnim prodajnim tečajem

Na podlagi ponudbe Banke Slovenije za poseg na trgu tujega denarja z interventnim prodajnim tečajem so bile na dražbi dne 16.07.1999 izbrane naslednje banke, ki so zavezane v obdobju interveniranja prodajati devize največ po interventnem prodajnem tečaju:

  • A banka d.d. Ljubljana
  • SKB banka d.d.
  • LB Banka Zasavje d.d.
  • Banka Velenje d.d.
  • Banka Koper d.d.
  • Nova Ljubljanska banka d.d.

Interveniranje na trgu tujega denarja z interventnim prodajnim tečajem

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.06.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 184. seji dne 8.6.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Obravnaval je osnutke podzakonskih aktov, ki se nanašajo na prilagoditev Zakonu o deviznem poslovanju, ter pripombe, ki so jih na osnutke dali Vlada oziroma Ministrstvo za finance in banke.
  2. Pri obravnavi pogojev za ustanovitev podružnice tuje banke v Sloveniji je še posebej poudaril kriterij dejanske reciprocitete, ki je še posebnega pomena za banke iz držav Evropske Unije ob dejstvu, da Slovenija že ima bančno podružnico na istem teritoriju.
  3. Obravnaval je osnutek Kodeksa transparentnosti v denarni in finančni politiki , ki ga je pripravil Mednarodni denarni sklad  in dal na njegovo vsebino pozitivno mnenje. Kodeks določa načela transparentnega delovanja centralnih bank pri vodenju denarne politike ter drugih finančnih institucij pri izvajanju finančne politike in sodi v okvir “Nove arhitekture mednarodnega finančnega sistema” , ki ponazarja načela prihodnje mednarodne denarne ureditve.
  4. Pri obravnavi uporabe sodobnih plačilnih instrumentov v Sloveniji (kreditne in debetne plačilne kartice, čeki občanov, bančni avtomati, elektronska prodajna mesta, tuji potovalni čeki) je ugotovil, da obseg tovrstnega poslovanja narašča nadpovprečno in v zvezi s tem naraščajo tudi riziki, zato morajo banke tovrstnih rizikom posvetiti večjo pozornost.

Banka Slovenije je izdala novo emisijo "dvojčka"

Banka Slovenije je 31.05.1999 izdala prvo serijo dvanajste emisije dvodelnega blagajniškega zapisa z rokom dospelosti 16.03.2000. Novo serijo "dvojčka" bo mogoče kupiti v pooblaščenih bankah od vključno 11.06.1999.

Nominalna vrednost malega apoena je 190.000 tolarjev, velikega apoena pa 1.900.000 tolarjev. Obrestna mera za tolarski del znaša TOM+2,5%, za devizni del 2%. Investitorji (domače pravne in fizične osebe) vplačajo blagajniški zapis v tolarjih z diskontom za realne obresti, izplačilo pa je v tolarjih in DEM. Teoretična vrednost blagajniških zapisov je vsak dan objavljena v sredstvih javnega obveščanja.

Obisk guvernerja avstrijske Narodne banke v Banki Slovenije

Na povabilo guvernerja dr. Franceta Arharja je danes, 31. maja 1999, v Banki Slovenije na enodnevnem delovnem obisku guverner avstrijske Narodne banke  dr. Klaus Liebscher. Dr. Liebscher se bo z guvernerjem dr. Arharjem in njegovimi sodelavci pogovarjal o implementaciji denarne politike Evropske centralne banke  oz. o praktičnih posledičnih aspektih “prenosa” vodenja denarne politike na to institucijo.

Dvanajsta izdaja blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom

Banka Slovenije bo izdala dvanajsto izdajo blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom z dospelostjo 01.12.1999. Blagajniški zapis je izdan v nematerializirani obliki pri Klirinško depotni družbi. Obrestna mera znaša 7% letno. Sklep o 12. izdaji blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom je objavljen v Uradnem listu RS. št. 37/99.

Banka Slovenije bo prodajala blagajniške zapise z nakupnim bonom na avkciji, ki bo v sredo dne 02.06.1999. Ponujena količina znaša 20.000 lotov (nominalna vrednost 10 milijard tolarjev). Cena blagajniškega zapisa se licitirala od najmanj 100% navzgor od teoretične vrednosti na dan denarne poravnave, to je 03.06.1999. Druge pravne in fizične osebe lahko oddajo naročilo za nakup pri pooblaščenih bankah.

Unovčevanje desete izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom

Banka Slovenije ponovno obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniških zapisov z nakupnim bonom, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d..

Banka Slovenije bo na dan dospelosti prek pooblaščenega izplačevalca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d.  Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 27.05.1999 (stanje konec dneva poslovanja).

Nova Kreditna Banka Maribor je kot pooblaščeni izplačevalec blagajniških zapisov imetnike že zaprosila za potrebne podatke za izplačilo ob dospelosti (ime lastnika, naslov in št. računa za izplačilo). V primeru, da jih morebitni imetniki niso posredovali oz. so pridobili blagajniški zapis kasneje, Banka Slovenije obvešča imetnike naj sporočijo potrebne podatke za izplačilo Novi Kreditni Banki Maribor d.d. na naslednji telefonski številki:

  • v Mariboru: 062/ 229-23-22
  • v Ljubljani: 061/ 131-40-30

V primeru, da obveznosti iz blagajniškega zapisa na dan dospelosti ni mogoče izpolniti zaradi napačnih podatkov ali pa potrebnih podatkov za izplačilo ni, se šteje, da je imetnik blagajniškega zapisa v upniški zamudi. Imetnik blagajniškega zapisa, ki je v upniški zamudi lahko zahteva denarno izplačilo dospelih blagajniških zapisov v roku petih let po dospelosti. V tem primeru mora imetnik blagajniškega zapisa predložiti Banki Slovenije pisni zahtevek za nakazilo denarnih sredstev z vsemi potrebnimi podatki za izplačilo. Denarna sredstva bodo imetniku nakazana v roku treh delovnih dni po prejemu zahtevka.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 25.05.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 183. seji dne 25.5.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Ugotovil je, da niti vloga Nove Kreditne banke Maribor  za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 33% delež v kapitalu Dolenjske banke, niti vloga Nove Ljubljanske banke za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 20% delež v kapitalu Dolenjske banke , ni popolna in da ni dovolj argumentov za odločitev.
  2. Sprejel je več sklepov, ki pomenijo prilagoditev novemu zakonu o bančništvu.
    • Sklep o podrobnejšem načinu izračuna obveznosti, terjatev in naložb pri ugotavljanju neto dolžništva;
    • Sklep o ugotavljanju in poročanju o vrednosti naložb bank in hranilnic v kapital nefinančnih organizacij in nepremičnine;
    • Sklep o letnem nadomestilu za opravljanje nadzora in pavšalnih stroških nadzora.

      Objavljeni bodo v Uradnem listu RS.
  3. Sprejel je stališče, da se v prehodnem obdobju, do začetka veljavnosti nove jamstvene sheme po zakonu o bančništvu , jamstvo za hranilne vloge pri hranilnicah izvaja na isti način kot pri bankah in se torej od hranilnic ne zahteva več, da za zavarovanje hranilnih vlog pridobijo garancijsko ali zavarovalno pogodbo banke oziroma zavarovalnice. To pomeni, da v prehodnem obdobju tudi za hranilne vloge pri hranilnicah v celoti jamči država.
  4. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec junij v višini 401.522 mio SIT, kar je 0,6 % več od predhodnega meseca.

Obvestilo o prenehanju interveniranja z določitvijo maksimalne marže

Banka Slovenije z dnem 20.5.1999 ukinja ukrep, ki ga je sprejela 7.5.1999, s katerim je omejila maržo med nakupnim in prodajnim tečajem na menjalniškem trgu na največ 0,40%. To maržo so bile banke, s katerimi je Banka Slovenije sklenila pogodbo o sodelovanju pri posegih na trgih tujega denarja, dolžne upoštevati pri določanju menjalniških tečajev od 10.5.1999 dalje.

Banka Slovenije ugotavlja, da ukrep omejevanja marže ni več potreben, saj so se menjalniški tečaji umirili, bolj izravnani pa so tudi nakupi in prodaje tuje gotovine v menjalnicah. Tudi sicer so se razmere na deviznem trgu umirile, saj so banke izboljšale pokritost deviznih obveznosti z deviznimi naložbami, zmanjšalo pa se je tudi povpraševanje bank za nakupe deviz pri Banki Slovenije.

Obvestilo o tečajnici za dvodelni blagajniški zapis Banke Slovenije

Dne 17.05.1999 je dospela 11. emisija 1. serije dvodelnega blagajniškega zapisa Banke Slovenije. Nova 12. emisija 1. serije še ni izdana (datum izdaje je 31.05.1999) zato vam sporočamo, da Banka Slovenije do nadaljnjega ne bo posredovala za objavo tečajnice za dvodelni blagajniški zapis. O začetku objavljanja tečajnice za novo emisijo vas bomo pisno obvestili.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.05.1999

Unovčevanje desete izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom (dospelost 01.06.1999)

V zvezi z unovčevanjem blagajniških zapisov Banke Slovenije z nakupnim bonom, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev, ki dospejo v izplačilo 01.06.1999, Banka Slovenije obvešča pravne in fizične osebe, da bo unovčevanje blagajniških zapisov potekalo prek pooblaščenega izplačevalca t.j. NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR d.d.. Bankam - imetnikom blagajniškega zapisa, pa bo denarna sredstva na dan dospelosti, izplačala na njihov poravnalni račun Banka Slovenije.

Banka Slovenije bo na dan dospelosti prek pooblaščenega izplačevalca izplačala obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence o lastništvu v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana. Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 27.05.1999 (stanje konec dneva poslovanja).

Nova Kreditna Banka Maribor bo kot pooblaščeni izplačevalec blagajniških zapisov imetnike zaprosila za potrebne podatke za izplačilo ob dospelosti (ime lastnika, naslov in št. računa za izplačilo).

V primeru, da obveznosti iz blagajniškega zapisa na dan dospelosti ni mogoče izpolniti zaradi napačnih podatkov ali pa potrebnih podatkov za izplačilo ni, se šteje, da je imetnik blagajniškega zapisa v upniški zamudi. Imetnik blagajniškega zapisa, ki je v upniški zamudi lahko zahteva denarno izplačilo dospelih blagajniških zapisov v roku petih let po dospelosti. V tem primeru mora imetnik blagajniškega zapisa predložiti Banki Slovenije pisni zahtevek za nakazilo denarnih sredstev z vsemi potrebnimi podatki za izplačilo. Denarna sredstva bodo imetniku nakazana v roku treh delovnih dni po prejemu zahtevka.

Posegi na trgih tujega denarja z določitvijo najvišje marže

Banka Slovenije je v skladu s pogodbo o sodelovanju bank pri posegih na trgih tujega denarja določila sodelujočim bankam zgornjo mejo marže med nakupnim in prodajnim tečajem na menjalniškem trgu. Zgornja meja marže znaša največ 0,40% in jo morajo sodelujoče banke upoštevati pri določanju nakupnih in prodajnih tečajev na menjalniškem trgu od vključno 10.05.1999 dalje.

S tem posegom želi Banka Slovenije vplivati, da bodo sodelujoče banke na menjalniškem trgu oblikovale cene za tujo gotovino z manjšo razliko med nakupnimi in prodajnimi tečaji, kot v zadnjem obdobju, in da se bo tako povečala tudi ponudba tuje gotovine v menjalnicah.

Banka Slovenije je v preteklem tednu tečaj, po katerem lahko banke kupujejo devize pri njej vsak dan in brez omejitev, zadrževala na ravni 194,20 tolarjev za evro (99,29 tolarjev za marko). Posledično se je gibanje deviznih tečajev na podjetniškem trgu že umirilo, saj so banke ponudbo deviz na tem trgu dopolnjevale na podlagi nakupov pri Banki Slovenije.

Banka Slovenije ugotavlja, da so razmere na menjalniškem trgu v veliki meri pogojene z deviznimi tečaji na tem trgu, katerih značilnost je večja rast od deviznega tečaja na podjetniškem trgu in povečevanje razlike med nakupnimi in prodajnimi tečaji. S tem, ko bodo sodelujoče banke določale nakupne in prodajne tečaje v svojih menjalnicah z upoštevanjem najvišje dovoljene razlike 0,4%, bo učinkovanje cenovne spodbude na nakupe in prodajo tuje gotovine v menjalnicah bolj izenačeno.

Zgornjo mejo marže morajo banke upoštevati pri določanju tečajev na menjalniškem trgu za gotovino v valutah držav Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.04.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 180. seji dne 13. 4. 1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Seznanil se je s predlogi za združevanje nadzornih instritucij s področja bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva. Svet ocenjuje, da glede na sedanjo situacijo in aktivnosti ni razloga za ustanovitev nove institucije, ki bi združevala trojno funkcijo. Ob tem se zaveda, da je nujno potrebno tesnejše sodelovanje med obstoječimi institucijami, da bi bila medsebojna informiranost čim boljša in bi služila predvsem kot preventiva z namenom doseganja dodatne finančne stabilnosti.
  2. Seznanil se je s tveganji, ki nastajajo pri storitvah elektronskega bačništva. Od 24 slovenskih bank jih 9 že nudi različne oblike tovrstnega poslovanja. Svet ocenjuje za potrebno, da banke, tudi v okviru Združenja bank Slovenije, tovrstnim tveganjem posvetijo ustrezno pozornost, predvsem potencialnim vdorom v sistem, tveganjem pri poslovanju s preko Interneta, potencialnemu poslovanju mimo ustreznih pooblastil, in podobno.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec maj, ki je 399.300 mio SIT, kar je 0,2 % več od predhodnega.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 30.03.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 179. seji dne 30.03.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Sprejel je revidirane računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 1998 in Letno poročilo Banke Slovenije za leto 1998, ki ju bo v skladu z Zakonom o Banki Slovenije  poslal v verifikacijo v Državni zbor Republike Slovenije.
  2. Sprejel je Finančni načrt Banke Slovenije za leto 1999. Ob tem pričakuje, da bo Banka Slovenije zaradi uvajanja sodobnih tehnologij v svoje poslovanje, ter zaradi približevanja Evropski zvezi in Evropski denarni zvezi in drugačne vloge, ki jo bo tam imela, strukturo in število zaposlenih ustrezno prilagajala novi vlogi.
  3. Dal je soglasje Bank für Kärnten und Steiermark AG, Celovec, da lahko ustanovi svoje predstavništvo v Sloveniji.

Zaključek prodaje prve serije 11. emisije dvodelnih blagajniških zapisov

Sporočamo vam, da Banka Slovenije zaključuje prodajo prve serije enajste emisije dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije z rokom dospelosti 17.05.1999. Vpisovanje omenjenih blagajniških zapisov se za banke, ki jih vpisujejo v svojem imenu in za svoj račun, ustavi od vključno 23.03.1999, za druge domče pravne in fizične osebe pa se vpisovanje ustavi od vključno 24.03.1999.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 16.03.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 178. seji dne 16.3.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in ugotovitve:

  1. Sprejel je osnutek Letnega poročila Banke Slovenije za leto 1998.
  2. Svet Banke Slovenije z vso pozornostjo spremlja zadnje dogodke na domačem bančnem trgu in pri tem upa, da so odločitve, ki jih sprejemajo lastniki bank, nadzorni sveti, oziroma uprave bank v skladu z dolgoročno perspektivo delovanja bank kot finančnih posrednikov.
    Svet Banke Slovenije zato pričakuje, da bodo sprejete odločitve na vseh ravneh strokovno pretehtane in da bodo prispevale k nadaljnjemu razvoju bančnega sistema, rasti zaupanja vanj in njegovi večji konkurenčni sposobnosti.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec april 1999 v znesku 398.575 mio SIT, kar je 1,3 % več od predhodnega.

Nov interventni nakupni tečaj

Na podlagi sklepa guvernerja z dne 15.03.1999 in v skladu s 4. točko ponudbe za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem z dne 25.01.1999, Banka Slovenije sporoča nov interventni nakupni tečaj, ki znaša 190,60 SIT/EUR.

Banke, ki so bile izbrane na podlagi ponudbe in ki so dolžne odkupovati devize po interventnem nakupnem tečaju, morajo nov interventni nakupni tečaj uporabljati od vključno 16.03.1999.

Vsi ostali pogoji ponudbe, s katero Banka Slovenije posega na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem ostanejo nespremenjeni.

Sporočilo za javnost o izdaji 11. izdaje blagajniških zapisov z nakupnim bonom Banke Slovenije

Banka Slovenije je 01.03.1999 izdala enajsto izdajo blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom z dospelostjo 01.09.1999. Blagajniški zapis je izdan v nematerializirani obliki pri Klirinško depotni družbi. Obrestna mera znaša 7% letno. Sklep o 11. izdaji blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom je objavljen v Uradnem listu RS št. 12/99.

Banka Slovenije bo prodajala blagajniške zapise z nakupnim bonom preko avkcij. Prva avkcija bo v ponedeljek dne 15.03.1999. Ponujena količina znaša 3.000 lotov (nominalna vrednost 1,5 milijarde tolarjev). Cena blagajniškega zapisa se licitira od najmanj 100% navzgor od teoretične vrednosti na dan denarne poravnave, to je 16.03.1999. Druge pravne in fizične osebe lahko oddajo naročilo za nakup pri pooblaščenih bankah.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.02.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 177. seji dne 23.02.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Ocenil je, da so dosedanja gibanja na področju pasivnih obrestnih mer odraz celotne gospodarske situacije na domačem trgu in gibanj pri poslovanju s tujino, zato meni, da po 1. marcu 1999 ni potrebno spreminjati dosedanjega nivoja najvišjih pasivnih obrestnih mer, ki jih je določal do sedaj veljavni medbančni dogovor. Banka Slovenije bo pri ukrepanju na področju obrestnih mer, v okviru svojih pristojnosti, upoštevala dosedanji nivo najvišjih pasivnih obrestnih mer. Prav tako ni potrebe, da bi se zvišale aktivne obrestne mere bank.
  2. Sprejel je nerevidirane računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 1998. Finančni rezultat Banke Slovenije, brez upoštevanja tečajnih razlik, je pozitiven v višini 2,3 milijarde tolarjev. Predlog razporeditve presežka je, da se ta razporedi v višini 1,5 milijarde tolarjev za oblikovanje splošnih rezerv Banke Slovenije in 0,8 milijarde tolarjev pa za pobotanje terjatev do proračuna Republike Slovenije. Svet bo dokončno odločil o finančnih izkazih po njihovem revidiranju s strani pooblaščene revizijske družbe.
  3. Banka Slovenije 1.3.1999 izdaja enajsto izdajo blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom z dospelostjo 1.9.1999. Blagajniški zapis je izdan v nematerializirani obliki pri Klirinško depotni družbi. Obrestna mera znaša 7 % letno. Glede na pričakovano inflacijo znaša odstotek, iz katerega se mesečno izračuna popust 0,40 %. Blagajniški zapis ima ob izdaji 3 dele nakupnega bona, katerih veljavnost je šest mesecev od izdaje. Za vpis blagajniških zapisov za 180, 270 oz. 360 dni je možno uveljaviti največ 2 dela, 3 dele oz. 4 dele nakupnega bona. Pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, imetnik lahko uveljavlja največ 5 delov nakupnega bona.
  4. Soglašal je z izdajo dovoljenja družbi Luka Koper za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 20 % delež v kapitalu Banke Koper. S tem naj bi bil delež Luke Koper v Banki Koper 24,94 %.
  5. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec marec v višini 393.293 mio tolarjev, kar je 1,3 % več od predhodnega.

Nov interventni nakupni tečaj

Na podlagi sklepa guvernerja z dne 17.02.1999 in v skladu s 4. točko ponudbe za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem z dne 25.01.1999, Banka Slovenije sporoča nov interventni nakupni tečaj, ki znaša 190,30 SIT/EUR.

Banke, ki so bile izbrane na podlagi ponudbe in ki so dolžne odkupovati devize po interventnem nakupnem tečaju, morajo nov interventni nakupni tečaj uporabljati od vključno 18.02.1999.

Vsi ostali pogoji ponudbe, s katero Banka Slovenije posega na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem ostanejo nespremenjeni.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 09.02.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 176. seji dne 9.2.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Na podlagi pregleda in ocene prispelih ponudb, ki jih je opravila posebna komisija, je izbral naslednje banke depozitarje za upravljanje depojev bankovcev Banke Slovenije: Banka Celje v Celju, Gorenjska banka v Kranju, Banka Koper v Kopru, Nova Ljubljanska banka v Ljubljani, Nova Kreditna banka Maribor v Mariboru, Pomurska banka v Murski Soboti, Nova Kreditna banka Maribor v Novi Gorici in Dolenjska banka v Novem mestu.

    Predvideno je, da bodo pričeli delovati depoji bankovcev Banke Slovenije v skladu s sprejetim časovnim načrtom in sicer:
    • v Celju in Kranju s 1.4.1999 in
    • na ostalih lokacijah s 1.7.1999.
  2. Sprejel je odklonilno stališče do predloga Zakona o vzporedni valuti EVRO, saj je predlog zakona nejasen in oddaljen od stvarnosti. Prav tako ni v skladu s temeljno slovensko zakonodajo s tega področja t. j. Zakonom o obligacijskih razmerjih, Zakonom o denarni enoti Republike Slovenije in Zakonom o uporabi denarne enote Republike Slovenije.
  3. Dal je soglasje Novi Ljubljanski banki, da lahko poveča svoj delež delnic s pravico upravljanja Pomurske banke, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, iz 40% na 45,58%.

Nov interventni nakupni tečaj

Na podlagi sklepa guvernerja z dne 01.02.1999 in v skladu s 4. točko ponudbe za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem z dne 25.01.1999, Banka Slovenije sporoča nov interventni nakupni tečaj, ki znaša 190,11 SIT/EUR.

Banke, ki so bile izbrane na podlagi ponudbe in ki so dolžne odkupovati devize po interventnem nakupnem tečaju, morajo nov interventni nakupni tečaj uporabljati od vključno 02.02.1999.

Vsi ostali pogoji ponudbe, s katero Banka Slovenije posega na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem ostanejo nespremenjeni.

Poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem

Na podlagi ponudbe Banke Slovenije za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem so bile na dražbi dne 26.01.1999 izbrane naslednje banke, ki so zavezane v interventnem obdobju odkupovati devize po interventnem nakupnem tečaju (189,52 SIT/EUR):

  • Dolenjska banka d.d.
  • Abanka
  • Nova Ljubljanska banka d.d.
  • SKB banka d.d.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 22.01.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 175. seji, dne 22.01.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Sprejel je oceno uresničevanja denarnega cilja za leto 1998, hkrati pa sprejel tudi bližnji cilj denarne politike za letošnje leto, pri čemer naj bi bila rast denarnega agregata M3 v razponu od 16 % do 24 %.
  2. Sprejel je:
    • Sklep o zagotavljanju likvidnosti za stanja na skrbniških računih pri bankah z veljavnostjo od 31. januarja 1999 in
    • Sklep o vplačilu tolarskega depozita za finančne kredite, najete pri tuji osebi z veljavnostjo 1. februarja 1999.
  3. Dal je soglasje novi Kreditni banki Maribor k nakupu 24,05 %-nega lastniškega deleža Dolenjske banke.
  4. Banka Slovenije bo pojasnila danes sprejete pomembnejše odločitve na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek, dne 25. januarja 1999 ob 9:00 uri v prostorih Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije je na svoji 175. seji dne 22.01.1999 sprejel sklep o posegu na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem. Banke, s katerimi je Banka Slovenije sklenila pogodbo o sodelovanju pri takih posegih in bodo izbrane na podlagi ponudbe, bodo od vključno 27. januarja tega leta dalje odkupovale devize po tečaju 189,52 SIT/EUR oziroma 96,90 SIT/DEM. Za odkup tuje gotovine v menjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzdol do največ 0,2% pri odkupu DEM in do največ 0,4% pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.

O izbranih bankah, preko katerih bo interveniranje na trgih tujega denarja potekalo, bo Banka Slovenije obvestila javnost 26.01.1999.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 12.01.1999

Svet Banke Slovenije je na svoji 174. seji dne 12.1.1999 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Seznanil se je z rednim polletnim poročilom o izvajanju projekta reforme plačilnih sistemov, predvidenim pilotskim usposabljanjem bank za prevzem vodenja računov pravnih oseb in opravljanje plačilnega prometa preko njih, potekom izbire depotnih centrov za poslovanje z gotovino ter pripravami za vzpostavitev centralnega registra komitentov bank.
    Potrdil je nadaljnje korake v zvezi z omenjenimi dokumenti. Pri tem pomeni pilotsko usposabljanje bank ključni element nadaljevanja projekta, z namenom oceniti pripravljenost bank za prevzem vodenja računov pravnih oseb in izpeljavo postopnega prenosa poslovanja v bančno okolje. Postopek pilotskega usposabljanja in ocena pripravljenosti bank naj bi bila opravljena do sredine letošnjega leta, ko naj bi se posamezne aktivnosti postopnega prehoda tudi pričele.
  2. Nadaljeval je diskusijo povezano z implementacijo asociacijskega sporazuma na področju svobodnega gibanja kapitala oziroma iskanjem primernega modela, z namenom nadaljnjega utrjevanja stabilnosti in zaupanja tujih partnerjev v slovensko gospodarstvo.
  3. Sprejel je sklep o izdaji 11. emisije blagajniškega zapisa z nakupnim bonom, ki naj bi jo Banka Slovenije izdala 1. marca letos.

Soglašal je, da lahko družba Perutnina Ptuj pridobi 23,46 % delnic s pravico upravljanja v Probanki Maribor.

Svet Banke Slovenije je na svoji 173. seji dne 22.12.1998 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča

Svet Banke Slovenije je na svoji 173. seji dne 22.12.1998 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o omejitvi obsega kratkoročnega zadolževanja bank v tujini, s katerim je omejitev kratkoročnega zadolževanja bank v tujini odpravljena.
    Sklep bo pričel veljati s 1. februarjem 1999.
  2. Sklep o spremembi sklepa o izpolnjevanju najmanjšega zneska deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke. S spremembo sklepa je odpravljena omejitev, po kateri banka lahko izpolnjuje le 25% predpisanega deviznega minimuma z naložbami v vrednostne papirje. Spremenjen je tudi bonitetni kriterij: v izpolnjevanje deviznega minimuma po sprejetem sklepu štejejo tudi dolžniški vrednostni papirji oz. izdajatelji vrednostnih papirjev z boniteto najmanj BBB-. Skladno s sprejetim sklepom se v izpolnjevanje deviznega minimuma upoštevajo tudi portfelji vrednostnih papirjev, zaupani v upravljanje tujemu upravljavcu, če naložbe v tem portfelju izpolnjujejo predpisane pogoje.
    Spremembe sklepa pričnejo veljati s 1. februarjem 1999.
  3. Potrdil je Devizni minimum, izračunan po spremenjeni metodologiji, za mesec januar 1999 v višini 378.256 mio SIT, kar je 4,4% višji od decembrskega. Na povečanje sta najbolj vplivala porast deviznih hranilnih vlog in spremenjeni tečaj do DEM in USD.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.12.1998

Svet Banke Slovenije je na svoji 172. seji dne 8.12.1998 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Znižal je splošno eskontno obrestno mero Banke Slovenije z 10% na 8% letno. Sprememba stopi v veljavo 1.1.1999. Sprejeti sklep o znižanju splošne eskontne obrestne mere BS ima za posledico znižanje obrestne mere za lombardna posojila z 11% na 9% letno, in zamudne obrestne mere.
  2. Sprejel je predpise, ki bodo omogočali ustanavljanje in kontrolo podružnic tujih bank v Sloveniji.
  3. Soglašal je z ustanovitvijo Hypo Alpe Adria banke d.d., Ljubljana, ki bo v pretežni lasti Kärntner Landes- und Hypothekenbank AG iz Celovca, Avstrija.
  4. Seznanil se je z začasnimi rezultati poslovanja bank in hranilnic v obdobju januar - oktober 1998 pri čemer je ugotovil, da se ročnost hranilnih vlog še podaljšuje. Povečuje se varčevanje v tolarjih, saj se je delež tolarskih vlog povečal iz 49% 31.12.1997 na 54% konec oktobra 1998. Prav tako se veča delež naložb v gospodarstvo.

Sporočilo za javnost o prodaji desete izdaje blagajniških zapisov BS z nakupnim bonom z dne 30.11.1998

Banka Slovenije 01.12.1998 izdaja deseto izdajo blagajniških zapisov Banke Slovenije z nakupnim bonom (dospelost 01.06.1999). Blagajniški zapisi so izdani v nematerializirani obliki pri Klirinško depotni družbi. V zvezi s tem vas obveščamo, da bo Banka Slovenije začela s prodajo blagajniških zapisov z nakupnim bonom v sredo, dne 02.12.1998 in sicer v skupni količini 20.000 lotov (nominalna vrednost 10 milijard tolarjev). Blagajniški zapisi se bodo prodajali preko avkcije. Izklicna cena blagajniških zapisov bo 100% teoretične vrednosti na dan denarne poravnave, t.j. 03.12.1998.

Sporočilo za javnost o uvajanju evra z dne 26.11.1998

1. januarja 1999 bo enajst držav članic Evropske denarne unije - Nizozemska, Francija, Finska, Španija, Portugalska, Luksemburg, Irska, Italija, Nemčija, Belgija in Avstrija - zamenjalo svoje valute za novo valuto - evro. Dosedanje nacionalne valute bodo do konca leta 2001 obstajale samo kot denominacija evra. Gotovino bodo sodelujoče države zamenjale v prvih šestih mesecih leta 2002, saj pred tem evro ne bo obstajal v gotovinski obliki. Po 30. juniju 2002 bo mogoče gotovino še vedno zamenjati v bankah oziroma centralnih bankah, ne bo pa več mogoče z njo plačevati blaga ali storitev. Za vse rezidente teh držav pomeni to veliko spremembo, brez posledic pa ne bo ta sprememba tudi za vse ostale, ki poslujejo s temi državami oziroma v valutah teh držav. V državah članicah Evropske denarne unije potekajo priprave na zamenjavo že dalj časa, v tem obdobju priprav pa so o poteku zamenjave valut in predvidenih posledicah temeljito seznanili tako državljane teh držav kot tudi vse zainteresirane tujce. Tudi v Sloveniji so tako kot v državah članicah Evropske denarne unije najtežje breme priprav in seznanjanja javnosti prevzele poslovne banke, ki svoje tovrstne aktivnosti usklajujejo v okviru Združenja bank Slovenije. Tako lahko vsak občan in vsako podjetje najpopolnejšo informacijo o predvidenih spremembah dobi v svoji poslovni banki oziroma na internetnih straneh poslovnih bank in Združenja bank Slovenije. Ne glede na to pa Banka Slovenije ocenjuje, da je smiselno seznaniti javnost s stališči centralne banke do nekaterih dilem, ki se pojavljajo v zvezi z uvajanjem evra.

Banka Slovenije je prvič celovito ocenila prihajajoče spremembe takoj po seji Ecofina 1. in 2. maja 1998, ko je postalo jasno, katere države članice EU bodo 1. januarja 1999 članice Evropske denarne unije,  ponovno pa v mesecu novembru. Banka Slovenije ocenjuje, da za zamenjavo valut ni potrebno izdati posebnega predpisa oziroma spreminjati obstoječe predpise. V prehodnem obdobju uvajanja evra velja tako za obstoječe kot za nove posle popolna pogodbena svoboda strank, ki se lahko dogovorita za sklepanje oziroma nadaljevanje pogodb v eni od sedanjih nacionalnih valut ali pa preideta na evro. Po letu 2001 nacionalne valute ne bodo več obstajale (razen v prvih šestih mesecih 2002 kot gotovina), torej tudi pogodb ne bo več mogoče sklepati v teh valutah. Nacionalne valute v že obstoječih pogodbah se bodo v skladu z načelom “lex monetae” po menjalnem razmerju in z uporabo z evropskimi predpisi določenega postopka konverzije preračunale v evro, vse ostale določbe pogodb, vključno z morebitno valutno klavzulo, pa ostanejo nespremenjene. Banka Slovenije priporoča, da pogodbene stranke še pravočasno na novo dogovorijo tudi referenčno gibljivo obrestno mero, če imajo sedaj v pogodbah zapisano eno od referenčnih gibljivih obrestnih mer, ki bodo prenehale obstajati skupaj z nacionalnimi valutami ali celo že prej.

Slovenske poslovne banke, ki poslujejo s tujimi plačilnimi sredstvi, so že oziroma še bodo svojim komitentom ponudile možnost odprtja računa v evru oziroma konverzije obstoječih stanj na deviznih računih v evro. Banka Slovenije priporoča, da poslovne banke pri konverzijah nacionalnih valut sodelujočih držav v evro in obratno dosledno uporabljajo postopek, določen v Uredbi Sveta ministrov št. 1103/97 z dne 17.6.1997  in da za tovrstno operacijo (razen pri gotovinskih poslih) ne zaračunavajo dodatnih stroškov.

Varnost deviznih vlog, ki jih imajo občani na svojih deviznih računih, se zaradi uvedbe evra v ničemer ne zmanjša. Ker bodo menjalna razmerja (o tečaju ne moremo več govoriti, ker gre za eno samo valuto) med posameznimi domicilnimi valutami in evrom fiksna, posledično lahko pomeni prednost pozamezne valute v prehodnem obdobju pravzaprav samo morebitna (minimalna) razlika v obrestnih merah, tečaj (in s tem vrednost vloge) pa se bo spreminjal samo do drugih deviz (na primer USD) in tolarja.

Svet Banke Slovenije je že v začetku junija 1998 odločil, da bo Banka Slovenije od 4. januarja 1999 do konca prehodnega obdobja v svoji tečajni listi poleg tečaja za evro, ki bo zamenjal dosedanji ecu, še vedno objavljala tudi tečaje nacionalnih valut.

Dodatne informacije o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, kreditnih poslih s tujino in poročanju Banki Slovenije v zvezi z evrom bodo objavljene na internetni strani Banke Slovenije, o tej vsebini pa bodo neposredno obveščene tudi poslovne banke.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 24.11.1998

Svet Banke Slovenije je na svoji 171. seji dne 24.11.1998 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Ob obravnavi gibanj na denarnem in širšem ekonomskem področju, Svet Banke Slovenije ponovno ugotavlja, da so trenutni rezultati sicer še ugodni, vendar se na podlagi različnih podatkov pri poslovanju s tujino že kaže pojemanje izvozne konjunkture. Prvi tovrstni znaki naj bi bili po mnenju Sveta dodaten poziv vsem udeležencem na trgu, še posebej tudi socialnim partnerjem pri dogovarjanju o plačni politiki za prihodnje leto, da svoje želje, potrebe in stroške načrtujejo na novih, spremenjenih realnih osnovah. Le na tak način lahko pričakujemo nadaljnje utrjevaje stabilizacije in hkrati čim večjo skladnost bodočih gibanj s projekcijo proračuna in s strategijo vključevanja Slovenije v Evropo.
  2. Določil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec december 1998 v višini 362.440 mio SIT, kar je 0,5 % več od predhodnega.
  3. Sprejel je Sklep o pogojih in načinu registracije in spremljanja kreditnih poslov s tujino, ki bo veljal od 1. januarja 1999. Sprejetje sklepa narekuje uvedba spremenjene računalniške podpore in s tem povezana uvedba novih obrazcev in postopkov.

Unovčevanje devete izdaje blagajniških zapisov Banke Slovenije z nakupnim bonom (dospelost 01.12.1998)

V zvezi z unovčevanjem blagajniških zapisov Banke Slovenije, izdanih v apoenih po 500.000 tolarjev, ki dospejo v izplačilo 01.12.1998, Banka Slovenije obvešča pravne in fizične osebe, da lahko dostavijo blagajniške zapise bankam na vnovčenje že pred dnevom dospetja. Dne 01.12.1998 bodo tako izplačani vsi blagajniški zapisi, ki bodo dostavljeni bankam do 01.12.1998 do 10. ure. Blagajniški zapisi, dostavljeni na unovčenje po 10. uri bodo izplačani naslednji delovni dan, kar velja tudi za unovčevanje v prihodnjih dneh.

Blagajniške zapise Banke Slovenije, izdane v apoenih po 500.000 tolarjev, je možno unovčevati brez provizije pri pooblaščenih bankah, to je pri bankah, ki so z Banko Slovenije sklenile pogodbo, po dogovoru z banko pa je unovčevanje možno tudi prek drugih nepooblaščenih bank.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 10.11.1998

Svet Banke Slovenije je na svoji 170. seji dne 10.11.1998 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Nadaljeval je diskusijo o pogajanjih Slovenije za vključitev v Evropsko Unijo s poudarkom na problematiki, ki zadeva širše denarno področje.Svet podpira svoboden pretok kapitala, ki velja med članicami Evropske Unije, vendar naj ga Slovenija prevzame šele takrat, ko bo članica Evropske Unije oziroma Evropske Denarne Unije.
  2. V zvezi z uveljavitvijo Pridružitvenega sporazuma si bo Banka Slovenije prizadevala preoblikovati svoje instrumente, ki vplivajo na denarno politiko tako, da bodo ti v skladu z zahtevami sporazuma in interesi denarne politike Slovenije za katero je odgovorna Banka Slovenije.
  3. Soglašal je s pripojitvijo UBK banke d.d., Ljubljana k SKB banki d.d. Ljubljana s pogojem, da se pripojitev izglasuje na skupščinah obeh bank oziroma, če ta na strani prevzemne banke ne bo potrebna, z dnem potrditve na skupščini prevzete banke.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.10.1998

Svet Banke Slovenije je na svoji 169. seji dne 27.10.1998 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:

  1. Ob razpravi o trenutnih gospodarskih in denarnih gibanjih in pripravi pogajalskih izhodišč za pridružitev Slovenije EU za področje svobode gibanja kapitala, se Svet zavzema za nadaljnje postopno liberalizacijo tokov, ki bo v prvi vrsti odvisna od nadaljnjega znižanja inflacije pri nas in nadaljnje finančne stabilnosti. Z drugimi besedami, šele članstvo v Evropski denarni uniji je lahko garant modelu, ki ga danes uporabljajo države članice unije.
  2. Potrdil je glavne značilnosti 10. izdaje tolarskega blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom, ki bo imenski vrednostni papir, izdan v nematerializirani obliki v centralnem registru pri Klirinško depotni družbi Ljubljana . Znesek emisije bo 30 milijard SIT, rok izdaje 1.12.1998, rok zapadlosti 1.6.1999. Blagajniški zapis bo izdan v apoenih po 500.000 SIT. Blagajniški zapis bo imel tri nakupne bone ločljive od vrednostnega papirja.
    Obrestna mera bo 7% letno, od tega pričakovana inflacija 4,8% letno in realna obrestna mera 2,2% letno.
  3. Potrdil je najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec november v višini 366.143 mio SIT, kar je za 2,8% manj od predhodnega.

Uvedba sistema žiro kliringa

Dne 22.10.1998 je Banka Slovenije uvedla sistem žiro kliringa. Sistem omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov majhnih vrednosti (manj kot 3 mio SIT) med udeleženkami samimi in izvrševanje plačilnih nalogov iz naslova plačilnih storitev, ki jih udeleženke opravljajo za komitente.

Sistem je bil uveden na podlagi sprejetja Sklepa o vzpostavitvi sistema žiro kliringa na seji Sveta BS 22.9.1998 in potem, ko je guverner Banke Slovenije 1.10.1998 potrdil Pravila delovanja sistema žiro kliringa.

Trenutno je v sistem vključenih 29 udeleženk, od tega 26 bank in 3 hranilnice, ki so hkrati tudi neposredne udeleženke sistema BPRČ (bruto poravnave v realnem času), ki je bil uveden 6. aprila 1998.

Tehnično gledano je sistem sestavljen iz: centralnega procesorja v Banki Slovenije, ki skrbi za redno pregledovanje strežnikov, strežnikov pri posameznih udeleženkah in zaprtega omrežja Banke Slovenije, preko katerega poteka izmenjava (plačilnih) sporočil.

Plačevanje poteka tako, da udeleženka na osnovi plačilnega zahtevka pripravi plačilni nalog v formatu SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication)  sporočila, ki ga samostojno ali v paketu v obliki datoteke odloži na svoj strežnik. V časovnih presekih žiro kliring center te naloge pobere in izvede določene vhodne kontrole. Po zadnjem pobiranju se v centru sproži obdelava, katere rezultat je izračun multilateralnih neto terjatev in obveznosti udeleženk in priprava paketov nalogov z odobritvami po udeleženkah prejemnicah, kar je nato poslano vsem udeleženkam. Potem ko udeleženke neto dolžnice preko sistema BPRČ poravnajo vse svoje obveznosti, Banka Slovenije odobri poravnalne račune udeleženk neto upnic. Plačila imajo status dokončnosti šele potem, ko je zaključena poravnava z dejanskim prenosom sredstev med poravnalnimi računi v sistemu BPRČ.

V skladu s trenutno veljavnim urnikom, ki izhaja iz Pravil delovanja sistema žiro kliringa, poteka pobiranje nalogov vsako polno uro med 8. in 13. uro. Na osnovi dnevnega poročila o multilateralnih neto terjatvah in obveznostih, so udeleženke neto dolžnice dolžne do 14.30 v sistem BPRČ posredovati plačilo za pokritje svojih obveznosti. Na podlagi pokritja obveznosti vseh udeleženk dolžnic, Banka Slovenije do 15. ure odobri poravnalne račune udeleženk upnic, ki so imele iz naslova dnevne obdelave nalogov neto terjatve.

V prvih štirih dneh delovanja je bilo v sistem žiro kliringa posredovanih in obdelanih skupaj 6.967 nalogov v skupni vrednosti 702,7 mio SIT, pri čemer je neto plačilni tok, poravnan preko sistema BPRČ, znašal 246,4 mio SIT, t.j. 35,1% celotnega plačilnega toka.

Obvestilo za javnost o obisku guvernerja švicarske centralne banke

Na delovnem obisku v Banki Slovenije se je 22. in 23. oktobra na povabilo guvernerja dr. Arharja mudil dr. Hans Meyer, guverner švicarske centralne banke. Pogovori gosta z vodstvom in širša diskusija z ostalimi sodelavci Banke Slovenije je zadevala sedanjo finančno situacijo v svetu, s posebnim poudarkom na pripravah v zvezi z uvedbo nove evropske valute.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.10.1998

Svet Banke Slovenije je 13.10.1998 pretežni del 168. seje posvetil obravnavi Poročila o nadzoru bančnega poslovanja v letu 1997 in prvi polovici leta 1998.

Ugotovil je, da je naš bančni sistem še vedno nekonkurenčen v primerjavi z bančnimi sistemi v razvitih državah. Relativni delež operativnih stroškov poslovanja in stroškov dela v naših bankah je v primerjavi s tujimi bankami prevelik in ne kaže tendenc upadanja. Prisotnost štirih tujih bank, ki so v celoti v lasti tujcev, doslej ni bistveno prispevala k povečanju konkurenčnosti slovenskega bančnega sistema.

Podatki kažejo, da se sekundarna likvidnost bank še vedno krepi, kar je izrednega pomena za varnost bančnega poslovanja. Po drugi strani se močno povečujejo hranilne vloge občanov in podaljšujejo povprečni roki vezave, kar kaže na to da se krepita zaupanje v slovensko valuto in slovenski bančni sistem. V letošnjem letu so se močno povečale naložbe bank v realni sektor, kar je posledično vplivalo na znižanje kapitalske ustreznosti bank iz 19,5% na 17,6%. Kljub takemu ugodnemu premiku se marže bank niso bistveno znižale in so v primerjavi s tujimi bankami še vedno previsoke. Z možnostjo odpiranja podružnic tujih bank po uveljavitvi Sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU  se bodo slovenske banke najverjetneje kmalu soočile z dodatno tujo konkurenco. Na ta način naj bi se pogoji poslovanja na domačem trgu postopno v večji meri izenačevali s pogoji tujih trgov.

Slovenske banke so v dosedanjem poslovanju oblikovale ustrezne rezervacije za pokrivanje potencialnih rizikov iz poslovanja.

Svet je ugotovil, da je proces povezovanja v slovenskem bančnem sistemu šibak. Obstoječe bančne skupine nimajo prave teže in enotne poslovne politike, ki bi vodila k nadaljnjemu združevanju bank.

Sedma obletnica denarne osamosvojitve Slovenije

8. oktobra leta 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar.
Sedemletno obdobje lastnega denarja je pokazalo, da tolar pridobiva na zaupanju, tako pri Slovencih, kot tudi v tujini.
Banka Slovenije vodi in bo vodila, skupaj z drugimi dejavniki v državi in v okviru svojiih pristojnosti, politiko stabilnega tolarja v smeri zniževanja inflacije in ob upoštevanju uravnavanega drsečega tečaja tolarja.
Ena od glavnih nalog je tudi skrb za dolgoročno devizno likvidnost in upravljanje z deviznimi rezervami države, ki so na zadovoljivem nivoju.
Takoimenovana azijska kriza v Sloveniji, zaradi reguliranega priliva kratkoročnega, pretežno špekulativnega tujega kapitala na področju portfolio naložb, zaenkrat ni povzročila neposrednih težav.
Morebitno širjenje denarne krize v svetu na druga področja, z vsemi posledicami, bosta na področju denarne politike zahtevali od Banke Slovenije tudi aktivnost, da se bo zaupanje v domači denarni sistem obdržalo in okrepilo.
V bodoče bo Banka Slovenije posvetila, v okviru pristojnosti in nalog, ki jih ima, ustrezne aktivnosti pri pridruževanju Slovenije Evropski Uniji in Evropski denarni Uniji.
Pri tem bo dana tudi ustrezna pozornost prehodnemu obdobju, v katerem bo morala naša država sprostiti nekatere ukrepe, ki omejujejo prisotnost tujcev in ščitijo domače subjekte.
Močan in zaupanja vreden lasten denar, nam med drugim omogoča, da se bo lahko Slovenija laže, hitreje in bolj samozavestno vključevala v evropske integracije, v skladu s svojo strategijo razvoja.

Mag. Matjaž Čepin
Tajnik Banke Slovenije

Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije, denarni agregat M3 v letu 1997

Oceno doseganja bližnjega cilja denarne politike Banke Slovenije za leto 1997 je sprejel Svet Banke Slovenije na 155. seji dne 24.2.1998.

Bližnji cilj rasti denarnega agregata M3 v letu 1997 je bil predviden na ravni 18% s pasom 4 odstotnih točk nad in pod ciljem, kot četrtletno povprečje. Dejanska gibanja kažejo, da se je denarni agregat M3 povečal od povprečja zadnjega četrtletja 1996 do povprečja enakega obdobja v lanskem letu za 22,9%, kar je 0,9 odstotne točke več od zgornje meje pasu postavljenega bližnjega cilja.

Povečanje M3 za 252 mlrd SIT v enoletnem obdobju je predvsem posledica večanja neto terjatev do tujine za 178 mlrd SIT, kot tudi porasta posojil in kreditov domačim nebančnim sektorjem za 154 mlrd SIT. Povečanje M3 je manjše od vsote obeh povečanj predvsem zaradi tega, ker so se večala imetja domačih nebančnih sektorjev (za 64 mlrd SIT), ki niso agregat M3, vendar tudi niso niti vrednostni papirji bank in Banke Slovenije niti devizne vloge države pri Banki Slovenije. Vpliv spremembe velikosti teh dveh postavk med pasivi bančnega sektorja je bil nepomemben.

Veliko povečanje neto tujih aktiv bančnega sistema je izviralo iz plačilnobilančnih pritokov v domače nebančne sektorje in prodajanja tega tujega denarja bančnemu sistemu. Po predhodnih podatkih je znašal presežek tekočih transakcij s tujino v letu 1997 70 mio USD ali 0,4% tekočega BDP, neto finančni pritok pa 611 mio USD ali 3,4% tekočega BDP. Posojila privatnemu sektorju so se v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala s 530 mio USD na 338 mio USD, močno pa so porasle direktne in portfolio naložbe, s 188 mio USD na 363 mio USD. Tuje in domače fizične osebe so prodale bančnemu sistemu v menjalnicah za neto 80 mlrd SIT tujega denarja, podjetja na deviznem trgu pa za neto 61 mlrd SIT.

Vzrok večanja domačih aktiv je bilo predvsem večanje posojil podjetjem (vključno s posojili nebančnim finančnim organizacijam) za 67 mlrd SIT ali 14,3%, zatem posojil prebivalstvu (za 33 mlrd SIT ali 15,8%) in posojil vladnemu sektorju (za 32 mlrd SIT ali 79,7%). Naložbe bančnega sektorja v vrednostne papirje nebančnih izdajateljev so porasle za 23 mlrd SIT ali za 7,8%. Zelo velik porast domačih naložb se je zgodil v decembru 1997 (33 mlrd SIT). Ta dinamika se v januarju ni nadaljevala, odločilno pa je vplivala na rezultate v letu 1997.

Stanje vrednostnih papirjev bank in Banke Slovenije v rokah nebančnih sektorjev se je povečalo za 15 mlrd SIT ali za 28,0%, stanje deviznih vlog države pri Banki Slovenije pa se je zmanjšalo za 7 mlrd SIT. Za 64 mlrd SIT so porasla neto druga imetja domačih nebančnih sektorjev ("neto ostala pasiva" bančnega sistema), kar vključuje predvsem porast kapitala in rezerv bank in rezerv Banke Slovenije (o čemer pa po predhodnih knjigovodskih podatkih še ni zadostnih informacij).

Na rast denarnega agregata M3 je v letu 1997 najbolj vplivala rast agregata (M2-M1), ki vključuje tolarske vloge pri bankah in BS, ki niso M1. Ta agregat je porasel med zadnjima četrtletjema 1996 in 1997 za 191 mlrd SIT ali za 35,4%. Agregat (M3-M2), to so devizne vloge prebivalstva pri bankah, je porasel za samo 20 mlrd SIT oziroma za 5,8%.

Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 1998

Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 1998 je sprejel Svet Banke Slovenije na 157. seji dne 24.3.1998.

Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 1998 je letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 18% in 26%.

Za agregat M3 se upošteva statistična definicija tj. podatek o mesečnih povprečjih na podlagi dnevnih stanj (tabela 1.1. Biltena Banke Slovenije). Letna rast je določena za obdobje od povprečja zadnjega trimesečja 1997 do povprečja zadnjega trimesečja 1998.
Zaradi metodološke spremembe v zaobjemu statističnega agregata M3 (priključitev podatkov o vezanih vlogah dveh bank v stečaju), ki je vplivala na vrednosti M3 v zadnjih desetih dneh decembra 1997, je izhodišče za spremljanje cilja pomaknjeno za 11,6 mlrd SIT nad izkazano povprečje zadnjega trimesečja 1997.

Predpostavke

Zakonska pristojnost Banke Slovenije je skrb za stabilnost slovenske valute. Ob določitvi bližnjega cilja denarne politike za leto 1998 je Banka Slovenije upoštevala kot predpostavke nekatere parametre, ki so v pristojnosti drugih nosilcev ekonomske politike in ki vplivajo, poleg denarne politike, na stabilnost tolarja oziroma na rast cen. Če bodo med letom nastopila večja odstopanja od predpostavk se bo morala Banka Slovenije odločiti, ali bo ohranila zasledovanje zadanega letnega cilja za ceno negativnih posledic na določenih področjih, ali bo cilj prilagodila spremembam.

Bližnji cilj Banke Slovenije za leto 1998 je določen z upoštevanjem projekcij Vlade Republike Slovenije, izkazanih v osnutku dokumenta Skupna ocena prednostnih nalog srednjeročne ekonomske politike Slovenije, ki ga bo Vlada RS podpisala z Evropsko unijo in ki bo postal s tem temeljni dokument ekonomske politike Slovenije za leto 1998 in naslednja leta približevanja Evropski uniji. Glavni parametri iz tega dokumenta, pomembni za politiko zagotavljanja stabilnosti tolarja so naslednji:

  • Letna rast realnega bruto domačega proizvoda med 3,5 in 4,0%.
  • Primanjkljaj vladnega sektorja 1% BDP z usmeritvijo v izravnane vladne finance v letu 1999.

    Financiranje lanskega primanjkljaja je povečalo zadolženost proračuna in drugih organizacij vladnega sektorja po posojilih domačih bank (po podatkih bank) samo v lanskem letu z 41 mlrd SIT na 70 mlrd SIT, izdanih pa je bilo še za 10 mlrd SIT obveznic, ter nadaljnjih 15 mlrd SIT v prvih dveh mesecih 1998. Ta zadolžitev se bo odrazila pretežno v poslabšanju plačilne bilance, zelo verjetno pa bodo tudi inflacijski učinki. Zunanja zadolženost sektorja se je lani po podatkih plačilne bilance povečala za 30 mlrd SIT. Za načrtovano denarno politiko in glede pričakovanj o rasti cen v letu 1998 bi se razmere bistveno spremenile, če bi se tak trend rasti fiskalnega primanjkljaja nadaljeval.
  • Rast povprečnih plač bo zaostajala realno okrog 1% za rastjo produktivnosti, kar pomeni okrog 2,5% realno in 10,5-11,0% nominalno rast.

    Glede na predvidevanje, da bo skupni indeks cen življenskih potrebščin, ki je merilo realne rasti plač, tudi letos za 2-3 odstotne točke prehiteval rast prodajnih cen tržnih podjetij, ki se oblikujejo pretežno skladno z rastjo deviznega tečaja, pomeni to za toliko hitrejšo rast stroškov plač od rasti prihodkov teh podjetij (ne pa podjetij in organizacij v vladnem in javnem sektorju ter v zaščitenih panogah). Za vsaj toliko, v grobem, se bo letos zmanjšala tudi izvozna konkurenčnost, če podjetja ne bodo še naprej odpuščala delavcev, kar v obravnavanem dokumentu ni predvideno. Na tem področju so instrumenti denarne politike brez učinka, zato Banka Slovenije samo opozarja na razvojne in socialne stroške nekaterih ekonomskih politik.
  • Načrtovana rast nadzorovanih cen, ki bo skupaj z vsem navedenim povzročila takšno rast skupnih cen, da ne bo mogoče (brez velikih žrtev) doseči nižje stopnje rasti indeksa cen življenskih potrebščin od 8% letno.

    Banka Slovenije sprejema to projekcijo inflacije, čeprav opozarja na posledice visoke inflacije za stabilnost, rast in razvoj.
  • Bližnji cilj Banke Slovenije je končno določen ob predpostavki, da v letu 1998 ne bo občutno povečan obseg finančnih pritokov iz tujine, zaradi domačih vzrokov (rasti obrestnih mer zaradi prekomerne rasti domačih cen ali zadolževanja vladnega sektorja) ali zaradi vzrokov v mednarodnem gospodarstvu.

Spremljanje doseganja cilja

Banka Slovenije bo ob polletju objavila oceno gibanj ter morebitnega odstopanja od predpostavk oziroma pogojev za doseganje bližnjega cilja denarne politike (predvsem kar zadeva gibanje nadzorovanih cen in zadolževanje vladnega sektorja v tujini), kot tudi končnega cilja tj. zagotavljanja stabilnosti tolarja in postopnega zmanjševanja stopnje rasti cen do evropskih ravni.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 09.02.2006

Ljubljana, 9. februar 2006

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim za 25 bazičnih točk znižal nekatere obrestne mere. Obrestna mera za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise tako po novem znaša 3.75%, obrestna mera za začasni odkup deviz 1.25%, za začasno prodajo deviz 0,75% in obrestna mera za lombardno posojilo 4.75%. Sprememba obrestnih mer odraža strukturno prilagoditev, povezano s potrebo po nominalni konvergenci pred vstopom v evroobmočje. Sprememba obrestnih mer stopi v veljavo 10. februarja 2006.
    Januarja je mesečna stopnja inflacije v Sloveniji znašala - 0.5 %, medletna stopnja pa 2.4%. Na januarska gibanja cen so vplivale podražitve naftnih derivatov, ki pa so jih več kot nadomestile pocenitve obleke in obutve zaradi zimskih razprodaj. Dvanajstmesečna povprečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je tudi januarja ostala na 2.5%, kar je ravno toliko, kolikor je decembra znašala referenčna vrednost merila stabilnosti cen. Glede na trenutne podatke o proizvodni vrzeli, stroških dela in ostalih srednjeročnih indikatorjih Svet Banke Slovenije ocenjuje, da so makroekonomska tveganja za stabilnost cen omejena in da je v letu 2005 dosežena raven inflacije vzdržna. To potrjuje tudi nizka stopnja osnovne inflacije, ki se je lani gibala pod 1%.
    V letošnjem letu se pričakuje zmanjševanje razkoraka med stopnjama gospodarske rasti evroobmočja in ZDA. Izboljšanje gospodarske aktivnosti v evroobmočju potrjujejo ugodni podatki o rasti industrijske proizvodnje in novih naročilih. Na drugi strani je v ZDA v zadnjem lanskem četrtletju prišlo do manjšega gospodarskega zastoja, saj se je BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem povečal zgolj za 0.3%. Inflacija v evroobmočju je lani v povprečju znašala 2.2%. Preseganje inflacijskega cilja ECB je posledica gibanja cen energentov, medtem ko osnovna inflacija ostaja razmeroma nizka. Inflacija v ZDA je v povprečju leta 2005 dosegla 3.4%, letos pa naj bi se, tudi zaradi restriktivne denarne politike, nekoliko umirila. Cene nafte so se decembra in januarja kumulativno povečale za okoli petino in se trenutno gibljejo nad 60 USD.
    V Sloveniji je tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta gospodarska aktivnost ostala ugodna. Visoka rast industrijske proizvodnje in gradbeništva v novembru nakazujeta, da realna rast BDP v zadnjem lanskem četrtletju ne bo bistveno odstopala od povprečja leta. Trošenje gospodinjstev ostaja še naprej relativno močno, ob koncu leta pa se je nadaljevalo tudi zmanjševanje neto izvoza.
    Javnofinančni položaj Slovenije je bil lani po predhodnih podatkih v skladu z rebalansom proračuna RS. Primanjkljaj državnega proračuna je tako dosegel 1.4% ocenjenega BDP, medtem ko naj bi primanjkljaj sektorja širše države, merjen po metodologiji ESA-95, znašal 1.7% BDP. Lanski javnofinančni položaj je deloma odseval ugodne makroekonomske razmere, predvsem visoko potrošnjo gospodinjstev, ki je vplivala na višino pobranega DDV. V prihodnjih letih bo Slovenija morala pospešiti dinamiko zmanjševanja strukturnega primanjkljaja.

Izbor kovnice za evro kovance

Ljubljana, 1.februarja 2006

Banka Slovenije je v okviru projekta uvedbe evra novembra lani razpisala mednarodni natečaj, na katerega je povabila vseh 22 kovnic iz držav Evropske unije. Ponudbo je poslalo pet kovnic. Na podlagi natečajnih pogojev je Banka Slovenije izbrala finsko kovnico (Mint of Finland) za kovanje 234 milijonov kosov slovenskih evro kovancev.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 02.03.2006

Ljubljana, 2. marca:

  1. Na današnji seji je Svet Banke Slovenije znižal obrestne mere za ključne instrumente. Za 25 bazičnih točk je znižal obrestno mero za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise na 3,5%, obrestno mero za lombardno posojilo na 4,5% in obrestno mero za začasni odkup vrednostnih papirjev na 3,5%. Za 50 bazičnih točk sta nižji obrestni meri za začasni odkup deviz in začasno prodajo deviz, ki po novem znašata 0,75% oziroma 0,25%. Nespremenjena ostaja obrestna mera za depozit čez noč. Sprememba obrestnih mer odraža nominalno konvergenco pred vstopom v evroobmočje. Sprememba obrestnih mer bo stopila v veljavo jutri, 3. marca 2006.
    Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je denarna politika ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. S ponovnim zvišanjem ključne obrestne mere ECB se nadaljuje konvergenca nominalnih obrestnih mer. Z januarskim dvigom referenčne vrednosti konvergenčnega merila stabilnosti cen na 2,6% in februarskim znižanjem 12 mesečne povprečne medletne stopnje rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin na raven 2,4%, Slovenija še naprej izpolnjuje kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra.
    Izpolnjevanje konvergenčnih meril ostaja še naprej vzdržno, saj so ohranjena osnovna makroekonomska ravnovesja. Po predhodnih podatkih se je stanje javnih financ v lanskem letu izboljšalo, primanjkljaj proračuna RS pa je ostal na ravni 1,4% ocenjenega BDP. Še naprej ostaja vzdržno tudi zunanje ravnovesje. Primanjkljaj tekočega računa je znašal po začasnih podatkih lani 0,9% ocenjenega BDP in je bil manjši od pričakovanega.
    Zadnje ocene kažejo, da bi lahko gospodarska rast v Sloveniji v zadnjem četrtletju lanskega leta znašala nad 4%. Še naprej naj bi se zmanjševal visok pozitiven prispevek menjave s tujino iz prvih treh četrtletij, ki pa naj bi kljub temu ostal občuten. V zadnjem četrtletju naj bi se nekoliko povečalo trošenje gospodinjstev, pričakovanja potrošnikov pa ostajajo optimistična tudi v prihodnje. Čeprav je prišlo ob koncu lanskega leta, zaradi spremenjene časovne dinamike izplačil trinajstih plač, do večjih mesečnih nihanj, ostaja rast bruto plač še naprej relativno nizka in je v povprečju lanskega leta znašala 4,9%. Pri tem je bila najhitrejša rast plač v dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Uspešno poslovanje podjetij v teh dejavnostih in nadpovprečno visoka rast plač kažeta, da je raven cen njihovih proizvodov in storitev ustrezna, dodatni pritiski na njihovo zviševanje pa neupravičeni.
  2. Svet Banke Slovenije bo z donacijo sofinanciral aktivnosti Zveze potrošnikov v pripravah na prevzem evra v višini 5.280.000,00 tolarjev. V okviru teh aktivnosti Banka Slovenije podpira vzpostavljanje potrošnikovega Evrofona, in sicer kot enotno komunikacijsko točko na nacionalni ravni, kamor bodo lahko potrošniki javljali zaznave pri podražitvah posameznih proizvodov in storitev, ki bi bili posledica uvedbe evra.

Sestanek z nadzornim svetom Združenja bank Slovenije

Ljubljana, 23. marec

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je na današnjem sestanku predstavnike nadzornega sveta Združenja bank Slovenije seznanil s predvidenimi časovnimi roki ukrepov monetarne politike, ki so potrebni zaradi prilagajanja evroobmočju. Zaradi prehoda na nov sistem zavarovanj je bila potrebna sprememba sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Omenjene spremembe je Svet Banke Slovenije sprejel na zadnji seji, spremembe pa bodo začele veljati s prvim aprilom 2006.

Na današnjem sestanku sta guverner BS Mitja Gaspari in viceguverner, zadolžen za področje plačilnega prometa, Darko Bohnec, bankam predstavila tudi zahteve Banke Slovenije glede vodenja tarifne politike. Banke morajo zagotoviti večjo preglednost tarifne politike, ki jo določata tako zakon o plačilnem prometu kot tudi predlog prihodnje evropske direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu. V tem kontekstu je potrebna večja preglednost in dostopnost podatkov o cenah posameznih plačilnih storitev, na podlagi katerih bodo potrošniki lahko izbirali med različnimi ponudniki glede na ceno ter kvaliteto določenih storitev. Banke, v kolikor tega še niso storile, morajo objaviti pregleden in stranki razumljiv prikaz cen svojih storitev za vse vrste komitentov za vsa plačila po vseh tržnih poteh na vidnem mestu v svojih poslovalnicah in tudi na svojih spletnih straneh. Priporočeno je, da banke komitente o tem obvestijo v rednih izpiskih. Ceniki morajo biti popolni, pregledni, vidni in imeti pojasnjeno, plačilo katerih storitev je že zajeto v storitvi vodenja transakcijskega računa. Združenje bank Slovenije ali pa Banka Slovenije bosta pripravila standardiziran način prikaza, tako da bo potrošnikom zgoraj navedena primerjava mogoča na enostaven način in tudi zbrana na enem mestu.

Pogovor guvernerja z evropskim komisarjem za gospodarske in finančne zadeve

Ljubljana,17. marec

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari se je ob robu današnje mednarodne konference Vstop v ekonomsko in monetarno unijo ter prevzem evra: Slovenija na poti k uvedbi evra srečal z evropskim komisarjem za gospodarske in finančne zadeve Joaguinom Almunio. Guverner Gaspari je evropskemu komisarju predstavil, kako potekajo tehnične priprave za prevzem evra v finančnem sektorju. Slovenija po besedah guvernerja zdaj izpolnjuje konvergenčna merila, z izjemo dvoletnega bivanja v režimu ERM2. Tečaj tolarja je v vsem času od vstopa v omenjeno čakalnico za prevzem evra stabilen in se ves čas giblje zelo blizu centralnega tečaja.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.03.2006

Ljubljana,14. marca

Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim sprejel spremembe sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Spremembe začnejo veljati prvega aprila letos, pomenijo pa nadaljnje prilagajanje evroobmočju.

Svet Banke Slovenije je Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. izdal dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve:posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic - mešanega in naložbenega življenjskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja za primer smrti in nezgodnega zavarovanja.

Obisk redne misije Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana,13 marec

V torek, 14. marca, začenja obisk v Sloveniji redna letna misija Mednarodnega denarnega sklada po četrtem členu statuta. Misijo vodi Juan-Jose Fernandez-Ansola. V času obiska v Sloveniji se bodo srečali s predstavniki Banke Slovenije, Vlade RS, državnega zbora, sindikatov in gospodarstva. Misija bo obisk zaključila 28. marca.

Poročilo za javnost o posvetovanjih Slovenije z Mednarodnim denarnim skladom

Dne 28. marca 2006 je Slovenija sklenila svoja redna letna posvetovanja z Mednarodnim denarnim skladom. Mednarodni denarni sklad v skladu s IV. členom svojega statuta praviloma enkrat letno vodi posvetovanja s svojimi članicami. Namen teh posvetovanj je, da se pregledajo tekoča gospodarska gibanja ter izzivi za prihodnje. Glede na močno gospodarsko rast, nizko inflacijo in javno finančni primanjkljaj, so se posvetovanja osredotočila na vprašanja, ki so pomembna za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva tudi po prevzemu evra, torej na dolgi rok.

V tem okviru so strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada priporočili naslednje:

  • Fiskalna politika naj ostane nevtralna in tako pomaga vzdrževati nizko inflacijo. Slovenija naj do leta 2009 izravna javne finance, še posebej glede na prihodnje demografske spremembe.
  • Gospodarstvo bo v prihodnje občutljivo na povečanje stroškov na enoto dela, ki bi lahko vodilo do postopnega zmanjševanja konkurenčnosti izvoznega sektorja - ta ima pomembno vlogo za gospodarsko rast - ter odložilo nadaljnje prilagajanje gospodarstva. Glede na to ter z vidika skorajšnjega prevzema evra je pomembno, da fiskalna politika in politika plač omogočata pogoje za ravnotežno gospodarsko rast. Prednost naj imajo politike, ki spodbujajo večjo fleksibilnost gospodarstva in njegovo dolgoročno rast.
  • Kljub ugodnim gospodarskim rezultatom, rast produktivnosti zaostaja za konkurenti iz regije, zaposlenost pa se relativno zmanjšuje. Misija Mednarodnega denarnega sklada zato predlaga ukrepe na davčnem področju in v socialni politiki, ki bi spodbudili večje vključevanje v delo, predvsem mlajših in starejših delavcev. Poleg tega bi bilo dobro tudi zmanjšati ovire, ki preprečujejo povečanje fleksibilnosti na trgu dela ter izboljšanje investicijskega okolja.
  • Davčna reforma lahko pospeši gospodarsko rast, vendar pa bi bila potrebna tudi reforma na izdatkovni strani. Slednja bi naj zagotovila večjo fleksibilnost izdatkov in se lotila vpliva staranja prebivalstva na javne finance. Neučinkovite izdatke bi bilo potrebno racionalizirati. Glede na dolgi časovni odlog učinkov pokojninskih reform bi bilo dobro ukrepati zgodaj.
  • Bančni sistem je trden in stabilen, vendar pa mora bančni nadzor budno spremljati tveganja, ki nastajajo v povezavi z zvišanjem obrestnih mer in druga tveganja iz finančnega okolja.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 06.04.2006

Ljubljana, 6. aprila:

Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je izpolnjevanje konvergenčnih meril vzdržno, saj se ohranjajo osnovna makroekonomska ravnovesja. Po predhodnih podatkih se je javnofinančni primanjkljaj, merjen po metodologiji ESA95, glede na predhodno leto znižal za 0,5 odstotne točke, na 1,8% BDP. Še naprej ostaja vzdržen tudi saldo menjave s tujino. Primanjkljaj tekočega računa je lani znašal 1,1% BDP in je bil manjši od pričakovanega. Rast cen življenjskih potrebščin se še naprej umirja, kljub relativno visoki mesečni stopnji inflacije v marcu, ki je sezonske narave.

Svet Banke Slovenije je na seji 6. aprila 2006 ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet banke Slovenije ocenjuje, da je denarna politika ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. Marčevska dvanajst mesečna povprečna medletna stopnja rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin znaša 2,3% in je za 0,3 odstotne točke nižja od februarske referenčne vrednosti konvergenčnega merila stabilnosti cen. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo Slovenija tudi v prihodnje izpolnjevala kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra.
V mednarodnem okolju so napovedi letošnje gospodarske rasti evroobmočja in ZDA povišane. ECB je zvišala napoved rasti za evroobmočje na 2,1%. Zvišanje napovedi gospodarske rasti evro območja je predvsem posledica izboljšanih napovedi rasti investicij, ki naj bi rasle zaradi ugodnih pogojev financiranja, visokih dobičkov podjetij in ugodnih napovedi povpraševanja iz tujine. Vzrok za navzgor popravljeno gospodarsko rast v ZDA je nekoliko višja ocena rasti v zadnjem četrtletju lani, ki je predvsem posledica visoke rasti investicij. Cena nafte je sicer ustaljena, a ostaja na visoki ravni - v sredini marca nekaj več kot 60 USD za sod. Že od konca lanskega leta hitro naraščajo cene ostalih surovin. Inflacija se je februarja v evro območju in v ZDA sicer nekoliko znižala zaradi nižjih cen nafte, a ostaja relativno visoka, 2,3% v evro območju in 3,6% v ZDA. ECB je zaradi visokih cen nafte in ostalih surovin ter povišanj napovedi gospodarske rasti nekoliko povišala napoved inflacije za letos na 1.9 % do 2.5 %. Zaradi spremenjenih napovedi inflacije finančni trgi pričakujejo nadaljevanje povišanja obrestnih mer ECB. Tudi ameriški sistem centralnih bank FED je skladno s pričakovanji marca ponovno zvišal obrestno mero.
V Sloveniji so gospodarska gibanja še naprej ugodna. V zadnjem četrtletju lani se je realni BDP povečal za 3,7% medletno, celoletna gospodarska rast za 2005 pa je ocenjena na 3,9%. K rasti je največ prispevala menjava s tujino, medtem ko sta bili rast zasebne potrošnje in rast potrošnje države nižji od rasti BDP. Rast bruto investicij je bila negativna predvsem zaradi zmanjšanja zalog, kljub temu pa zadnji podatki in pričakovanja o investicijah v podjetjih nakazujejo na močno izboljšanje trenda investicij v osnovna sredstva. Rast industrijske proizvodnje ostaja v začetku leta na visoki ravni. Vrednost opravljenih del v gradbeništvu se je januarja sicer zmanjšala, ne glede na to pa pričakovanja za leto 2006 ostajajo ugodna. Manj ugodni so nekateri podatki o gibanjih na trgu dela, saj se je stopnja registrirane brezposelnosti januarja povečala na 10,5%. Porast v anketni stopnji brezposelnosti iz 6,3% na 7,2% v ugodnih gospodarskih pogojih lahko kaže na strukturne probleme na trgu dela.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.04.2006

Ljubljana, 20. aprila:

Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval in sprejel usmeritve za upravljanje z deviznimi rezervami, ki vsebujejo vse prilagoditve, potrebne zaradi vstopa Banke Slovenije v evrosistem.

Svet Banke Slovenije se je seznanil z metodologijo priprave javno finančne statistike po zahtevah ECB ter organizacijo in realizacijo nalog na tem področju v Sloveniji. Večja stopnja zahtevnosti izhaja predvsem iz konsistentnosti različnih makroekonomskih statistik, ki je omogočena tudi z razvojem statistike finančnih računov v Sloveniji.
Člani sveta so se seznanili tudi s spremembami metodologije in načina objavljanja slovenske denarne in bančne statistike iz naslova prilagoditve objavljenih podatkov standardom Evropske centralne banke. Dosedanji sklop bilančnih tabel Banke Slovenije ter bank v biltenu Banke Slovenije, ki temelji na metodoloških standardih Mednarodnega denarnega sklada, bo v mesecu maju 2006 zamenjal sklop strukturno podobnih tabel Banke Slovenije in drugih monetarnih finančnih institucij, pripravljenih v skladu s standardi Evropske centralne banke. Spremembe bodo pojasnjene v metodoloških pojasnilih biltena. Novi podatki bodo na razpolago od decembra 2004 dalje, hkrati pa bodo javnosti na spletnih straneh Banke Slovenije še vedno na voljo tudi časovne vrste dosedanjih podatkov.

Svet Banke Slovenije je sprejel Letno poročilo za leto 2005.

Svet Banke Slovenije je mag. Urbanu Golobu izdal dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 04.05.2006

Ljubljana, 4. maja 2006:

Svet Banke Slovenije je na današnji 331. seji med drugim obravnaval in sprejel Poročilo o denarni politiki, ki ga bo guverner BS Mitja Gaspari podrobno predstavil na tiskovni konferenci, 8. maja, ob 11 uri, v 1. nadstropju Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije je banki Banka Sparkasse (v ustanavljanju) izdal dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev:

  • sprejemanje depozitov ter dajanje kreditov za svoj račun;
  • izdajanje garancij in drugih jamstev;
  • kreditiranje, vključno s potrošniškimi, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov;
  • trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli;
  • zbiranje, anazlia in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;
  • izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki in bančne menice);
  • posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov (tudi finančnega leasinga) ter
  • opravljanje storitev plačilnega prometa.

Svet Banke Slovenije je izdal dovoljenje za posredno ali neposredno pridobitev kvalificiranega deleža, ki dosega ali presega 50% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu Banke Sparkasse d.d. (v ustanavljanju), Cesta v kleče 15, 1000 Ljubljana, družbi Kärtner Sparkasse AG, Neuer Platz 14, 9020 Celovec. Matična banka se je odločila, da svojo ljubljansko podružnico preoblikuje v hčerinsko banko.

Svet Banke Slovenije je g. Josefu Lausseggerju in g. Marku Bošnjaku izdal dovoljenji za opravljanje funkcije člana uprave banke Banka Sparkasse d.d. (v ustanavljanju). Za člana uprave bosta imenovana z dnem ustanovitve banke.

Svet Banke Slovenije je soglašal z izdajo zbirke kovancev z letnico kovanja 2006, ki bo vsebovala vse tolarske tečajne kovance in priložnostni tečajni kovanec za 500 tolarjev, ki je bil izdan ob 250 – letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.05.2006

Ljubljana, 17. maja:

Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval in sprejel poročili o finančni stabilnosti in nadzoru bančnega poslovanja v letu 2005.

Svet Banke Slovenije je Probanki d.d. izdal dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve:posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, in sicer nezgodnega zavarovanja, zavarovanja kopenskih vozil, požara in elementarnih nesreč, odgovornosti pri uporabi kopenskih vozil, kreditnega zavarovanja, zavarovanja stroškov postopka, življenjska zavarovanja in življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov.

Izšla je publikacija Prihaja evro

Sporočilo za javnost ob izidu publikacije Prihaja evro (PDF, 120 KB)

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.06.2006

Ljubljana, 8. junija:

Svet Banke Slovenije je na današnji seji znižal obrestno mero za blagajniške zapise z dospelostjo 60 dni za 0,25 odstotne točke, na 3.25 odstotkov. Danes sprejeta sprememba, ki stopi v veljavo jutri, je korak v smeri prilagoditve obrestnih mer Banke Slovenije obrestnim meram Evropske centralne banke. Ob hkratni spremembi obrestnih mer Evropske centralne banke se je posledično za banke cena refinanciranja na podlagi začasne prodaje deviz Banki Slovenije povečala s 3,25 na 3,50 odstotka. Razlika pri ostalih obrestnih merah Banke Slovenije se je zmanjšala za 0,25 odstotne točke.

Svet Banke Slovenije je danes obravnaval tudi denarna gibanja. Maja se je medletna rast cen življenjskih potrebščin dvignila na 3,2%. Porast za polovico odstotne točke glede na predhodni mesec je predvsem posledica aprilske podražitve nafte na svetovnih trgih, ki se je v cenah naftnih derivatov odrazila z zamikom zaradi modela oblikovanja teh cen. Predvidoma se je prehodno manj kot lani pocenila sezonska hrana, medtem ko je gibanje ostalih cen v povprečju zmanjšalo medletno inflacijo. Osnovna inflacija se giblje v skladu s pričakovanji na relativno nizki ravni, njena medletna rast pa se je v maju celo znižala na 1,4%. Razen cen nafte ostajajo makroekonomski dejavniki glede na majske napovedi Banke Slovenije nespremenjeni, zato ob nadaljevanju ustreznih ekonomskih politik cenovna stabilnost tudi na srednji rok ni ogrožena.
Gospodarska gibanja v Sloveniji ostajajo ugodna. Indikatorji kažejo na dokaj visoko gospodarsko aktivnost v prvem četrtletju, za drugo četrtletje pa zlasti upočasnjena dinamika rasti industrijske proizvodnje nakazuje na nekoliko bolj umirjeno gospodarsko rast. Visoka raven aktivnosti v gradbeništvu in močan uvoz investicijskega blaga v prvih mesecih leta odražata hitro rast investicijske porabe. Izvoz blaga in storitev ostaja ob ugodnem povpraševanju iz glavnih trgovinskih partneric dodatni generator gospodarske rasti v začetku leta.

Svet Banke Slovenije se je na današnji seji tudi strinjal, da je omejeno gotovinsko poslovanje bank 1.in 2. januarja 2007 potrebno zaradi obvladovanja tveganj in zagotavljanja nemotene oskrbe z evrsko gotovino v dneh menjave valut. O tem se bo Banka Slovenije dogovorila z bankami. Okenca Banke Slovenije za menjavo gotovine bodo takrat odprta.

Razstava €-bankovci in €-kovanci

Ljubljana, 9. junija:

V Narodnem muzeju Slovenije bo od 12. junija do 12. julija razstava o bankovcih in kovancih enotne evropske valute. Obisk razstave je brezplačen. Na razstavi, ki jo organizirata Evropska centralna banka in Evropska komisija, so predstavljeni bankovci in kovanci enotne evropske valute, potek oblikovnega natečaja za nacionalno in evropsko stran kovancev in postopek zamenjave gotovine v letu 2002.

Enotno evropsko valuto je do sedaj uvedlo dvanajst od petindvajsetih držav članic Evropske unije. 1. januarja 2007 se jim bo po predvidenih načrtih priključila tudi Slovenija. Slednja se na uvedbo evra že intenzivno pripravlja.

Vsaka izmed držav, ki so uvedle evro, je izvedla postopek izbire nacionalne strani evrskih kovancev. Omenjena razstava prikazuje postopke izbire nacionalne strani evrskih kovancev, ki so izdani v osmih različnih vrednostih (apoenih): 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov, 1 € in 2 €. Vsak ima skupno sprednjo in nacionalno hrbtno stran. Nacionalna stran označuje, v kateri državi je bil kovanec izdan. Razstava prikazuje tudi izbiro prvotne evropske strani kovancev. Obstajajo tri oblikovanja za tri skupine kovancev glede na vrednost. Zasnoval jih je Luc Luycx iz belgijske nacionalne kovnice. Vsa tri kažejo zemljevid Evrope in simbolizirajo enotnost Evropske unije.

Na razstavi so prikazani evrski bankovci, ki so izdani v sedmih različnih vrednostih (apoenih): 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 €. Oblikoval jih je Robert Kalina iz avstrijske centralne banke, ki je leta 1996 zmagal na evropskem oblikovnem natečaju. Vsak bankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov: klasika, romanika, gotika, renesansa, barok in rokoko, arhitektura železa in stekla, sodobna arhitektura 20. stoletja. Na sprednji strani so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja. Dvanajst zvezd Evropske unije predstavlja dinamiko in harmonijo sodobne Evrope. Mostovi na hrbtni strani simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.06.2006

Ljubljana, 20. junija 2006

Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval informacijo o aktivnostih za uvedbo evra v bankah, ki je zajela pregled organizacije priprav za uvedbo evra, prilagoditev informacijske podpore, prilagajanja pravnih aktov, obveščanja komitentov ter oceno tveganj. Informacija je potrdila, da banke in hranilnice zagotavljajo ustrezno vodenje in nadzor projekta uvedbe evra. Priprave na uvedbo evra v bankah so trenutno osredotočene na zaključevanje prilagoditev informacijske podpore.

Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil tudi z informacijo o visoki rasti posojil v švicarskih frankih. Obseg vseh posojil nebančnemu sektorju v švicarskih frankih je konec aprila letos znašal 132,1 milijarde tolarjev, pri čemer se je v strukturi posojilojemalcev glede na enako obdobje lani za 17 odstotnih točk povečal delež gospodinjstvom, na 57 odstotkov. Volatilnost tečaja švicarskega franka v tolarjih je precej večja od volatilnosti tečaja evra v tolarjih, s čimer je večja tudi izpostavljenost tečajnemu tveganju v primeru najetja posojila v švicarskih frankih. Zato je bila danes sprejeta odločitev, da naj banke komitente pred najetji posojil, ki niso v evrih oziroma tolarjih, seznanijo s tečajnimi in obrestnimi tveganji, ki jih prevzemajo s posojilom.

Vabimo vas na razstavo o evrskih bankovcih in kovancih ter na predavanje o pripravah na uvedbo evra v Sloveniji

Ljubljana, 22. junij 2006

V Narodnem muzeju Slovenije je od 12 . junija do 12. julija na ogled razstava o bankovcih in kovancih enotne evropske valute. Razstavo organizirata Evropska centralna banka in Evropska komisija, na njej pa so predstavljeni evrski bankovci in kovanci, potek oblikovnega natečaja za nacionalno in evropsko stran kovancev in postopek zamenjave gotovine v letu 2002.

Ob robu razstave se lahko jutri, 22. junija 2006 , ob 17. uri , udeležite predavanja dr. Braneta Bertonclja z Banke Slovenije, ki bo predstavil priprave na zamenjavo denarja v Sloveniji. Predavanje bo v istem prostoru, kot je razstava.

 

Vabilo na 16. seminar Banke Slovenije

Ljubljana, 23. junij 2006

Vabimo vas na šestnajsti raziskovalni seminar Banke Slovenije, ki bo v torek, dne 27. 6. 2006, ob 14. uri v avli Banke Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana.

Igor Masten bo predstavil raziskavo: Transmisijski mehanizem denarne politike v Sloveniji

Avtorji (F. Coricelli, I. Masten, A. Brezigar Masten in M. Ferjančič) v raziskavi analizirajo učinek sprememb instrumentov denarne politike na cene in ekonomsko aktivnost, tako da uporabijo strukturno vektorsko avtoregresijo (VAR) v prvem delu in splošno metodo momentov (GMM) v drugem delu raziskave. V prvem delu identificirajo dva šoka denarne politike, in sicer šok obrestnega razmika in šok, ki je posledica depreciacije deviznega tečaja. Rezultati kažejo, da ekspanzivni denarni šok poveča inflacijo, medtem ko so učinki na ekonomsko aktivnost manj očitni. Hkrati model kaže na dominantnost kanala deviznega tečaja pri vplivu na inflacijo. V analizi učinkov sistematičnih sprememb ukrepov denarne politike avtorji s simulacijo pokažejo, da je kanal deviznega tečaja bistven za uravnavanje razlike med inflacijo v Sloveniji in Evropski denarni uniji. V drugem delu raziskave avtorji na mikro ravni analizirajo kreditni kanal denarne politike. Rezultati kažejo, da bi povečanje ponudbe kreditov v Sloveniji imelo pozitivne učinke na razvoj podjetij v sektorju predelovalnih dejavnosti.

Dr. Igor Masten je docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Razpravljalec bo dr. Dejan Krušec.

Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, dne 26. 6. 2006, na elektronski naslov: spela.brzan@bsi.si.

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 23. junij 2006

Na pobudo ožjega sekretariata oziroma vodstva Odbora evropskih bančnih nadzornikov (v nadaljevanju CEBS) je bila včeraj v Ljubljani okrogla miza o vlogi in delovanju evropskih bančnih nadzornikov. Okrogle mize se je s strani ožjega sekretariata odbora udeležil gospod Andreas Ittner, sicer direktor oddelka za finančno stabilnost in nadzor bančnega poslovanja v avstrijski narodni banki.

CEBS vpeljuje novo evropsko bančno regulativo in nadzor na podlagi direktive o kapitalskih zahtevah v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki v državah članicah Evropske unije in držav opazovalk.

Na podlagi odločitve z dne 5.11.2003 je Evropska komisija ustanovila Odbor evropskih bančnih nadzornikov (v nadaljevanju: CEBS), ki je začel delati s 1.1.2004. Ustanovitev CEBS je bil eden izmed nabora ukrepov Evropske komisije v zvezi s prizadevanji za izboljšanje in konvergenco evropske finančne regulative. Njegove glavne naloge so priprava mnenj in predlogov o evropski zakonodaji v bančnem sektorju za Evropsko komisijo, prispevek h konsistentni implementaciji evropske zakonodaje v Evropski uniji in pospeševanje zbliževanja nadzorniških praks in sodelovanja med nadzorniki. Banka Slovenije je članica že od ustanovitve, njeni zaposleni pa aktivno sodelujejo v različnih delovnih telesih odbora.

Vodstvo CEBS -a želi z organizacijo tovrstnih predstavitev predvsem seznaniti zainteresirano širšo strokovno javnost v novih državah članicah Evropske unije s svojo vlogo in delovanjem, ki jo ima v postopkih sprejemanja regulatornega okvira v sistemu institucionalnega delovanja Evropske unije ter pri povezovanju nacionalnih nadzornikov. CEBS ima aktivno vlogo tako pri pripravi direktiv, ki so skupna osnova za zakonodajo v vseh državah članicah, kot tudi pri njihovem uvajanju in uvajanju najboljše bančne prakse v obliki nadzorniških priporočil. S predstavitvijo svojega delovanja želi Odbor evropskih bančnih nadzornikov tudi vzpodbuditi bolj aktivno vključevanje zlasti bančne industrije v predhodne pripravljalne postopke pri oblikovanju pravil in iskanju najboljših rešitev pri urejanju sistemskih vprašanj in praktičnih rešitev njihove implementacije, ki bodo prispevale k večji stabilnosti, učinkovitosti in uspešnosti bančne industrije in rezultirale tudi v večji konvergenci nadzorniških praks.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 05.07.2006

Ljubljana, 5. julija:

  1. Svet Banke Slovenije je na seji 5. julija 2006 ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem cenovne stabilnosti in stabilnosti nominalnega tečaja tolarja do evra.
    Junija se je medletna rast cen življenjskih potrebščin znižala na 2,9%, kar kaže, da ostaja inflacija v pričakovanih okvirih. Slednje potrjuje tudi gibanje osnovne inflacije, ki se je junija še dodatno znižala, na 1,3%. Gibanje cen so junija zaznamovale na eni strani večje pocenitve naftnih derivatov ter nekaterih sezonskih proizvodov (hrana, obleka) ter na drugi strani višje cene sezonskih storitev (počitnice v paketu, gostinske storitve). Čeprav se je dvanajst mesečno povprečje medletnih stopenj inflacije zvišalo na 2,6%, ostaja pod referenčno vrednostjo inflacijskega kriterija, ki je maja znašala 2,7%. Razen cen nafte ostajajo makroekonomski dejavniki glede na zadnje napovedi Banke Slovenije nespremenjeni, zato ob nadaljevanju ustreznih ekonomskih politik cenovna stabilnost tudi na srednji rok ni ogrožena.
    Gospodarska gibanja v Sloveniji ostajajo ugodna. Na trgu dela se od februarja registrirana stopnja brezposelnosti znižuje, hkrati pa število delovno aktivnih prebivalcev narašča hitreje od števila aktivnih prebivalcev. Ti podatki so deloma odraz visoke gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju, v veliki meri pa rezultat strožjih administrativnih pravil glede evidence brezposelnih, kar potrjuje tudi stopnja anketne brezposelnosti, ki se glede na enako obdobje lani ni spremenila. Rast plač je v povprečju prvih štirih mesecev zaostajala za visoko rastjo produktivnosti in ustreza pričakovani srednjeročni produktivnosti.
     
  2. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim spremenil sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic. Spremembe in dopolnitve omenjenega sklepa so bile potrebne zaradi uporabe bonitetnih filtrov pri izračunu kapitala bank in hranilnic, ki se uvajajo zaradi uporabe mednarodnih računovodskih standardov.
     
  3. Svet Banke Slovenije je sprejel tudi sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Sprememba deviznega minimuma začne veljati naslednji dan po objavi tečaja zamenjave med evrom in tolarjem, odprava devizne bonitete in ob istočasnem znižanju uteži tehtanja vpoglednih vlog gospodinjstev in gospodarstva v 1. razredu na 60%, v drugem razredu pa na 45% s 1.1.2007
    Omenjeni spremembi bosta bankam olajšali vsebinske priprave na prevzem evra in omogočili ustrezno prestrukturiranje bilanc. Sprejete spremembe in dopolnitve sledijo usmeritvam glede nadaljnje strategije preoblikovanja likvidnostne lestvice v letu 2006, ki jih je Banka Slovenije napovedala bankam v okviru dinamike sprememb predvidenih ukrepov.
    Naslednji dan po objavi tečaja zamenjave med evrom in tolarjem (v Uradnem listu Evropske unije) bo za banke začel veljati nižji devizni minimum, ki se s sprejeto spremembo znižuje z dosedanjih 50% na 30% mesečnega povprečja celotnih netehtanih bilančnih obveznosti v drugem razredu deviznega dela preteklega koledarskega meseca, v celoti pa bo odpravljen s 1. 10. 2006.
     
  4. Svet Banke Slovenije je sprejel odločitev o postopni ukinitvi blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju. Vpis blagajniških zapisov za 120 dni bo možen do 28. avgusta, za 90 dni do 26. septembra in za 60 dni do vključno 23. novembra letos.
     
  5. Svet Banke Slovenije se je seznanil z rezultati javnomnenjske raziskave (PDF, 351 kB), ki jo je opravila agencija Ninamedia, o pripravljenosti državljank in državljanov glede uvedbe evra v Sloveniji.

Sporočilo Evropske centralne banke in Banke Slovenije

11. julij 2006

Potem ko je Svet EU 11. julija 2006 s spremembo Uredbe (ES) št. 2866/98, ki bo začela veljati 1. januarja 2007, določil menjalno razmerje med slovenskim tolarjem in evrom (eurom), bosta Evropska centralna banka in Banka Slovenije v skladu s sporazumom o mehanizmu deviznih tečajev ERM II spremljali gibanje tržnega tečaja tolarja do evra (eura).

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 19.07.2006

Ljubljana, 19. julija:

  1. Svet Banke Slovenije je na seji 19. julija 2006 med drugim obravnaval podzakonske akte na podlagi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Sprejel je Sklep o pogojih za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, Sklep o izračunu neto sedanje vrednosti kritnega premoženja, Sklep o vključevanju izvedenih finančnih instrumentov v kritno premoženja in Sklep o skrbniku kritnega registra.
     
  2. Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval in sprejel tudi Sklep o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov ter odpiranju in vodenju transakcijskih računov s posebnim statusom. Sklep ureja dostop do podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ki je v oktobru 2005 razveljavilo dotedanja pravila dostopanja do teh podatkov, zapisana v prvem in drugem odstavku 29. člena Zakona o plačilnem prometu.
     
  3. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi poročilo o napredku na projektu za uvedbo evra v poslovnih bankah. Aktivnosti s tem v zvezi se odvijajo v skladu s predvidevanji.

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 3. avgusta:

Banka Slovenije je danes povečala naslednje obrestne mere za 0,25 odstotne točke, in sicer obrestno mero 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov s 3,25% na 3,50%, depozita čez noč z 2,25% na 2,50%, lombardnega posojila s 4,50% na 4,75% in začasnega odkupa vrednostnih papirjev za sedem dni s 3,50% na 3,75%. Povečanje je bilo potrebno zaradi sprememb ključne obrestne mere Evropske centralne banke. Sprememba obrestnih mer stopi v veljavo jutri, 4. avgusta 2006.

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 7. september:

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari se bo z ministrom za finance dr. Andrejem Bajukom jutri, 8. septembra, v Helsinkih udeležil dvodnevnega neformalnega zasedanja Sveta Evropske unije v sestavi finančnih ministrov.

Guvernerji centralnih bank članic Evropske unije bodo na tokratnem neformalnem zasedanju največ pozornosti namenili gospodarskim razmeram in napovedim v prihodnje, vplivu finančnih trgov in inovacij na produktivnost in na rast v Evropi. Guvernerji centralnih bank in finančni ministri Evropske unije bodo obravnavali tudi vprašanja finančnega nadzora in odzivanja v primerih morebitnih kriz.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.09.2006

Ljubljana, 13. september:

Svet Banke Slovenije je na današnji seji je med drugim sprejel odločitev, da bo v tečajni listi Banke Slovenije, objavljeni na dan 29.12.2006 in veljavni od 30.12.2006 00.00 dalje, srednji tečaj za evro enak tečaju zamenjave, s čimer se odpravi razlog za sicer minimalne tečajne razlike med zaključno bilanco za leto 2006 in otvoritveno bilanco za leto 2007. Svet Banke Slovenije je s 1.12.2006 ukinil tudi devizni blagajniški maksimum, ki ga sicer predpisuje sklep o pogojih in načinu, pod katerimi smejo rezidenti pri poslovanju z nerezidenti sprejeti in opraviti plačilo v tuji gotovini. Pravne osebe bodo tako lahko z dotacijami svojih deviznih blagajn zagotovile zadostno količino gotovine v evrih, ki jo potrebujejo za nemoten začetek poslovanja v prvih dneh novega leta.

Svet Banke Slovenije je ukinil sklep o obveznosti rezidentov in nerezidentov, da kupujejo oziroma prodajajo tuj denar samo od oseb, ki so za opravljanje poslov predhodno dobile soglasje Banke Slovenije in obveznosti poročanja o tako sklenjenih poslih. Ukinitev omenjenega sklepa je bila predvidena že v načrtu aktivnosti za prevzem evra. Z uvedbo evra se bo namreč ukinil tudi 18. člen zakona o deviznem poslovanju, ki prepoveduje plačevanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih, kar pomeni dokončno sprostitev deviznega trga.

Svet Banke Slovenije je izdal tudi dve dovoljenji za opravljanje funkcije člana uprave, in sicer je g. André-Marc Prudent-Toccanier dobil dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v SKB banki d.d. in g. Bojan Mandič za opravljanje funkcije člana uprave Hranilnice Lon d.d.

Svet Banke Slovenije je izdal Banki Sparkasse d.d. dovoljenje za opravljanje druge finančne storitve: posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic za zavarovanje za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov, in premoženjska zavarovanja po 8. in 9. točki drugega odstavka 2. člena zakona o zavarovalništvu.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 04.10.2006

Ljubljana, 4. oktobra

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel Poročilo o denarni politiki, ki ga bo guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari predstavil na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek, 9. oktobra 2006, ob 11. uri, v sejni sobi Banke Slovenije, 1. nadstropje, Slovenska cesta 35, Ljubljana.
     
  2. Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi z rezultati druge javnomnenjske raziskave glede uvedbe evra (426 kB, PDF).
     
  3. Svet Banke Slovenije je sprejel tudi sklep o prenehanju upravljanja sistema bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki je bil vzpostavljen 6. aprila 1998 in namenjen poravnavi nujnih plačil in plačil velikih vrednosti v domači valuti. Sklep bo začel veljati s 1.1.2007, saj se bodo Banka Slovenije in današnje udeleženke sistema BPRČ z dnem uvedbe evra v celoti (tudi z domačimi plačili) vključile v vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času TARGET.
    Banka Slovenije ter 17 bank in hranilnic poravnava čezmejna plačila v evrih že danes kot oddaljene udeleženke v sistemu TARGET preko sistema Deutsche Bundesbank RTGSplus . Preostale banke, ki so se opredelile za neposredno udeležbo v sistemu TARGET z dnem uvedbe evra, pa so uspešno opravile vsa potrebna testiranja za vključitev v sistem TARGET in bodo preko sistema Deutsche Bundesbank RTGSplus začele poslovati s 1. januarjem 2007.
    Plačila v državi, ki se danes izvršijo med udeleženkami plačilnega sistema BPRČ, in plačila iz naslova plačilnih storitev, ki jih udeleženke zagotavljajo za svoje komitente, se bodo z dnem uvedbe evra izvrševala preko poravnalnih računov udeleženk v sistemu TARGET. 
     

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 5. oktobra:

Ob zvišanju obrestnih mer Evropske centralne banke se je Svet Banke Slovenije odločil, da ohrani raven obrestnih mer za instrumente svoje denarne politike nespremenjeno. S tem so se obrestne mere Banke Slovenije še dodatno približale obrestnim meram, ki po novem veljajo za instrumente denarne politike ECB. Razlika med obrestno mero Banke Slovenije za blagajniške zapise z dospelostjo 60 dni in osrednjo obrestno mero ECB se je zmanjšala s 50 na 25 bazičnih točk, razlika pri ceni financiranja na podlagi začasne prodaje vrednostnih papirjev oziroma deviz pa s 75 na 50 bazičnih točk.

Podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letu 2006

Ljubljana, 9. oktobra:

V prostorih Banke Slovenije je bila danes slavnostna podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letu 2006. Nagrajenih je bilo 7 diplomskih del, ki jih je na podlagi razpisa za nagrade za diplomska dela izbrala Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo. Nagrajena dela s z naslednjih področij: ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava. Letošnji nagrajenci so:

Andreja Bandelj, diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor: dr. Peter Gorznik), v diplomskem delu: Denarni tok in investicije podjetij, na začetku poda teoretično razlago, zakaj prihaja do vpliva razpoložljivih notranjih virov sredstev na investicijsko dejavnost podjetij. Glavni vzrok, zakaj je temu tako, je kršenje predpostavke o popolnem trgu kapitala. Pojavita se lahko asimetrija informacij ter agentski stroški. V obeh primerih pa investiranje ne bo optimalno z vidika cilja maksimiranja tržne vrednosti podjetja. V drugem delu diplomske naloge analizira slovenska podjetja. S pomočjo opisnih statistik najprej opiše ključne spremenljivke, po katerih se razlikujeta skupini finančno omejenih in neomejenih podjetij. Nato pa z analizo panelnih podatkov poskuša pokazati, da se podjetja s prostega trga bolj zanašajo na notranje vire financiranja, kot pa to velja za podjetja, ki so vključena v borzno kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

Mitja Bertoncelj, diplomant Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor:doc.dr. Marko Košak) v diplomskem delu z naslovom: Razvoj, primerjava in novejše smernice pri vzajemnih skladih v ZDA, Evropi in Sloveniji, predstavi in primerja razvoj vzajemnih skladov v ZDA, Evropi in Sloveniji ter predstavi smernice, ki nakazujejo razvoj panoge v prihodnosti. Novosti v ZDA, kot najbolj razvitem trgu, se sčasoma pojavijo v Evropi in Sloveniji. Sprejetje zelene knjige o izboljšavi zakonodajnega okvira EU za investicijske sklade prinaša v evropsko zakonodajo nove ideje in rešitve. V diplomskem delu skuša avtor s primerjavo vzajemnih skladov po svetu umestiti slovenske in nakazati možne razvojne poti ter težave, s katerimi se že spoprijemajo na razvitih trgih. Gre predvsem za vprašanje hitre rasti sredstev v upravljanju po svetu ter naraščajočega števila vzajemnih skladov v različnih kategorijah. Močnejša regulacija, transparentnost distribucije in razkritja družb za upravljanje so teme, ki jim v svetu namenjajo veliko pozornost.

Katarina Ivas, diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor: dr. Sašo Polanec), v diplomskem delu: Analiza uvedbe enotne davčne stopnje v modelu splošnega ravnotežja, obravnava primer Slovenije. Izpostavlja, da so ekonomski modeli vedno poenostavljen prikaz gospodarstva, v katere je zelo težko, včasih pa tudi nesmiselno vključiti množico elementov realnosti. Avtorica zato najprej predstavi teorijo optimalnega obdavčevanja fizičnih in pravnih oseb ter blaga in storitev in se dotakne nekaterih praktičnih problemov obdavčevanja. V nadaljevanju razloži idejo enotne davčne stopnje. Osrednja točka diplomskega dela je lasten CGE model, na katerem izvede simulaciji dveh različic davčne reforme in analizira rezultate z vidika možnosti implementacije slednjih.

Andraž Kavalar, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ( mentor: prof. dr. Marko Simoneti), v svojem diplomskem delu z naslovom Metodološka vprašanja spremljanja javnega dolga v Republiki Sloveniji celovito obravnava javni dolg, pri čemer najprej opredeljuje relevanten institucionalni okvir in hkrati opozori na razhajanja med različnimi koncepti javnega sektorja. Pri izračunih dolgov v narodnem gospodarstvu ob koncu leta 2003 posebno pozornost namenja dolgu države in javnemu dolgu, dodatno pa izpostavi tudi dolg ostalega nefinančnega javnega sektorja, dolg javnega sektorja iz 87. člena zakona o javnih financah ter dolg zasebnega in ostalega nefinančnega javnega sektorja s poroštvom države. V nadaljevanju obravnava obe statistični metodologiji, po katerih se spremlja dolg države, s posebnim poudarkom na predstavitvi razlik v institucionalnem zajetju. Nalogo zaključi z obsežno primerjavo poslovnih in javnih financ ter opozorilom na razlike, ki vplivajo na stanje dolgov v narodnem gospodarstvu. Posebej izpostavi razlike v računovodskem evidentiranju in ugotavlja, da bi tudi na področju javnih financ veljalo vpeljati nekatere rešitve, ki so se na področju poslovnih financ izkazale za uspešne oziroma učinkovite, saj bi omogočile celovitejši pregled nad zadolženostjo države in javnega sektorja (npr. pregled potencialnih obveznosti, priprava vseh računovodskih izkazov).

Boštjan Koritnik, diplomant Pravne fakultete Ljubljana (mentor: doc.dr. Klemen Podobnik) v diplomskem delu: Odprti investicijski skladi pogodbenega nastanka v Evropski skupnosti, predstavlja ureditev teh skladov na ravni Skupnosti in pa v posameznih državah članicah. V diplomskem delu je izpostavljen pogodbeni tip investicijskih skladov, kjer gre za skupek premoženja brez pravne osebnosti. Tovrstni skladi so pri nas imenovani vzajemni skladi in so tudi najpogostejša oblika investicijskih skladov v Sloveniji, poleg korporativnih zaprtih investicijskih skladov oz. investicijskih družb. V diplomskem delu avtor skuša preveriti splošno trditev, da je slovenski trg investicijskih skladov nenavaden v primerjavi s trgi drugih držav članic, saj je kar polovica vsega premoženja v skladih mešanega tipa, tj. v tistih, v katerih delež portfelja v lastniških oziroma dolžniških vrednostnih papirjih ni prevladujoč. Da je slovenski trg glede tega resnično netipičen potrjujeta po avtorjevem prepričanju dejstvi, da upravljajo mešani skladi v EU povprečno manj kot 15 odstotkov premoženja vseh skladov in da je delež mešanih skladov na slovenskem trgu je skoraj dvakrat višji od deležev avstrijskih oziroma belgijskih mešanih skladov, ki zasedajo po tem merilu drugo oziroma tretje mesto. Razloge za to »netipičnost« vidi avtor v zakonskih ovirah v preteklosti, ki pa so bile medtem v večji meri že odpravljene, a so v praksi posledice še vidne.

Tina Mehle: diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor: mag. Aleš Berk) v diplomskem delu z naslovom: Primernost modelov GARCH za ocenjevanje nestanovitnosti slovenskega kapitalskega trga, se posveča problematiki merjenja in napovedovanja nestanovitnosti na kapitalskih trgih. Sicer široka uporabnost nestanovitnosti ima pomembno vlogo pri vrednotenju opcij na področju upravljanja s tveganji ter v okviru izbire premoženja. Za oceno nestanovitnosti se uporabljajo ekonometrični modeli, saj je na trgu ni možno neposredno opazovati. Dober model merjenja ter napovedovanja nestanovitnosti donosnosti upošteva zakonitosti kapitalskih trgov, kot so kopičenje nestanovitnosti, porazdelitve z debelimi repi in učinek vzvoda. Najnovejši modeli ocenjevanja tveganja upoštevajo eno, dve ali vse naštete zakonitosti. Model, ki ga je v osemdesetih letih razvil Engel je doživel več razširitev, med njimi so Bollerslejevi modeli, katerih uporabnost in medsebojne primerjave raziskuje avtorica tudi v praktičnem delu diplomskega dela.

Neža Završnik, diplomantka Pravne fakultete Ljubljana (mentor: prof. dr. Franjo Štiblar) v diplomskem delu z naslovom:Finančne skupine in finančni konglomerati, obravnava dejavnike in razloge, ki omogočajo in spodbujajo povezovanje finančnih institucij, kar se kaže bodisi v oblikovanju intra sektorskih skupin bodisi v oblikovanju finančnih konglomeratov. Po uvodnem pregledu teorije in zakonodaje avtorica predstavlja identifikacijo finančnih konglomeratov v Evropski uniji in v nadaljevanju podrobneje obravnava slovenske finančne skupine in potencialne finančne konglomerate ter v okviru zakonskih meril in na podlagi konkretnih izračunov ugotavlja, katere finančne skupine bodo po letu 2007 dopolnilno nadzorovane kot finančni konglomerati.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 18.10.2006

Ljubljana,18. oktobra:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval drugo dopolnitev Načrta o uvedbi evra in se seznanil s stanjem priprav na uvedbo evra na nacionalni ravni. Iz ocen sektorskih koordinatorjev priprav izhaja, da posebnih težav v pripravah ni in da se zaključujejo v skladu s sektorskimi načrti. Druga dopolnitev Načrta o uvedbi evra bo dostopna javnosti, ko jo bo obravnavala tudi Vlada Republike Slovenije.
     
  2. Svet Banke Slovenije je mag. Sibilu Svilanu, Marku Plahuti in Jožetu Bradešku izdal dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave SID – Slovenske izvozne in razvojne banke d.d.
     
  3. Svet Banke Slovenije je Slovenski izvozni družbi, družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije d.d. izdal dovoljenja za opravljanje bančnih storitev sprejemanja depozitov ter dajanja kreditov za svoj račun in drugih finančnih storitev: factoring, izdajanje garancij in drugih jamstev, kreditiranje, vključno s hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov, trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti ter zbiranje, analizo in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb.
     
  4. Svet Banke Slovenije je tudi spremenil sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa. Gre za uskladitev z novo opredelitvijo pojma plačilnega sistema in določitev načina in rokov obveščanja o članstvu v plačilnih sistemih. Pojem plačilnega sistema je opredeljen tako kot je v zakonu o plačilnem prometu, upoštevaje posebno vlogo upravljalca plačilnega sistema.

Govor guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija na mednarodni konferenci Prestrukturiranje finančnega sektorja v majhnih razvitih gospodarstvih

(Velja govorjena beseda)

Dobrodošli na mednarodni konferenci Banke Slovenije na temo Prestrukturiranje finančnega sektorja v majhnih razvitih gospodarstvih.

V današnjem svetu govorimo o dobi progresivne ekonomske integracije, na regionalni in globalni ravni. Beseda globalizacija je ključna beseda ekonomskih razprav, ki skušajo pojasnjevati hiter svetovni gospodarski razvoj ali hiter razvoj posameznih držav v zadnjem obdobju.

Globalizacija povečuje zahteve po usklajenosti in stabilnosti naravnane denarne politike največjih svetovnih gospodarstev, še zlasti v obdobju povečevanja globalnega neravnovesja. V prepletenih gospodarskih tokovih lahko namreč že odklon pomembne denarne politike sproži finančno krizo zaradi povečane volatilnosti na finančnih trgih, ki bi najbolj prizadela ravno majhna odprta gospodarstva, če nanje ne bi bila ustrezno pripravljena.

Posledica globalizacije sta naraščajoča mednarodna menjava in povečevanje pretoka kapitala med državami. Zaradi svoje odprtosti so učinkom globalizacije najbolj izpostavljena majhna gospodarstva, saj se jim ne morejo kljubovati, ampak jih lahko v najboljšem primeru zgolj uporabijo v svojo korist. Ekonomska odprtost majhnih gospodarstev se najbolj pogosto izraža v visokem deležu mednarodne menjave v BDP ter v visoki stopnji vpetosti v mednarodne finančne tokove.

Slovenija nedvomno spada med tiste države, ki so bile v zadnjih letih močno vključene v proces ekonomske globalizacije. Dinamično zunanjetrgovinsko menjavo so spremljali naraščajoči finančnimi tokovi s tujino. Danes predstavljajo obveznosti slovenskega zasebnega sektorja do tujine že več kot 80% BDP, medtem ko so še pred petimi leti predstavljale zgolj polovico te vrednosti. Na drugi strani je obseg terjatev zasebnega sektorja do tujine v letošnjem letu že dosegel 60% BDP; pred petimi leti je znašal manj kot 40% BDP. Večino teh finančnih obveznosti in terjatev do tujine izkazuje slovenski finančni sektor, in sicer 51% BDP na strani obveznosti ter 33% BDP na strani terjatev do tujine, kar je odraz hitrega poglabljanja finančne integracije. Ob tem se zastavljajo vprašanja, kakšne prednosti prinaša povečana finančna integracija za posamezna majhna odprta gospodarstva? Prvič, večja stopnja integriranosti vodi k večji konkurenčnosti na domačem trgu, ta pa spodbuja večjo učinkovitost finančnega sektorja. Drugič, integracija spreminja tržno strukturo. Finančni trg postaja večji, finančni subjekti pa lahko na učinkovit način izkoriščajo ekonomije obsega in ekonomije povezanih proizvodov, sočasno pa večji finančni trg omogoča tudi večjo specializacijo. Potrošniki finančnih storitev s tem pridobijo širši izbor produktov. Tretjič, finančna integracija znižuje informacijske in transakcijske stroške, kar še zlasti velja za monetarno integracijo. Nekateri ekonomisti navajajo tudi pomembnost razlikovanja med integracijo trgov in integracijo politik. Medtem ko tržna integracija predvsem odpravlja omejitve med trgi pri prostem pretoku finančnih tokov, pa integracija politik zahteva koordinacijo in harmonizacijo usmeritev delovanja posameznih sektorjev oziroma segmentov finančnega trga.

Liberalizacija mednarodnih kapitalskih tokov zahteva veliko mero prilagodljivosti domačega finančnega sektorja in njegovo sposobnost za hitro odzivanje na spreminjanje smeri in obsega mednarodnih finančnih tokov. Učinkovito izkoriščanje prednosti finančne integracije zahteva vsaj minimalno usklajevanje ekonomskih politik, saj lahko njihovo avtonomno spreminjanje hitro povzroči povečano volatilnost na finančnih trgih. Vendar zahteva po usklajenosti predstavlja potencialno tveganje omejevanja konkurence med različnimi načini vodenja gospodarskih politik ali spodbijanju teženj po ohranjanju stabilnosti domačega finančnega sistema z različnimi instrumenti. Kot eno od oblik tovrstnih prizadevanj lahko razumemo težnje po centralizaciji regulacije finančnih trgov v EU, ki ne upošteva v zadostni meri specifičnih razvojnih značilnosti posameznih nacionalnih finančnih sistemov in finančnih trgov.

Kljub zavedanju, da je finančna integracija ključni dejavnik razvoja in modernizacije finančnih sistemov v EU, pa integracijski procesi niso enakomerni in enako intenzivni v vseh segmentih finančnega sistema. Tako ekonomske analize na podlagi kvantitativnih kazalcev ugotavljajo, da je najvišja stopnja integracije dosežena na medbančnem denarnem trgu nezavarovanih posojil, nekoliko nižja na ravni kapitalskega trga državnih vrednostnih papirjev, in skrb vzbujajoče najnižja pa na področju bančništva na drobno pri potrošniških in stanovanjskih posojilih prebivalstvu.

Zakaj so ovire na področju integriranja evropskega bančnega sistema večje, je kompleksno vprašanje, nedvomno pa je en izmed razlogov v relativno kompleksni reguliranosti nacionalnih bančnih trgov. Do nedavnega je proces konsolidacije bančnih sistemov potekal prevladujoče znotraj nacionalnih meja, saj je vrednost čezmejnih združitev in pripojitev bank znašala manj kot 20% vrednosti vseh tovrstnih poslov med bankami v EU. In tudi v tem primeru so bila uspešnejša majhna gospodarstva, z manjšim številom bank in v splošnem z večjo izpostavljenostjo prihodom tujih kreditnih institucij ali čezmejnega nudenja bančnih storitev. Šele v zadnjem letu, dveh, smo priča povečanemu obsegu čezmejnih združitev in pripojitev bank in še ti primeri so odmevni predvsem zaradi dejstva, da se odvijajo med največjimi bankami največjih držav članic evro območja.

V manjših državah, še zlasti v novih državah članicah EU, je integracija potekala vzporedno z intenzivnim procesom privatizacije in liberalizacije bančnih sistemov v obdobju gospodarske in socialne tranzicije. V času pogajanj o vstopu v EU se je temu pridružilo še intenzivno prilagajanje pravne regulative v državah kandidatkah, ki je urejala delovanje in preoblikovanje finančnih institucij. Skupna značilnost omenjenih procesov pa je bila enosmerna čezmejna širitev poslovanja finančnih institucij, zlasti bank,. Druga značilnost prestrukturiranja evropske bančne industrije v preteklem desetletju je dejstvo, da privatizacija bank ni zajela dela bančne industrije starih držav članic EU, ki ni v zasebni lasti.

Danes se število evropskih bank relativno hitro zmanjšuje, hkrati pa se povečuje njihova soodvisnost. Kljub intenzivnemu spodbujanju Evropske komisije za nastajanje panevropskih bank, ostaja način osvajanja vzhodnoevropskih finančnih trgov prek bank podružnic zelo ukoreninjen. S širitvijo Evropske unije so vprašanja ovir za mednarodno poslovanje nadomestili izzivi na področju regulacije ter obvladovanja tveganj na vedno bolj enotnem evropskem trgu finančnih storitev. Zaradi prevladujočega modela na bančništvu temelječih finančnih sistemov v kontinentalni Evropi, so se s tem predvsem in najprej soočili nadzorniki bank.

Medtem ko je integracijski proces na področju regulative finančnih storitev v Evropski uniji dejansko zaokrožen, je med približno 6.200 evropskimi bankami razmeroma malo tistih, katerih velik del poslovanja je čezmejni. Med temi lahko ločimo tri skupine. Mnoge banke, še posebej manjše, ostajajo osredotočene na svoj nacionalni trg, na trge drugih držav pa so se širile preko podružnic, ki jih nadzira nadzornik v državi sedeža matične banke. Hkrati so, praviloma v starih državah članicah EU, nastale nekatere bančne skupine, z večjim obsegom čezmejnega poslovanja ter bančne skupine, katerih poslovanje izven države sedeža banke matere je v gostujoči državi že sistemsko pomembno. Pri tovrstnih skupinah bank oz. finančnih institucij pa vprašanja izvajanja nadzora niso več preprosta, še bolj zapleteni so scenariji ukrepanja v primeru finančnih kriz. Smo pripravljeni soočiti se s krizo banke oz. finančne institucije ali več institucij, ki bi se lahko izredno hitro prenesla preko državnih meja?

Med nadzorniki bank se je neposredno sodelovanje v zadnjih letih že okrepilo, dodatna dobrodošla podlaga za to pa je januarja letos sprejeta Smernica CEBS-a za sodelovanje med nadzorniki države v kateri se pripravljajo izkazi na konsolidirani ravni, ter nadzorniki v državi, v kateri je podružnica institucije. V primeru finančne krize v več državah bi se oprli na Memorandum o sodelovanju med bančnimi nadzorniki, centralnimi bankami in ministrstvi za finance držav EU, ki predvideva in določa načine koordiniranega ukrepanja. Hitrost prenosa informacij ter oblikovanja celovitega pregleda nad položajem sta za obvladovanje krize ključna. Ob tem pa medsebojni splet delitev pristojnosti nadzora med nadzorniki matične institucije in podružnic, upravljanja s tveganji med matično institucijo in podružnicami zahteva podrobno pripravo kriznih scenarijev. Eden od elementov je tudi vprašanje kritja stroškov v primeru posegov za omejitev škode finančne krize. Del celovitih ocen prestrukturiranja finančnih sistemov so torej tudi tovrstna vprašanja.

Naj zaključim z mislijo, da ob nujnem obvladovanju tveganj finančnega poslovanja in ustreznem nadzoru poslovanja finančnih institucij ne smemo pozabiti na učinkovitost finančnih sistemov. Ti naj bi finančne presežke s čim nižjimi stroški prenašali do investitorjev z najboljšimi projekti. Enaka pravila za vse, zagotavljanje konkurenčnosti na trgu finančnih storitev ter transparentnosti poslovanja morajo ostati integralni del razvoja finančnih sistemov. Nadaljevanje prestrukturiranja evropske finančne industrije v teh okvirih je pogoj, da bo lahko v zadostni meri podpirala gospodarsko rast in s tem posredno prispevala k večji blaginji.

Prepričan sem, da bo današnja konferenca spodbudila razmišljanja o prestrukturiranju finančnih sistemov majhnih, odprtih gospodarstev. Hkrati vam želim, da bi se kot dobrodošli gostje Banke Slovenije na konferenci, prijetno počutili.

Obvestilo medijem

Ljubljana, 7. novembra:

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo jutri na povabilo Inštituta za evropske zadeve v Dublinu predaval o prednostih in tveganjih, povezanih z vključitvijo Slovenije v evro območje. Omenjeni inštitut je bil ustanovljen leta 1991, z namenom spremljanja učinkov evropske integracije, tako za Evropsko unijo kot Irsko. Na konferenci, ki bo govorila o priložnostih in izzivih januarske širitve evro območja, bo sodeloval tudi profesor Alan Ahearn, nekdanji glavni svetovalec Alana Greenspana. Omenjeni inštitut je nedavno gostil predsednika ECB Jeana Clauda Tricheta, nekdanjega guvernerja Bundesbank Hansa Tietmeyerja, nekatere člane Evropske komisije, in druge ugledne finančne strokovnjake.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 15.11.2006

Ljubljana,15. novembra:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem cenovne stabilnosti in stabilnosti nominalnega tečaja tolarja do evra.

    Inflacijska gibanja ostajajo ugodna. Oktobra se je inflacija znižala z 2,5% na 1,6% medletno. Na znižanje inflacije je tako kot septembra tudi tokrat vplivala predvsem pocenitev naftnih derivatov. Višanja cen v oktobru so bila v veliki meri sezonska, podražila sta se predvsem obleka in obutev. Oktobra se je nekoliko znižala osnovna inflacija, hkrati pa ostajajo ostali censki indikatorji, kot so cene proizvajalcev ter uvozne cene, umirjeni. V prihodnjih mesecih pričakujemo ustalitev medletne inflacije na ravni, skladni z napovedmi.

    Trenutno razpoložljivi indikatorji kažejo, da se visoka dinamika gospodarske aktivnosti iz prve polovice leta v tretjem četrtletju umirja. To potrjujejo tako gibanja v industriji kot v trgovini. Tudi tekoča dinamika v gradbeništvu se umirja, čeprav ostajajo medletne stopnje rasti visoke. Rast stanovanjskih kreditov presega skupno rast posojil, ki pa se je stabilizirala na visoki ravni. Saldo tekočega računa plačilne bilance se je predvsem zaradi neugodnega gibanja transferov in dohodkov v enem letu do avgusta poslabšal na 2,6% ocenjenega BDP.
     
  2. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji med drugim seznanil tudi s poslovanjem bank v tekočem letu in rezultati makro stres testov. Bilančna vsota bank se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala realno za 7,6%, kar je 5,6 odstotnih točk manj, kot v enakem obdobju lanskega leta. Nominalno je septembra 2006 dosegla 7767 milijard tolarjev oziroma 117 odstotkov bruto domačega proizvoda.Povprečna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju je bila v prvih devetih mesecih letošnjega leta za skoraj 4 odstotne točke višja od povprečne stopnje v letu 2005, vendar pa so se stopnje rasti posojil nebančnemu sektorju ustalile na ravni med 26-27 odstotkov in ne naraščajo. Porast kreditne aktivnosti bank odraža visoko gospodarsko aktivnost, zavedanje posojilojemalcev, da se obdobje relativno nizkih obrestnih mer končuje ter zaostrovanje konkurence. Slednje se odraža predvsem v ponudbi novih produktov, predvsem namenjenih prebivalstvu.

    Namen omenjenih makro stres testov pa je oceniti občutljivost bank na izbrane šoke faktorjev tveganja. Rezultati so pokazali, da so banke izpostavljene predvsem tveganju zvišanja obrestnih mer in znižanja obrestne marže zaradi podražitve zadolževanja pri tujih bankah.Nobeden od simuliranih šokov pa ne ogroža solventnosti bank.
     
  3. Svet Banke Slovenije se je tudi seznanil z informacijo o integralnih medinstitucionalnih testiranjih IT podpore za uvedbo evra. Iz predloženih poročil posameznih institucij izhaja, da so v oktobru izvedeni testi prilagojenosti IT infrastrukture in delovanja druge opreme, ki podpira nemoten prehod na evro pri poslovanju različnih uporabnikov s sistemskimi institucijami, pokazali ustrezno pripravljenost.
     
  4. Svet Banke Slovenije je Dušanu Grlici izdal dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Hranilnice in posojilnice Vipava d.d.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 06.12.2006

Ljubljana,6. decembra:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem cenovne stabilnosti in stabilnosti nominalnega tečaja tolarja do evra.
    V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast po trenutno razpoložljivih podatkih solidna, glede na močno aktivnost v prvi polovici leta pa se je njena dinamika nekoliko upočasnila. Na to kažejo nekoliko upočasnjena rast industrijske proizvodnje in določeni kazalniki aktivnosti v storitvenih dejavnostih. Hkrati pa indikatorji še naprej nakazujejo na močno rast investicij in na – deloma z njo povezano – visoko dinamiko uvoza. Naraščanje primanjkljaja tekočega računa v zadnjih mesecih pa je predvsem posledica znatne rasti dohodkov in transferov v tujino. Zadolževanje doma in v tujini je usmerjeno zlasti v investicije, kot krediti gospodarstvu ali kot stanovanjski krediti.
     Inflacija je novembra znašala medletno 2,4% in se je po nizki medletni rasti oktobra nekoliko povišala. Na dvig medletne rasti cen novembra v primerjavi z oktobrom je predvsem vplivala izločitev učinka visoke ravni cen naftnih derivatov iz oktobra lanskega leta. Tekoča inflacija, 0,3%, in ocenjena medletna osnovna inflacija, 1,7%, kažeta na ugodna inflacijska gibanja. To je ob še naprej umirjeni rasti povprečnih plač pričakovati tudi v prihodnje.
     
  2. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije, ki bo začela veljati prvega januarja prihodnje leto. Spremembe se poleg uvedbe nove tarife na področju zavarovanja terjatev nanašajo tudi na nekatere vsebinske spremembe dosedanjih tarif, povezane z uvedbo evra pri zaračunavanju stroškov pri opravljanju plačilnega prometa za komitente Banke Slovenije in za storitve medbančnega plačilnega prometa. Poleg tega spremembe vsebujejo tudi prevedbe iz tolarskih v evrske zneske. Preračun je narejen v skladu z Uredbo Evropske komisije in določbo o zaokroževanju iz 19. člena zakona o uvedbi eura. Pri preračunu so cene zaokrožene navzdol in izkazane na dve decimalni mesti. Nova tarifa za zaračunavanje stroškov za zavarovanje terjatev Banke Slovenije izhaja iz zahtev evrosistema do Banke Slovenije, kot nove članice, ter uvedbe enotne liste primernega finančnega premoženja s 1.1.2007.
     
  3. Svet Banke Slovenije je sprejel štirinajst sklepov, ki predstavljajo podzakonske predpise k novemu zakonu o bančništvu.Z njimi se v slovenski pravni red vključujejo pravila in kriteriji za upravljanje s tveganji ter izračun kapitala in kapitalskih zahtev v skladu z evropsko direktivo o delovanju bank in baselskim sporazumom, t.i. Basel II.
     
  4. Z uvedbo evra bo Banka Slovenije prevzela tudi instrumente denarne politike evrosistema in sistem zavarovanja terjatev, kot so določeni s smernico ECB o instrumentih denarne politike in postopkih evrosistema ter splošno dokumentacijo o instrumentih in postopkih denarne politike, ki je priloga omenjene smernice. Svet BS je danes sprejel sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike, s katerim se implementirajo določbe splošne dokumentacije v Sloveniji. Sklep bo začel veljati 1. januarja 2007, na njegovi podlagi bodo banke in hranilnice dostopale do instrumentov denarne politike evrosistema.

Obvestilo o delovanju blagajniških okenc Banke Slovenije

Obveščamo vas, da v dneh od 15.12.2006 do 15.01.2007 na blagajniškem okencu Banke Slovenije ne bo mogoče kupiti priložnostnih kovancev zaradi prodaje začetnih paketov evrokovancev za občane in zbirke slovenskih evrokovancev.

Blagajna Banke Slovenije bo v času novoletnih praznikov poslovala kot vsak delovni dan, in sicer:

  • v ponedeljek 1.1.2007 med 9:00 in 12:00 uro in
  • v torek 2.1.2007 med 9:00 in 12:00 uro.

V tem času bo tolarsko gotovino mogoče zamenjati v evrobankovce in evrokovance.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.12.2006

Ljubljana,20.decembra:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim sprejel smernice za upravljanje s finančnimi naložbami Banke Slovenije in finančni načrt Banke Slovenije za prihodnje leto.
     
  2. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil tudi z rezultati tretje ankete (PDF, 571 kB) o odnosu državljank in državljanov Slovenije do uvedbe evra, ki jo je med 11. in 13. decembrom izvedla agencija Ninamedia.
     
  3. Svet Banke Slovenije je na današnji seji izdal dovoljenje Gianfrancu Ugu za opravljanje funkcije člana uprave Banke Koper d.d.

Izjava za javnost Banke Slovenije

Ljubljana, 22.decembra:

Z namenom razjasnitve svojih namer v zvezi z naložbami v zlatu se Banka Slovenije strinja in se udeležuje skupne izjave z dne 8. marca 2004, ki so jo skupaj z Evropsko centralno banko podpisale Banca d´Italia, Banco de España, Banco de Portugal, Centralna banka Grčije, Banque centrale du Luxembourg, Banque de France, Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Deutsche Bundesbank, Central Bank and Financial Services Authority of Ireland, De Nederlandsche Bank, Österreichische Nationalbank, Suomen Pankki, Schweizerische Nationalbank in Sveriges Riksbank.

S tem v zvezi Banka Slovenije izjavlja:

  1. Banka Slovenije bo spoštovala dogovor centralnih bank v zvezi z naložbami v zlatu (Central Bank Gold Agreement) z dne 8. marca 2004. Največja dovoljena letna prodaja kot tudi skupna prodaja, opredeljeni v tem dogovoru, bosta ostali nespremenjeni v obdobju veljavnosti dogovora.
  2. Banka Slovenije se strinja, da v obdobju veljavnosti dogovora ne bo povečevala obsega zakupa zlata ter uporabe terminskih pogodb in opcij, vezanih na zlato.

Obvestilo medijem

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo 31. decembra 2006 ob polnoči v prostorih Banke Slovenije, na Slovenski cesti 35, v Ljubljani, dal izjavo za javnost v zvezi s prehodom na evro in ob tej priložnosti zamenjal tolarje v evre na blagajni Banke Slovenije. Ta bo odprta eno uro, od polnoči 31. decembra do enih zjutraj prvega januarja. Banka Slovenije bo za menjavo tolarske v evrsko gotovino odprta tudi 1. in 2. januarja od 9. do 12. ure. Prosimo, če lahko udeležbo potrdite na elektronski naslov: gordana.pipan@bsi.si ali na telefon 031-371 -507.

Vljudno vabljeni.

Uvajanje evra v bankah

Do uvedbe evra nas loči še 10 ur

Ljubljana, 31 December 2006

 

V skladu z načrtom uvedbe evra se zaključujejo priprave za prehod na novo valuto – evro.

Naj vas še enkrat spomnimo, da boste lahko s tolarsko gotovino plačevali še do vključno 14.1.2007. Na bančnih avtomatih boste danes lahko dvigovali do 21. ure. Po tej uri bodo bančni avtomati prenehali delovati zaradi tehničnih prilagoditev na evro gotovino.

Po polnoči bodo bančni avtomati postopno vključeni v delovanje, pri čemer bo kriterij vključevanja ustrezna regijska porazdelitev in pogostost uporabe bančnih avtomatov. Predvideno je, da bo celotna mreža vključena do 1.1.2007 do polnoči.

V Sloveniji deluje 1.524 bančnih avtomatov. Za prehod na evro je narejen načrt vključevanja, ki se bo izvajal od polnoči dalje. V tem načrtu je predvideno, da bo v času od polnoči do četrte ure vključenih 1014 bančnih avtomatov, kar predstavlja 66,5%. Od četrte do šeste ure naj bi vključili naslednjih 166 avtomatov, med šesto in dvanajsto še 170 avtomatov ter preostalih 174 bankomatov predvidoma do polnoči 1.1.2007.

Ker na tem mestu ne moremo izpisati načrtovanih vključitev po vseh krajih v Sloveniji, navajamo podatke o načrtovani vključitvi bančnih avtomatov med polnočjo in četrto uro le za nekaj krajev: v Ljubljani 176, v Mariboru 65, v Celju 36, v Kopru 18, v Kranju 24, v Novem mestu 27 in v Murski Soboti 13.

Bančni avtomati bodo izplačevali evrske bankovce po 10 evrov (2.396,40 tolarjev ) in 20 evrov (4.792,80 tolarjev).

Danes med 23. in 1. uro zjutraj bo moteno tudi poslovanje s karticami na POS terminalih v Sloveniji. V tem obdobju bo izvedena enourna prekinitev delovanja POS terminalov na slovenskih prodajnih mestih, prav tako pa bo v tem obdobju motena uporaba kartic slovenskih izdajateljev v tujini.

Banke bodo ob polnoči vsa tolarska stanja (transakcijski, osebni, varčevalni in rentni računi, depoziti ter potrošniški in stanovanjski krediti) preračunale po tečaju zamenjave (239,640) v evre.

Banke so se dogovorile, da bodo 1. in 2. januarja 2007 odprte nekatere dežurne poslovalnice (seznam je objavljen na spletni strani www.zbs-giz.si) v 42 krajih Slovenije, v času med 10. in 14. uro. V teh dežurnih poslovalnicah bo mogoče zamenjati tolarske bankovce in kovance v evro bankovce in kovance, drugih bančnih storitev, vključno z dvigi in vpogledi v račune pa ne bo mogoče opravljati. Banka Slovenije na Slovenski cesti 35 v Ljubljani bo prav tako odprta za zamenjavo gotovine 1. in 2. januarja od 9. do 12. ure.

Zamenjava gotovine, brez najave, do zneska 1.500 evrov oziroma 359.460 tolarjev je brezplačna. Nad tem zneskom pa le ob najavi oziroma ima banka pravico zaračunati strošek zamenjave po svoji tarifi.

Uvajanje evra v bankah

Število vključenih bančnih avtomatov

Ljubljana, 1 januar 2006

 

Kot je sporočilo Združenje bank Slovenije, se vključevanje bančnih avtomatov izvaja po načrtu in da je bilo do četrte ure zjutraj vključenih 1.099 avtomatov, kar je 72,2 % od vseh.

Informacije o delujočih bančnih avtomatih lahko dobite na spletnem naslovu www.bankomati.net in na telefonski številki 01 583 41 84.

Prav tako je bil ob 1 ih zjutraj zaključen proces prilagajanja POS terminalov, kar pomeni, da jih imetniki kartic lahko uporabljajo.

Obvestilo medijem

Ljubljana, 1. januarja:

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, Minister za finance dr. Andrej Bajuk, član Sveta BS Božo Jašovič in sopredsedujoči nacionalni koordinaciji za prevzem evra Sibil Svilan bodo na današnji novinarski konferenci predstavili, kako je potekal prehod na novo valuto. Tiskovna konferenca bo danes, 1. januarja, ob 17. uri, v Tiskovnem središču Vlade RS, Gregorčičeva 20, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Uvajanje evra v bankah

Obvestilo o prehodu

Ljubljana, 2. januar 2007

Ob prehodu leta so banke izvedle vse načrtovane ukrepe in aktivnosti za prehod na evro. V poslovanje so bili uspešno vključeni bančni avtomati, uporaba bančnih kartic in POS terminalov poteka nemoteno. Obisk v dežurnih poslovalnicah je bil danes večji kot včeraj, predvsem v večjih krajih in v poslovalnicah v bližini nakupovalnih središč. Tudi danes so bili obiskovalci v večini starejši občani, nekaj je bilo tudi tujcev. Večji del povečanega obiska pa so predstavljali predvsem gostilničarji in manjši trgovci. Predvsem so bile zamenjave v evrske kovance in bankovce manjših vrednosti, v banke je bilo vrnjenih tudi precej tolarskih kovancev. Zaključeni so postopki preračunavanj stanj na bančnih računih (transakcijski račun, vloge in depoziti, krediti in drugi računi). Prav tako so banke skoraj v celoti že končale vse postopke, ki zagotavljajo otvoritev celotnega poslovanja. Manjše banke so danes že tudi odprle elektronske poti. V evro območju je bil danes delovni dan. Zato so se vse banke že danes vključile v plačilne sisteme, ki omogočajo poravnavo plačil v evrih. V TARGET sistemu so banke do 13. ure izvedle 70 plačil, prejele pa so jih 180. V žiro kliringu je bilo izvedenih 156 plačil. Od jutri dalje bodo poslovalnice bank odprte po ustaljenem odpiralnem času, prav tako bodo na voljo elektronske tržne poti in izvajanje plačil. Pričela se bo tudi redna izmenjava podatkov prek Zbirnega centra Bankarta za nove plačilne instrumente. Po načrtih bo mogoče opravljati vse bančne storitve. Naj še enkrat spomnimo, da lahko tolarje, ki jih imate, porabite za plačilo blaga ali storitev do vključno 14. januarja. Po tem datumu boste lahko tolarje brezplačno zamenjali v evre v bankah, hranilnicah ali na poštnih okencih do 1. marca 2007. Od prvega marca dalje pa v Banko Slovenije, bankovce neomejeno, kovance pa do konca leta 2016.

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 2. januarja:

Banka Slovenije je z včerajšnjo uvedbo evra postala polnopravna članica Evrosistema in je v skladu z 49. členom Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke vplačala preostali znesek svojega prispevka h kapitalu ECB v višini 17,1 milijona evrov, s čimer znaša skupni vplačani kapital 18,4 milijonov evrov. Več informacij lahko najdete v sporočilih za javnost Evropske centralne banke. Podrobnejše informacije o izvajanju denarne politike Evrosistema lahko najdete tudi na naši spletni strani, v rubriki Aktualno – Izvajanje denarne politike Evrosistema.

Govor guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija na € konferenci Slovenija 2007

Ljubljana, 15. januar 2007

 
Spoštovani visoki gostje, spoštovani predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet, spoštovani predsednik Evroskupine Jean Claude Junker, spoštovani komisar za gospodarske in finančne zadeve Joaquin Almunia, spoštovani minister za finance Andrej Bajuk, gospe in gospodje.

Avtor kulturološke, antropološke in ekonomske študije XX.stoletje – Alain Badiou – začenja svojo slavno knjigo takole:« Stoletje, koliko let je to?...Kaj je sto let, kaj tisoč let, če jih izbriše en sam trenutek? Ali se bomo torej vprašali, kateri je tisti izjemni trenutek, ki izbriše XX.stoletje? Padec berlinskega zidu? Dešifriranje zaporedja genoma? Uvedba evra? A tudi če predpostavimo, da nam uspe konstruirati stoletje, ga konstituirati kot objekt za misel… – ali ni stoletje predvsem neka zgodovinska enota?«

Spoštovani,

prepričan sem, da uvedbo evra dojemamo kot zgodovinski izziv in tudi kot priložnost. Priložnost, ki poudarja sposobnost naše države, da se razvije v stabilno gospodarsko in finančno okolje. Priložnost, da si izboljša možnosti za še hitrejši razvoj in doseganje najrazvitejših članic evroobmočja.

Temelji za ustvarjanje takšne prihodnosti so bili dani z zgodovinskimi odločitvami pred petnajstimi leti, kaj Slovenci hočemo biti in kam želimo priti. Lasten denar in stabilna valuta sta bila simbol in porok takšnih odločitev. Tolar nam ni pomenil samo denarja, ampak je s svojo trdnostjo dokazoval, da smo te zgodovinske odločitve sposobni skupaj tudi uresničiti. Dokazali smo, da jih lahko uresničimo v dobrobit večine.

Ali in kako bomo doseženo v preteklih letih uspeli razvijati naprej, pa ni odvisno od evra, ampak od nas samih. Veliko pomembnih vprašanj in dilem je pred nami. In kot del družine evropskih narodov bomo morali odgovore nanje iskati tako, da nas bodo sprejete odločitve povezovale in ne ločevale.

In prehod tolarja v evro je zato zgodovinski prehod in prehod zgodovinskega, ki pomeni del simbolne dovršitve in sklenitve vrednostnega sistema, dolgotrajnega in kompleksnega procesa, v katerem se nizajo kriteriji pristne slovenske samosvojosti v horizontih evropske identitete. Zato sam prehod tolarja v evro lahko povzamemo s podobami slovenskega Evropejca, ki je zgodovinsko utemeljena na paradigmah kulture in umetnostnih bojev v njej. In kolikor sleherna identiteta temelji na razliki, in jo vsebuje kot njen notranji moment in notranji pogoj -, toliko bolj lahko slavimo kriterije razlik, ki omogočajo soobstoj toleranc, kodeksov in strategij življenja v času po postmoderni dobi, v času novega stoletja in tisočletja. Prav soobstoj enovitega v raznolikem in raznolikega v enovitem prinaša in odpira nove možnosti spoznavanja in plemenitenja vprašanj, ki so skozi briljantno pesniško govorico največjega slovenskega pesnika, avtorja slovenske himne – Franceta Prešerna - postavljena v miselno arhitekturo Evropske unije: » Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan…«

Slovenski plebiscit in slovenska osamosvojitev sta bila najvišji izraz
teh sanj in teh hrepenenj – in sta postala temeljni dejanji avtonomije in suverenosti, slovenska valuta - tolar pa je odigral zelo pomembno vlogo garanta stabilnosti.

Spoštovani!

Danes je evro tudi slovenski denar, valuta, ki povezuje več kot 300 milijonov ljudi. In kakor nas uči izkušnja, »da je neskončno velika zgodovina pojavov, a neskončno drobna zgodovina podob, ki preživijo«-, tako smo ponosni, da so pojmi, kategorije, etnografski zapisi, velike osebnosti slovenske kulture upodobljeni na valuti večnosti – na evru kot najmočnejšemu simbolu v različnosti združene Evrope - kot spomin na um in pogum, na sejanje, konstituiranje in kreiranje, na podobe slovenske identitete v soobstoju in prepletanju z drugimi evropskimi kulturami.

Spoštovani,

ob tej priložnosti vam želim prijetno bivanje v Ljubljani in uspešno nadaljevanje konference.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 7.2.2007

Ljubljana, 7.februarja 2007

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim sprejel sklep o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja pri Banki Slovenije za potrebe zavarovanja obveznosti bank do evrosistema. V register se v skladu z omenjenim sklepom vpisujejo podatki o posojilih, ki jih posojilodajalci odobrijo primernim dolžnikom s sedežem v evroobmočju po slovenskem pravu in, ki se lahko uporabljajo za zavarovanje terjatev evrosistema. Neizkoriščene kreditne linije, prekoračitve stanja na tekočem računu in akreditivi se ne štejejo za prej omenjena posojila. Podatki o identifikacijski številki posojila ter vzpostavitvi zavarovanja v korist evrosistema na tem premoženju so javni. Omenjeni sklep bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
     
  2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s poročilom o prehodu na evro, ki ga je pripravil Koordinacijski odbor za tehnične priprave za uvedbo evra. Priprave in aktivnosti ter prehod na evro so bile uspešno izpeljane in zaključene, kar sta ugotovili tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija.
     
  3. Banka Slovenije je skupaj z Združenjem bank Slovenije sofinancirala izdajo publikacije Priporočila za varno uporabo storitev spletne banke, in sicer v višini 5000 evrov. Omenjena publikacija je namenjena izobraževanju javnosti in uporabnikom storitev spletne oziroma elektronske banke pred pojavi e-kriminala. Prebivalke in prebivalci lahko publikacijo dobijo brezplačno na bančnih okencih.
     
  4. Banki Koper d.d. je Svet Banke Slovenije izdal dovoljenje za opravljanje vzajemno priznane finančne storitve: izdajanje elektronskega denarja.

Predlogi dogodkov za izdajo priložnostnih kovancev v letih 2008 in 2009

Z vstopom v evropsko monetarno unijo in z uvedbo evra je spremenjeno izdajanje priložnostnih kovancev v Republiki Sloveniji. V skladu z zakonodajo EU se delijo na spominske in zbirateljske kovance. Spominski kovanci se izdajajo ob dogodkih širšega pomena enkrat letno in so v obtoku v vseh državah evroobmočja. Zbirateljski kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih na leto, ki so splošnega pomena za Slovenijo ter so plačilno sredstvo le na območju Republike Slovenije.

Republika Slovenija bo nadaljevala s prakso preteklih let in bo obeležila pomembne dogodke z izdajo spominskih in zbirateljskih kovancev. Zato Vas prosimo za predlog dogodka, ki bo v letu 2008 oziroma 2009 obeležil okroglo obletnico oziroma bo pomemben, enkraten dogodek v Sloveniji. Prosimo, da Vaše predloge s kratko obrazložitvijo (predlog za spominski oziroma zbirateljski kovanec) pošljete do 14. marca 2007 na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana ali elektronski naslov: coins@bsi.si .

Komisija za priložnostne kovance pri Banki Slovenije bo od prispelih predlogov dogodkov pripravila ožji izbor. Na tej osnovi bosta Banka Slovenije in Ministrstvo za finance predlagala Vladi Republike Slovenije, da izbere dogodke, ki bi bili primerni za obeležitev z izdajo spominskih oziroma zbirateljskih kovancev. Oblikovan predlog dogodkov za izdajo priložnostnih kovancev bo nato posredovan v potrditev Evropski komisiji.

Obvestilo medijem

Ljubljana, 2. marca 2007

V ponedeljek, 5. marca 2007, začenja obisk v Sloveniji redna letna misija Mednarodnega denarnega sklada po četrtem členu statuta. Misijo vodi gospa Piritta Sorsa. V času svojega obiska v Sloveniji se bodo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada srečali tudi z guvernerjem Mitjo Gasparijem in drugimi predstavniki Banke Slovenije. Misija bo obisk zaključila 15. marca.

Delovanje plačilnih sistemov 6. aprila 2007

Ljubljana, 16. marca

Z uvedbo evra so se slovenske kreditne institucije (v nadaljevanju: banke) in Banka Slovenije vključile v sistem TARGET, preko katerega se izvajajo tako domača kot čezmejna plačila. Z vključitvijo v sistem TARGET je Banka Slovenije prenehala upravljati lasten sistem poravnav v realnem času za velika plačila.

Pravila delovanja sistema TARGET so določena s smernico Evropske centralne banke in opredeljujejo urnik delovanja sistema. Ta urnik opredeljuje dneve, ko sistem TARGET ne posluje, ki so poleg sobot in nedelj še Novo leto, Veliki petek, Veliki ponedeljek, Praznik dela, Božič in Dan samostojnosti in enotnosti, torej skupaj šest dni v letu. Nobeden od teh dni ni poravnalni dan na evrskem denarnem trgu, tako da se tudi čezmejni plačilni promet v evrih ne izvaja. Večina dni, ko sistem TARGET ne posluje, sovpada z dnevi praznikov oz. dela prostimi dnevi v Sloveniji. Izjema pri tem je Veliki petek, ki je v Sloveniji delovni dan.

Izvajanje in poravnava medbančnih plačil velikih vrednosti na ta dan ni mogoča, posledično pa to pomeni, da poleg tega tudi sistem za medbančna plačila malih vrednosti Žiro kliring na ta dan ne more poslovati. Neto obveznosti in terjatve se namreč poravnavajo v sistemu TARGET in zato dokončnosti plačil v sistemu Žiro kliring na ta dan ni mogoče zagotoviti.

Banke bodo na ta dan sicer poslovale, lahko tudi sprejemale plačila, vendar jih v istem dnevu ne bodo mogle izvršiti. Ta plačila bodo izvršena naslednji delovni dan, enako kot npr. ob sobotah. O podrobnostih v zvezi s tem, da medbančni plačilni promet v državi in čezmejni medbančni plačilni promet v petek, dne 6.4.2007, ne bo potekal in o posledicah za uporabnike plačilnih storitev glede spoštovanja rokov pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, so banke dolžne obvestiti svoje komitente.

Poročilo misije Mednarodnega denarnega sklada

Preliminarno poročilo obiska delegacije MDS v Slovenije se nahaja na spletni strani MDS. Povezava: Slovenia: 2007 Article IV Consultation

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 21.3.2007

Ljubljana, 21. marca 2007

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel Poročilo o stabilnosti cen, ki je po vstopu Slovenije v evroobmočje nadomestilo redna polletna Poročila o denarni politiki. Poročilo bo guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari predstavil na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek, 26. marca, ob 11. uri, v sejni sobi Banke Slovenije, 1. nadstropje, Slovenska cesta 35, Ljubljana.
     
  2. V skladu z novim zakonom o bančništvu je Svet Banke Slovenije sprejel tudi drugi sklop bonitetne regulative. Svet Banke Slovenije je v skladu z zakonom o bančništvu sprejel tudi sklepa o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic in o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic. V sklepu o imetnikih kvalificiranih deležev so natančneje določena merila za presojo primernosti bodočega imetnika kvalificiranega deleža, vsebina dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi in vsebina ter način pošiljanja obvestil kvalificiranega imetnika Banki Slovenije. Prihodnji kvalificirani lastnik v banki mora imeti pravnoorganizacijsko obliko kapitalske družbe, to je delniške, komanditne delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Kot bodoči kvalificirani lastniki so izključene fizične osebe, samostojni podjetniki in osebne družbe. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic pa predpisuje podrobnejša pravila o ravnanju članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic pri opravljanju omenjenih dveh funkcij v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti. Vsebinski del sestavljajo štiri zaokrožena poglavja: temeljna pravila skrbnosti, dodatna pravila skrbnosti članov nadzornega sveta in skrbnost članov nadzornega sveta pri izvajanju pristojnosti, ki izhajajo iz 73. člena zakona o bančništvu.
     
  3. Svet Banke Slovenije je sprejel revidirane računovodske izkaze Banke Slovenije za leto 2006. Po mnenju revizorske hiše Deloitte Revizija d.o.o. so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja Banke Slovenije na dan 31. decembra 2006 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v Evropski uniji. Na tej podlagi in v skladu z zakonom o Banki Slovenije bo v korist proračuna RS nakazanih 10,4 milijona evrov.
     
  4. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim potrdil razpise Banke Slovenije za raziskovalne projekte, za štipendije za podiplomski študij v tujini in za nagrade za diplomska dela. V okviru spodbujanja raziskovalnega dela bo razpisan javni natečaj za financiranje treh raziskovalnih projektov v letošnjem letu. Razpisana področja so: Meje vzdržnosti rasti bančnih posojil, Togost stroškov dela v Sloveniji pri prilagajanju gospodarskim gibanjem in Izpostavljenost Slovenije čezmejnim finančnim krizam. Za letošnje leto bo Banka Slovenije tudi razpisala tri štipendije za podiplomski študij ekonomije oziroma prava na tujih univerzah, kot tudi nagrade za diplomska dela s področja ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava. Izbranih bo sedem najboljših del. Vsi razpisi bodo v skrajšani obliki objavljeni v Delu, Dnevniku, Večeru in Primorskih novicah, podrobni pa na spletni strani Banke Slovenije in na oglasnih deskah slovenskih univerz..
     
  5. Svet Banke Slovenije je se je danes seznanil in soglašal z vsebino pisma, ki ga je guverner Banke Slovenije poslal predsedniku države in predsedniku državnega zbora glede zagotavljanja kontinuitete vodenja Banke Slovenije po prvem aprilu 2007, v kolikor do takrat ne bo imenovan guverner.

Obvestilo medijem

Ljubljana, 23. marca

Banka Slovenije bo v ponedeljek, 26. marca 2007, dala v obtok spominski kovanec za 2 €, ki je izdan ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe.

Spominske kovance bo možno kupiti po nominalni vrednosti na blagajniških okencih poslovnih bank in na blagajni Banke Slovenije. Zaradi manjše količine izdelanih kovancev ter velikega zanimanja domačih in tujih numizmatikov, bo Banka Slovenije na svojem blagajniškem okencu omejila prodajo eni osebi na največ 5 kovancev, tako da bodo kovanci dostopni čim večjemu številu zainteresiranih.

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 6. aprila:

V petek, 13. aprila 2007, se bosta član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič in viceguverner Darko Bohnec udeležila spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada, ki bo v Washingtonu. Osrednja tema letošnjega zasedanja bo predvsem zdravje svetovnega gospodarstva. Člani skladovega finančnega odbora bodo razpravljali tudi o prihodnji vlogi in zastopanosti držav v skladu ter njegovi vlogi v državah, prejemnicah pomoči.

Predstavnika Banke Slovenije bosta imela v okviru srečanja bilateralne pogovore tudi z izvršilnim direktorjem MDS Willyem Kiekensom, Michaelom Depplerjem, direktorjem evropskega oddelka,in vodjo misije za Slovenijo Pirito Sorsa.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 11.4.2007

Ljubljana, 11. aprila:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval pripravljenost bank na uvedbo nove kapitalske ureditve Basel II. Ta zahteva večjo usklajenost med ekonomskim in regulatornim kapitalom ter spodbuja banke k kvalitetnejšemu in bolj celovitemu upravljanju s tveganji. Cilj nove kapitalske ureditve je boljša uskladitev regulatornih zahtev z dejanskimi tveganji v banki. Sklepi Banke Slovenije, ki podrobneje predpisujejo kapitalske zahteve bank in hranilnic na podlagi evropskih direktiv, vključenih v zakon o bančništvu, na novo postavljajo znaten del bonitetne regulative. V bankah bo imela vpliv na nov pogled na prevzemanje tveganj, organizacijske spremembe, nove metodologije, izračun kapitala in kapitalske ustreznosti, poročanje Banki Slovenije, razkritja v okviru letnih poročil, tudi na konsolidirani osnovi.
     
    Banka Slovenije bo uvajanje omenjene ureditve spremljala in nadzirala tudi z neposrednimi pregledi, ki bodo osredotočeni predvsem na preverjanje stanja in skladnosti z internimi načrti bank. Ti podrobno opredeljujejo organizacijo, vodenje in nadzor uvajanja Basla II, kot tudi pripravo bank na realizacijo zahtev s področij kreditnega in operativnega tveganja, pripravljenost na uresničevanje zahtev iz sklepa za upravljanje s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Bistveni cilj nadzora pripravljenosti bank na izpolnjevanje zahtev nove kapitalske ureditve je ugotoviti pripravljenost bank na uvedbo zahtev direktive in nanjo vezanih predpisov Banke Slovenije. Priprave bank na Basel II potekajo v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije.
     
  2. Svet Banke Slovenije je sprejel Letno poročilo Banke Slovenije za leto 2006.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 24.4.2007

Ljubljana, 24. aprila:

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji med drugim seznanil s poročilom o izvajanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme po stanju na dan 31.12.2006. Na omenjeno poročilo ni bilo pripomb.
  2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s pravnomočno sodbo in sklepom vrhovnega sodišča v zadevi KBT v stečaju. Gre za zadnjo tozadevno sodbo v sporih zoper Banko Slovenije zaradi stečaja KBT.
  3. Banke Slovenije je spremenil sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa. Kapital klirinške družbe mora stalno pokrivati najmanj 60% stalnih sredstev (prej 75%), hkrati pa morajo kapital in dolgoročne finančne in poslovne obveznosti skupaj pokrivati najmanj 75% stalnih in dolgoročnih gibljivih sredstev. Omenjene spremembe omogočajo klirinškim družbam večjo izbiro virov financiranja za investicije oziroma za razvoj, hkrati pa zahteva po izpolnjevanju navedenih dveh kriterijev zagotavlja primerno finančno stabilnost klirinških hiš.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.5.2007

Ljubljana, 23. maja:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim sprejel tudi Poročilo o finančni stabilnosti. Poročilo bosta na novinarski konferenci podrobneje predstavila član Sveta BS Božo Jašovič in direktor oddelka finančne stabilnosti Tomaž Košak. Novinarska konferenca bo v petek, 25. maja, ob 11.30 uri v sejni sobi Banke Slovenije, Slovenska cesta 35.
     
  2. Svet Banke Slovenije je sprejel sklep o sistemu zajamčenih vlog. Sklep je izdan na podlagi novega zakona o bančništvu in je z njim tudi terminološko usklajen. V sklepu so v primerjavi z dosedanjim predpisane posebnosti glede opredelitve zajamčene vloge na skrbniških oziroma podobnih računih, ki jih imetnik odpira v svojem imenu in za račun tretjih oseb na podlagi pooblastila iz zakona ali pravnega posla. Bolj natančno je tudi opredeljeno, da se kot vloge štejejo vse vloge pri banki, vključno z vlogami, zbranimi pri podružnici banke. Izjema je lahko le podružnica banke v tretji državi, če to zahteva država gostiteljica. Banke v RS jamčijo za izplačilo vlog pri podružnici banke države članice EU in pri podružnici banke tretje države le, če so vključene v slovenski sistem in posledično v sorazmernem deležu te podružnice tudi jamčijo oziroma prispevajo sredstva za izplačilo zajamčenih vlog po slovenski shemi.  Svet Banke Slovenije se je ob obravnavi omenjenega sklepa strinjal, da je potrebno pristopiti k celoviti ureditvi sistema zajamčenih vlog, ko bo spremenjena evropska direktiva (Direktiva 94/19/ES o sistemu zajamčenih vlog).
     
  3. Svet Banke Slovenije je izdal tri dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Nove ljubljanske banke. Dovoljenja so dobili Miran Vičič, Alojz Slavko Jamnik in Claude Johan Carel Deroose.
     
  4. Svet Banke Slovenije je sklenil, da se s 1.1.2008 znižata kriterija minimalnega neodplačanega zneska glavnice bančnega posojila, ki je primeren za zavarovanje terjatev Banke Slovenije, in minimalne višine nominalnega zneska bančnega posojila, ki ga posojilodajalec lahko vpiše v register finančnega premoženja pri Banki Slovenije, z 2 milijonov evrov na 500 tisoč evrov. Poenostavljena bo tudi zahteva glede dovoljenja dolžnika o razkritju informacij iz posojilne pogodbe evrosistemu, saj od januarja 2008 dalje ne bo več zahtevano, da je ta izjava vsebovana v pogodbi o bančnem posojilu, temveč bo ta lahko tudi v drugih oblikah. Dodatno bo v letu 2008 uvedena avtomatizacija postopkov upravljanja z bančnimi posojili, in sicer postopek vpisa in izbrisa posojila v oziroma iz registra finančnega premoženja, postopek vzpostavitve in ukinitve zavarovanja na bančnem posojilu, vpisanem v registru finančnega premoženja, ter upravljanje bančnega posojila v skladu finančnega premoženja nasprotnih strank. Svet Banke Slovenije bo spremembo sklepa o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja, ki bo vseboval navedene spremembe, sprejel v zadnjem četrtletju letošnjega leta.
     
  5. Svet Banke Slovenije je spremenil sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za plačilne storitve Banke Slovenije. Sprememba pomeni znižanje provizij za čezmejna in mednarodna plačila. S tem bodo tarife BS še naprej izenačene s priporočili nadzornega sveta Združenja bank Slovenije o provizijah, ki si jih za te transakcije medsebojno zaračunavajo slovenske banke.

Srečanje namestnikov belgijske konstituence v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu

Ljubljana, 1.junija:

Danes poteka srečanje namestnikov guvernerjev držav, ki delujejo v okviru belgijske konstituence v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu (Avstrije, Belorusije, Belgije, Češke, Madžarske, Kazahstana, Luksemburga, Slovaške, Slovenije in Turčije). Udeleženci razpravljajo o finančnem položaju Mednarodnega denarnega sklada in novi razporeditvi njegovih kvot, konkurenčnosti finančnih inštrumentov, ki jih Mednarodna banka za obnovo in razvoj namenja državam s srednjo ravnijo dohodkov in napredku pri uradni razvojni pomoči (ODA) s strani držav srednje Evrope.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 5.6.2007

Ljubljana, 5. junija:

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji med drugim seznanil z vključitvijo Banke Slovenije v sistem skupnega objavljanja določenih statističnih podatkov ECB in centralnih bank evroobmočja (evrosistema). S tem se Banka Slovenije pridružuje centralnim bankam članicam evrosistema v rednem skupnem in sinhroniziranem hkratnem objavljanju enotnih tabel statistike evroobmočja in nacionalnih prispevkov na svojih spletnih straneh. Med pomembnimi nalogami evrosistema sta tudi obdelava in objavljanje statistik evroobmočja. Omenjene podatke lahko najdete na spletni strani Banke Slovenije, in sicer na naslednjih povezavah:
     
  2. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere v letošnjem prvem četrtletju. Bančni sistem je v letošnjem aprilu zabeležil visok prirast kreditov nebančnemu sektorju, ki je posledica povečanega kreditiranja podjetij in nefinančnih organizacij. Medletna stopnja rasti kreditov nefinančnim družbam se je aprila povečala na 25,3 odstotke, povečanje pa je bilo enakomerno razporejeno med bankami, upoštevajoč njihovo velikost. Obrestne mere za nova posojila so bile v prvem četrtletju letos med 0,3 in 0,4 odstotne točke višje kot v evroobmočju, pri čemer so bile decembra lani še izenačene. Prav tako se na razmeroma visoki ravni ohranja rast kreditiranja gospodinjstev (24,1%). Razlika v višini povprečnih obrestnih mer novih stanovanjskih posojil bank v Sloveniji in povprečja obrestnih mer bank evroobmočja je bila marca 1,2 odstotni točki in je nekoliko nižja kot februarja. Obrestne mere potrošniških posojil pa so v Sloveniji za okrog 0,9 odstotne točke nižje kot v evroobmočju. Obrestne mere za posojila podjetjem v Sloveniji so presegala tiste v evroobmočju za 0,3 do 0,4 odstotne točke, še decembra lani pa so bile izenačene.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 19.6.2007

Ljubljana, 19. junija:

Svet Banke Slovenije je na današnji seji poleg točk, ki se nanašajo na nadzor bančnega poslovanja in se njihove vsebine v skladu z zakonom o bančništvu ne sme razkrivati javnosti, spremenil Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic. Z omenjeno spremembo se ukinja eno od dnevnih poročil za spremljanje likvidnostnega tveganja, in sicer poročilo o tokovih likvidnosti. Z uvedbo evra in vstopom v evrosistem ter prenosom pristojnosti Banke Slovenije za vodenje denarne politike na Evropsko centralno banko se je namreč zmanjšala potreba po tovrstnih informacijah, za izvajanje nadzorne funkcije Banke Slovenije pa zadošča dnevno poročilo o količnikih likvidnosti banke.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 3.7.2007

Ljubljana, 3. julija:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji na podlagi izjave dr. Marka Kranjca ugotovil, da bo njegov status združljiv z opravljanjem funkcije guvernerja in člana Sveta Banke Slovenije s 16. julijem 2007. S tem dnem bo dr. Marko Kranjec tudi nastopil guvernersko funkcijo.
     
  2. Junijski podatki o gibanju cen nakazujejo, da na inflacijo v letošnjem letu ne vplivajo samo zunanji dejavniki. To so na primer cene nafte in naftnih derivatov, porast cen hrane v svetu, enkratni učinki uvedbe evra, pa tudi sezonski vplivi. Jasno postaja, da ima tendenca naraščanja cen tudi svoj notranji izvor. Cene izraziteje naraščajo v nemenjalnem sektorju. Storitve so že v preteklih mesecih pomembno vplivale na inflacijo. V junijskem mesečnem porastu cen je njihov prispevek prevladujoč. Na letni ravni se je v harmonizirani junijski letni stopnji potrošniških cen njihov delež dvignil na 42%. Odločujoč vpliv notranjih dejavnikov na tekoče stopnje rasti cen kaže tudi osnovna inflacija (očiščena vplivov energentov in nepredelane hrane), ki se je iz majskih 2,3% junija dvignila na 3%.
    Stroški dela na enoto proizvodnje kažejo, da postopno izgubljamo relativno konkurenčno prednost, ki smo si jo v evropskem prostoru nabrali v preteklih letih. V zadnjem letu nas prehitevajo nekateri naši najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji v Evropi. Zato so v zvezi s plačami neupravičene zahteve, ki vodijo v poglabljanje relativnega zaostajanja v konkurenčnosti. Usmeritev o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti je potrebno dopolniti, tako da naj gibanje stroškov dela na enoto proizvodnje sledi spremembam pri najboljših v Evropi.
    Četrtletni podatki kažejo, da javnofinančni primanjkljaj v tem obdobju znaša 2,2% bruto domačega proizvoda. Močna ciklična rast prihodkov ustvarja vtis, da je fiskalna politika stabilizacijska. Primanjkljaj je zaradi visoke gospodarske rasti manjši, kot je bil v enakem obdobju lanskega leta. Tveganje pregrevanja gospodarstva in nadaljevanja inflacijskih pritiskov se stopnjuje. Razlogov za naraščanje inflacije doma ni mogoče odpraviti z denarno politiko ECB.
     
  3. Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o pregledu priprav bank in hranilnic na uvedbo zahtev nove kapitalske ureditve Basel 2. Poleg ocenjevanja organizacije in delovanja projektov je oddelek nadzora bančnega poslovanja preveril tudi stanje aktivnosti bank na področju prvega stebra nove kapitalske ureditve, ki predstavlja aktivnosti za izračun potrebnega minimalnega kapitala. Dodatna pozornost je bila namenjena preverjanju stanja aktivnosti na drugem stebru (upravljanje s tveganji in ocena potrebnega notranja kapitala) ter tretjem stebru nove kapitalske ureditve (razkritja).
    Po opravljeni analizi ugotovitev prvega sklopa pregledov je splošna ugotovitev, da se banke zavedajo pomembnosti sprememb, ki jih uvaja nova kapitalska ureditev, zato so sistematično pristopile k načrtovanju in spremljanju priprav ter ob tem upoštevale dobro prakso izvajanja pomembnih projektov in izkušnje, ki so jih pridobile v sklopu lanskoletnega projekta uvedbe evra. Za učinkovitejši nadzor so banke v večini primerov vzpostavile projektni način dela, z aktivno vključenostjo uprav in služb za notranjo revizijo. Za večino bank je mogoče trditi, da so trenutno osredotočene predvsem v realizacijo zahtev prvega stebra nove kapitalske ureditve. Strokovne službe Banke Slovenije menijo, da banke še ne posvečajo potrebne pozornosti zahtevam, ki jih uvajata drugi in tretji steber nove kapitalske ureditve, zato so jih opozorile na omenjeno vrzel in dale ustrezna priporočila. Aktivnosti priprav na uvedbo nove kapitalske ureditve večinoma potekajo skladno z internimi načrti bank. Banka Slovenije bo še naprej nadzirala in usmerjala priprave bank na novo kapitalsko ureditev.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 17.7.2007

Ljubljana, 17. julija:

Svet Banke Slovenije se je na današnji seji med drugim seznanil s polletno informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2007. V prvi polovici letošnjega leta je bilo po podatkih Nacionalnega analitskega centra za evrokovance in Nacionalnega analitskega centra za evrobankovce ugotovljenih 1091 kosov ponarejenih evrobankovcev in 649 evrokovancev, v vrednosti 206.743,50 evrov. Pretežni del ponarejenih evrobankovcev, tako v količinski kot v vrednostni strukturi, predstavljajo štirje največji apoeni (za 50, 500, 100 in 200 evrov), pri ponarejenih kovancih pa prevladujejo ponaredki za 2 evra. Število ugotovljenih ponarejenih evrobankovcev v Sloveniji je relativno majhno. Po številu ugotovljenih kosov ponaredkov na tisoč prebivalcev je Slovenija med trinajstimi državami, članicami evroobmočja, na desetem mestu. Ne glede na visoko zaščito evrobankovcev pa je pomembno, da so ljudje pozorni na pristnost evrobankovcev in na njihove zaščitne elemente. Pristnost evrobankovcev je mogoče zelo na hitro prepoznati s preprostim preskusom OTIP-POGLED-NAGIB, ki je opisan v publikacijah Evropske centralne banke in Banke Slovenije ter tudi na spletnih straneh obeh ustanov.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 4.9.2007

Ljubljana, 4. septembra:

Člani Sveta Banke Slovenije so razpravljali o inflaciji, veliki kreditni aktivnosti bank, slabšanju tekočega dela plačilne bilance in o cenovni konkurenčnosti naših podjetij.

Informacija o časovnem planu objavljanja mesečne publikacije Bilten Banke Slovenije

Uredniški odbor je sprejel časovni načrt objavljanja mesečne publikacije - Bilten Banke Slovenije do februarja 2008. Časovni načrt je prikazan v spodnji tabeli.

Naslovnica Spletna stran Predviden datum objave Papirna oblika Predviden datum izdaje
Julij - Avgust 2007 DA 05.09.2007 NE  
September 2007 DA 03.10.2007 NE  
Oktober 2007 DA 07.11.2007 DA 19.11.2007
November 2007 DA 03.12.2007 NE  
December 2007 DA 11.01.2008 NE  
Januar 2008 DA 04.02.2008 DA 11.02.2008

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 18.9.2007

Ljubljana, 18. septembra:

1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji med drugim seznanil tudi z informacijo o revizijskih poročilih bank in hranilnic za leto 2006.  Banka Slovenije ugotovitve iz revizijskih poročil upošteva kot dodatno informacijo pri analiziranju poslovanja bank ter planiranju in izvajanju inšpekcijskih pregledov. Iz pregleda revizijskih poročil izhaja, da je glavnina pomanjkljivosti, ki jih ugotavljajo zunanji revizorji, vezana na implementacijo mednarodnih standardov računovodskega poročanja, v povezavi s tem zlasti na spoštovanje zahtev MRS 39 ter implementacijo nove kapitalske ureditve. Gre torej za področje, ki so za banke pomenila v preteklem letu velik vsebinski in tehnološki preskok.
 
2. Svet Banke Slovenije je sprejel tudi Standarde v medbančnem plačilnem prometu v državi, ki se bodo začeli uporabljati 15. decembra letos. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta konec lanskega leta sprejela uredbo, ki določa, da morajo prenose sredstev spremljati podatki o plačniku. Podatki morajo omogočati enolično identifikacijo in možnost sledenja plačniku pri morebitnih aktivnostih, povezanimi s pranjem denarja in financiranjem terorističnih aktivnosti. Uredba velja za plačila nad 1000 evrov in je zavezujoča za vse plačilne institucije v vseh državah, članicah Evropske unije. Za izvajanje uredbe bodo dopolnjeni tudi SWIFT standardi, ki veljajo za medbančna kreditna plačila v državi. Standardi v medbančnem plačilnem prometu v državi bodo objavljeni na spletni strani Banke Slovenije.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 2.10.2007

Ljubljana, 2.oktobra:

  1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval gospodarska in finančna gibanja v letu 2007 ter sprejel Poročilo o cenovni stabilnosti. Banka Slovenije bo svoja stališča predstavila na današnji novinarski konferenci.
     
  2. Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi z informacijo o poteku vključitve Banke Slovenije in poslovnih bank v sistem TARGET 2 z 19. novembrom letos. Banka Slovenije je preko Evrosistema zavezana, da zagotovi pripravljenost slovenskih bank v omenjeni sistem. Preverjanje pripravljenosti bank je potekalo od maja pa do septembra letos. V teh pregledih je bilo ugotovljeno, da so banke dobro pripravljene na vključitev v TARGET 2. Banka Slovenije mora vzpostaviti tudi pravno podlago za zaračunavanje nadomestil udeleženkam, ki bo skladna z obstoječo tarifo TARGET. Zaradi navedenega je potrebna sprememba sklepa o tarifah za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije, s katerimi Banka Slovenije prevzema dosedanjo tarifo, ki velja v sistemu RTGS+.
     
  3. Svet Banke Slovenije je sklenil, da bo BS prispevala 24.000 evrov za prizadete v poplavah, in sicer 12.000 evrov Rdečemu križu in Karitasu 12.000 evrov.

Podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letu 2007

Ljubljana, 8. oktobra:

Danes, v ponedeljek, 8. oktobra, je bila ob 12. uri v avli Banke Slovenije tradicionalna svečana podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letošnjem letu. Z nagradami Banke Slovenije, ki so podeljene ob obletnici slovenskega denarja, centralna banka spodbuja razvoj na področjih, ki so pomembna za vodenje denarne politike in razvoj bančnega sektorja. Nagrajena diplomska dela z različnih področij  ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava je na podlagi razpisa izbrala posebna komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo, ki jo vodi prof. dr. Ivan Ribnikar. Nagrade je nagrajencem podelil guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec. Letos so bila nagrajena naslednja diplomska dela sedmih diplomantov različnih fakultet in usmeritev:
 
"Zavarovalna pogodba v slovenski pravni ureditvi in pravnih virih EU", avtorice Nine Grižonič, diplomantke Pravne fakultete Ljubljana, katere mentorica je bila prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, v širšem kontekstu zavarovalništva obravnava zavarovalno pravo z obligacijskega vidika, saj ta ureja zavarovalno pogodbo. Zelo na kratko predstavlja vire, pomen, razvoj ter socialno in druge funkcije zavarovalne pogodbe, institute splošnega dela obligacijskega prava, ob katere neizogibno trči zavarovalna pogodba, novosti, ki jih je OZ prinesel v slovensko zavarovalno pravo, tiste vidike zakona o zavarovalništvu, ki so najbolj povezani z zavarovalno pogodbo. Omenja tudi bančno zavarovalništvo, saj to postaja čedalje bolj popularno tako med finančnimi institucijami kot med potrošniki. V nadaljevanju se osredotoča na novosti, ki jih je v slovenski prostor prineslo članstvo Slovenije v EU, ter na pozitivne in negativne posledice teh sprememb. Skuša prikazati, da je zavarovalništvo zaradi socialnih razmer, ki prihajajo, čedalje bolj pomembna in aktualna tematika.
 
"Vpliv ukrepov po vladnem programu reform iz 2005 in 2006 na poslovanje institucij finančnega sektorja v Sloveniji", avtorice Jane Knez, diplomantke Pravne fakultete Ljubljana pod mentorstvom prof. dr. Franja Štiblarja predstavlja glavne značilnosti razvoja slovenskega finančnega sektorja po začetku prehoda v tržno gospodarstvo in po osamosvojitvi Slovenije ter nekatere trende v razvoju finančnih storitev in današnjo strukturo slovenskega finančnega sektorja. Obravnava glavne razvojne dokumente na ravni EU in dokumente, ki so bili v letu 2005 sprejeti v Sloveniji, med katerimi namenja osrednje mesto dokumentu »Okvir gospodarskih in socialnih reforma za povečanje blaginje v Sloveniji«, ki vsebuje tudi reformne ukrepe za finančni sektor. Na podlagi tega dokumenta so predstavljeni konkretni reformni ukrepi, predvideni za finančni sektor, in tudi, kaj konkretno se je na tem področju v letih 2005 in 2006 zgodilo v praksi. Torej njihovo uveljavitev in kaj to pomeni za poslovanje določenih finančnih institucij ter njihove prihodnje možnosti glede na potek izvajanja finančne reforme. Predstavljene so tudi glavne novosti in spremembe zakonodaje za finančni sektor, predvsem tiste, ki spreminjajo dosedanji način poslovanja institucij finančnega sektorja.
 
"Basel II in CAD 3: vloga regulatornega nadzora", avtorice Anje Lukman, diplomantke Ekonomske fakultete Ljubljana, pod mentorstvom doc. dr Boštjana Jazbeca, predstavlja nove baselske kapitalske standarde (Basel II) in osrednjo vlogo regulatornega nadzora v njih, obenem pa poskuša odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se porajajo ob dejstvu, da mnoge banke danes poslujejo kot mednarodno aktivne bančne skupine. Posamezne enote bančne skupine so namreč podvržene različnim jurisdikcijam držav, v katerih poslujejo, obenem pa tudi vrsti diskrecijskih pravic in raznolikih nadzornih praks nacionalnih nadzornikov. Ob upoštevanju teh dejstev se porajajo vprašanja o možnostih in načinih zagotavljanja enakovrednih konkurenčnih pogojev bank, ki poslujejo v različnih državah, ter o pristojnostih in odgovornostih nacionalnih nadzornikov pri izvajanju nadzora nad posameznimi enotami bančne skupine ter bančno skupino kot celoto. Pri tem je v ospredju predvsem problematika bančnega nadzora na evropskem ekonomskem območju in njene rešitve, podane z Direktivo o kapitalski ustreznosti (CRD oz. CAD3) in priporočili Komiteja evropskih bančnih nadzornikov.
 
"Izračun pričakovane izgube v bančništvu: dejavniki, ki določajo izgubo v primeru neplačila, Expected loss calculation in banking industry: factors determining loss-given default" (v angleškem jeziku s povzetkom v slovenščini ) avtorja Jureta Poljšaka, diplomanta Ekonomske fakultete Ljubljana, pod mentorstvom doc. dr. Marka Košaka, raziskuje področje upravljanja s kreditnimi tveganji, ki v bančništvu postaja s prihodom Basla II vse pomembnejše. Novi sporazum s področja kapitalske ustreznosti (CAD III) omogoča vsaki banki uporabo internih modelov za izračun izgube ob neplačilu (LGD), s pomočjo katerih banka pripravlja popravke vrednosti in rezervacije za kreditne izgube, izračunava ekonomski kapital in določa »pravično« vrednost tveganim kreditnim naložbam. Banke z uporabo teh modelov ob vsaki odobritvi kredita temeljito ocenijo pripadajoča tveganja ter tako bolje ločijo dobre naložbe od slabih, posledično pa lahko ponudijo tudi več različnih cen (obrestnih mer) posameznim kreditom. Diplomsko delo natančno predstavi metodologijo, ki jo aplicira v slovenski prostor s statističnim modelom na vzorcu dejanskih podatkov banke x o izgubah pri posojilih malim in srednjim podjetjem. Rezultati v obliki pojasnjevalnih spremenljivk, statistične analize, kot tudi neposrednih stroškov, povezanih s pridobivanjem poplačil, predstavljajo prvo tovrstno analizo na portfelju malih in srednjih podjetij kake izmed slovenskih bank.
 
"Vpliv vstopa v Evropsko unijo in mehanizem ERM II na mednarodno menjavo novih članic", avtorice Tamare Stanković, diplomantke Ekonomske fakultete Ljubljana, katere mentor je bil doc. dr. Igor Masten, poudarja, da Evropska unija (EU) kot tip ekonomske integracije med državami med drugim obljublja tudi večji obseg mednarodne menjave. Avtorico je tako v prvi vrsti zanimalo, ali so ti pozitivni učinki v povečani mednarodni menjavi vidni ob priključitvi novih držav članic k EU. Rezultati, dobljeni na podlagi gravitacijskega modela, jasno nakazujejo na povečano medsebojno menjavo v povprečju za nekaj nad 50 odstotkov. Seveda bo za bolj natančne rezultate potrebno počakati še nekaj let. Drugo vprašanje, na katerega poskuša odgovoriti, pa je, ali je vstop v mehanizem deviznih tečajev II (ERM II) za izbrani vzorec morda prinesel še kakšen dodatni učinek na njihovo trgovino. Tudi ob vstopu v ERM II so se pokazali pozitivni učinki, čeprav fiksacija deviznega tečaja in delna odpoved monetarni politiki statistično značilno ne vpliva na menjavo, kar pomeni, da zgolj fiksni devizni tečaji niso dovolj. Zato je po rezultatih sodeč, torej res nekaj na tem, da je potrebno iti korak dlje in imeti skupno valuto.
 
"Vpliv uvedbe evra na fleksibilnost cen v Evro območju", avtorice Lee Špiljak, diplomantke Ekonomske fakultete Ljubljana, katere mentor je bil doc. dr. Igor Masten, na začetku poda teoretično razlago inflacijskih razlik v evroobmočju ter vpliv fleksibilnosti cen na inflacijske razlike v monetarni uniji. Z analizo, ki temelji na pogostosti cenovnih sprememb, ugotavlja, da so cene menjalnega sektorja po uvedbi evra postale fleksibilnejše v vseh državah članicah, kar bi lahko pripisali povečani transparentnosti cen in oteženi cenovni diskriminaciji. V drugem delu raziskuje vpliv nominalnega efektivnega deviznega tečaja na razlike v inflacijah. Tako v sektorju menjalnih kot nemenjalnih dobrin je prišlo do vpliva disperzij deviznega tečaja na disperzijo inflacije po uvedbi skupne valute. To bi lahko pripisali več faktorjem, med katerimi najbolj izstopajo povečanje fleksibilnosti cen, povečana konkurenčnost v trgovanju s tretjimi državami, večja transparentnost trga ter povečanje informacijske vrednosti pri postavljanju cen.
 
"Identifikacija vrste revizijskega mnenja z uporabo računovodskih kazalnikov",avtorja Daniela Zdolška, diplomanta Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru, pod mentorstvom doc. dr. Timoteja Jagriča in somentorstvom prof. dr. Franca Koletnika, kjer avtor ugotavlja, da se več različnih raziskav ukvarja z možnostjo konstrukcije modela za identifikacijo vrste revizijskega mnenja z uporabo različnih računovodskih kazalnikov, vendar je njihova končna uspešnost, kot tudi generalizacijska sposobnost vprašljiva. Predvsem z metodološkega vidika so pomanjkljivosti raziskav na področju izbora spremenljivk in ocenjevanja uspešnosti (zmožnosti) konstruiranih modelov (npr. uporaba klasične stopnje natančnosti ob neizpolnjenih predpostavkah). V nalogi predstavljen model za identifikacijo vrste revizijskega mnenja, razvit na podlagi podatkov iz podatkovne baze F.A.M.E., je osnovan na podlagi logistične regresije. Na podlagi izidov in izbranih kriterijev (ROC krivulje, kriterija AUC, stroškov napačnih klasifikacij itd.) je njegova uspešnost zadovoljiva, saj omogoča in pojasnjuje, zakaj nekatere gospodarske družbe prejmejo modificirano vrsto revizijskega mnenja. Dodatno pa analiza občutljivosti pokaže, da je model robusten in da ima visoko generalizacijsko sposobnost. Na podlagi teh izsledkov ter uporabi izbranega alternativnega kriterija pa je možna prilagoditev konstruiranega modela glede na preference oz. želje uporabnika modela, kar omogoča optimalno delovanje modela.

Sporočilo za javnost o letnem zasedanja Mednarodnega denarnega sklada

Ljubljana, 18. oktober 2007:

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič se bosta konec tedna v Washingtonu udeležila rednega letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke. Med glavnimi temami Denarnega in finančnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, ki se ga bo udeležil guverner Kranjec, bo tudi tokrat razprava o aktualnih razmerah v svetovnem gospodarstvu, ki bo potekala v luči napovedi gospodarske rasti Mednarodnega denarnega sklada in pozornem spremljanju najnovejših dogajanj na finančnih trgih. Zasedanje Denarnega in finančnega odbora bo tudi nova priložnost za razpravo o tem, kako zagotoviti dolgoročno vzdržnost financiranja MDS in oblikovanju nove formule za razdelitev kvot.
 
Guverner Marko Kranjec in član Sveta BS Božo Jašovič bosta imela v Washingtonu tudi pogovore z Michaelom Depplerjem, direktorjem evropskega oddelka pri MDS in Wiillyem Kiekensom, izvršnim direktorjem slovenske konstituence pri MDS ter drugimi predstavniki mednarodnih finančnih in bančnih institucij.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 23.10.2007

Ljubljana, 23. oktobra:

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji poleg zadev, ki se nanašajo na nadzor bančnega poslovanja in so v skladu z zakonom o bančništvu zaupne narave, obravnaval tudi podpis sporazuma o medsebojnem sodelovanju bančnih nadzornikov z nizozemsko centralno banko. Banka Slovenija ima podpisanih 12 tovrstnih sporazumov. V sporazumih z nadzornimi organi Avstrije, Italije in Francije nastopa Banka Slovenije v vlogi gostujočega nadzornika. V devetih primerih (Nemčije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Bolgarije, Srbije, z nadzorno institucijo Kosova ter nadzornima organoma Italije in Avstrije) pa je Banka Slovenije domači nadzornik. Zaradi udeležbe KBC banke v NLB pa je podpisan sporazum o sodelovanju z belgijskimi nadzorniki.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 6.11.2007

Ljubljana, 6. november:

Svet Banke Slovenije se je na današnji seji poleg zadev, ki se nanašajo na nadzor bančnega poslovanja in so v skladu z zakonom o bančništvu zaupne narave, seznanil z gospodarskimi in finančnimi gibanji v letu 2007, poslovanjem bank v tekočem letu, gibanji na kapitalskem trgu ter obrestnimi merami in s poročilom o poslovanju plačilnih sistemov za 3. kvartal 2007.

Začetek delovanja plačilnega sistema TARGET2

Ljubljana, 19. 11. 2007:

Banka Slovenije, banke in hranilnice v Sloveniji ter KDD so postale udeleženke novega plačilnega sistema TARGET2.
 
Plačilni sistem TARGET2 predstavlja centraliziran vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in bo postopno nadomestil stari sistem TARGET, ki je bil vzpostavljen ob uvedbi evra leta 1999. TARGET2, ki je začel delovati danes, je tako kot stari sistem TARGET namenjen sprotni poravnavi pretežno plačil velikih vrednosti in nujnih plačil v centralno bančnem denarju, medbančna poravnava pa se izvrši na računih bank pri centralni banki.
 
V nasprotju s starim sistemom, za katerega je bil značilen obstoj med seboj različnih povezanih nacionalnih sistemov BPRČ, TARGET2 pomeni enotno (centralizirano) tehnološko rešitev. Enotno skupno platformo (ESP) novega sistema v imenu Evrosistema upravljajo nacionalne centralne banke Nemčije, Italije in Francije. V strukturi vladanja sistemu TARGET2 ima najvišje pristojnosti Svet ECB, drugo raven pristojnosti pa predstavljajo posamezne nacionalne centralne banke Evrosistema. Slednje glede na dejstvo, da je tehnično enovit sistem pravno strukturiran kot množica plačilnih sistemov, komponent sistema TARGET2, upravljajo te komponente in vzdržujejo odnose z bankami, ki imajo pri njih odprte poravnalne račune. Formalnopravno Banka Slovenije od danes upravlja lastno komponento sistema, imenovano TARGET2-Slovenija.
 
Banka Slovenije, banke in hranilnice v Sloveniji ter KDD so bile udeleženke sistema TARGET od 1. 1. 2007 (od dne prevzem evra), danes pa so – v skladu z urnikom prehoda – postale udeleženke sistema TARGET2. Prehod vseh udeleženk starega sistema v okolje TARGET2 bo izveden postopno do 18. 5. 2008, slovensko bančno okolje pa je prehod izvedlo na prvi mogoči dan, t. j. 19. 11. 2007.
 
Vzpostavitev novega sistema je korak k integraciji, harmonizaciji in racionalizaciji evropskih plačilnih in poravnalnih sistemov ter ima poseben pomen predvsem za banke, saj pomeni poenotenje postopkov in možnost boljšega upravljanja likvidnosti. Za uporabnike plačilnih storitev prehod na sistem TARGET2 ne prinaša sprememb, saj jim bo še naprej omogočena sprotna (takojšnja) poravnava domačih in čezmejnih nujnih plačil in plačil velikih vrednosti v evrih.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 20.11.2007

Ljubljana, 20. november:

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji, poleg zadev, ki se nanašajo na nadzor bančnega poslovanja in so v skladu z zakonom o bančništvu zaupne narave, seznanil z novembrskim Poročilom o  poslovanju bank in gibanji na kapitalskem trgu.
     
  2. Poleg zgoraj navedenih zadev je Svet Banke Slovenije sprejel Sklep o recikliranju Evrobankovcev in se med ostalim seznanil s poročilom o neposrednih naložbah, ki je zajemalo obdobje do konca leta 2006, z informacijo z letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter z migracijo slovenskih bank na plačilni sistem TARGET 2. Sistem TARGET 2 predstavlja centraliziran vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času in bo postopno nadomestil stari sistem TARGET.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 4.12.2007

Ljubljana, 4. december:

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji ter z ekonomskimi kazalniki mednarodnega okolja.
 
  1. Svet Banke Slovenije je razpravljal o nemirih na finančnih trgih in visoki rasti bančnih posojil in odločil, da bo sprejel sklep o povečanju uteži potrebnega kapitala za banke, ki so izpostavljene s posojili do gospodarskih družb, ustanovljenih za prevzem ciljnih gospodarskih družb.
 
  1. Svet Banke Slovenije bo bankam priporočil, da povečajo rezerve iz dobička iz poslovnega leta 2007 in ocenijo kreditno sposobnost komitentov, ki se zadolžujejo v tujih valutah, po pogojih, ki veljajo za domačo valuto.
 
  1. Svet Banke Slovenije se je seznanil s predlogom spremembe zakona o bančništvu, kot jo je predlagala Vlada Republike Slovenije, ter predlagal spremembo predloga novele zakona tako, da se bo nanašal samo na kreditiranje prevzemov.
 
  1. Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel tudi naslednje sklepe:
 
    1. Sklep o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov,
    2. Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev ob predsedovanju Evropski uniji v prodajo in obtok ter
    3. Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev ob 250-letnici rojstva Valentina Vodnika v prodajo in obtok.

Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 18.12.2007

Ljubljana, 18. december 2007

  1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji ter s projekcijami makroekonomskih gibanj.
     
  2. Svet Banke Slovenije je ponovno razpravljal o kreditni rasti in likvidnostnih tveganjih bank ter odločil, da se bankam in hranilnicam posreduje pismo glede ukrepov za zmanjšanje kreditne rasti. S pismom Banka Slovenije povečuje uteži potrebnega kapitala za banke, ki so izpostavljene s posojili do gospodarskih družb, ustanovljenih za prevzem ciljnih gospodarskih družb.
     
  3. Svet Banke Slovenije je sprejel finančni načrt za leto 2008.

Banka Slovenije pooblastila Deželno banko Slovenije za prodajo numizmatičnih vrednosti od leta 2008

Ljubljana, 28.12.2007

Banka Slovenije je, zato da bi bile numizmatične vrednosti dostopne najširšemu krogu zainteresiranih, za prodajo vseh teh vrednosti pooblastila Deželno banko Slovenije d.d. . S tem prenosom prodaje od leta 2008 ne bo več mogoč nakup numizmatičnih vrednosti pri blagajniških okencih Banke Slovenije.
 
Prosimo Vas, da se za vse informacije in pisna naročila v zvezi z nakupom numizmatičnih vrednosti obrnete na naslov:
Deželna banka Slovenije d.d.
Služba poslovanja s komitenti
Kolodvorska 9
1000 Ljubljana
 
ali po elektronski pošti: numizmatika@dbs.si
 
Seznam poslovnih enot je na spletnem naslovu: www.dbs.si

BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 47 19 000
Faks: 01 25 15 516
Kontakt
 

© 2006 Banka Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti | O avtorjih