Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni sistemi v Sloveniji

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme

Identifikacijske oznake in kode BIC

Transakcijski račun

Plačilni instrumenti

SEPA

Poravnava vrednostnih papirjev

Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov

Nadzor plačilnih institucij

Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Nadzor menjalniškega poslovanja

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Zagotavljanje neprekinjenega poslovanja na nacionalni ravni

Pregled nadomestil za opravljanje plačilnih storitev

Pogosta vprašanja

Arhiv novic

Nacionalni svet za plačila

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Plačilni in poravnalni sistemi  > Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov  

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Plačilni in poravnalni sistemi so infrastruktura s sistemskim pomenom za nacionalno gospodarstvo in mednarodne gospodarske tokove. So infrastruktura, podobno kot telekomunikacije, oskrba z električno energijo, prometno omrežje, od katere se zahteva popolna razpoložljivost. Za infrastrukturo so značilne obsežna uporaba (visoko razmerje število transakcij/čas), z visoko stopnjo strukturnih sprememb in s kompleksnimi sistemi podpore ter uporabniške zahteve po polni (100-odstotni) razpoložljivosti. Zaradi takih pogojev in zahtev delovanja je v plačilnih in poravnalnih sistemih pomembno zagotavljati neprekinjenost njihovega poslovanja, kar zajema skupek ukrepov za doseganje dogovorjene ravni storitev, tudi ko v eni ali več komponentah plačilnega ali poravnalnega sistema pride do napake ali odpovedi, oziroma ko na določen sistem vplivajo izredni zunanji dogodki (na primer naravne nesreče, teroristični napadi). Neprekinjeno poslovanje se zagotavlja s sprejemanjem tako preventivnih ukrepov kot tudi reševalnih ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Najpomembnejša ukrepa zagotavljanja neprekinjenosti poslovanja sta rezervna lokacija, s katere, ob onemogočeni primarni lokaciji, delujejo plačilni in poravnalni sistemi, in načrt neprekinjenega poslovanja, ki vsebuje organizacijske postopke za delovanje z rezervne lokacije, vključno s selitvijo na rezervno lokacijo.
 
Običajno rezervna lokacija nudi podvojene tehnične rezervne zmogljivosti, ne pa tudi rezervnega usposobljenega osebja. Taka rezervna lokacija je učinkovit ukrep zagotavljanja neprekinjenosti poslovanja v izrednih okoliščinah, ko je prizadeta infrastruktura, ne pa osebje, ki infrastrukturo upravlja (primera takih dogodkov sta naravne nesreče lokalnega značaja, uničujoče za infrastrukturo, in teroristični napadi, usmerjeni na infrastrukturo). Za izredne dogodke, ki povzročajo izpad osebja (primera takih dogodkov sta pandemije nalezljivih bolezni in gospodarska kriza s protesti/stavkami), so pomembnejše nekatere organizacijske rešitve, ki so del načrta neprekinjenega poslovanja – tipične tovrstne rešitve so delitev delovnega časa z izmenjavo vsaj dveh enakovrednih ekip, delo na različnih lokacijah (primarna, rezervna), delo z dislocirane lokacije (npr. od doma), pogodbena zaposlitev zunanjih izvajalcev, ki se aktivirajo v izrednih okoliščinah.
 
Na področju neprekinjenosti poslovanja so najboljše tiste rešitve, ki zagotavljajo hkratno obvladovanje izpadov tako infrastrukture kot osebja.
Primer take rešitve je neprekinjenosti poslovanja v sistemu TARGET2. Rešitev, ki sistemu TARGET2 zagotavljala visoko razpoložljivost, je postavitev primarnih in rezervnih zmogljivosti procesne infrastrukture na dveh dovolj oddaljenih lokacijah, na katerih je hkrati stalno prisotno usposobljeno osebje, ki se za procesiranje izmenjuje po načelu periodične rotacije. V sistemu, kot je sistem TARGET2, ki je zaradi velikosti in sistemske pomembnosti koncentrator tveganja v evrskem plačilnem prometu, je investicija v drugo lokacijo in zagotovitev stalnega osebja z vidika obvladovanja tveganj nujna oz. z ekonomskega vidika opravičljiva.
 
Zaradi pomembnosti je neprekinjeno poslovanje prepoznano kot ključno področje zagotavljanja zanesljivosti delovanja plačilnih in poravnalnih sistemov in zato tudi posebej regulirano v področni pravni podlagi in področnih standardih ter obravnavano s strani funkcije pregleda plačilnih in poravnalnih sistemov.
 
Obveznost zagotavljanja neprekinjenosti poslovanja v plačilnih sistemih je določena v Sklepu o plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 73/09 in 5/11), ki določa, da mora upravljavec in udeleženci plačilnih sistemov zagotoviti (1) ustrezne nadomestne rešitve in postopke za zagotavljanje neprekinjenega delovanja plačilnega sistema tudi v izrednih okoliščinah; (2) ažurno dokumentirane nadomestne rešitve za zagotavljanje neprekinjenega delovanja ter (3) njihovo redno testiranje in ustrezno usposobljenost osebja.
 
Neprekinjenost poslovanja naslavljajo tudi namenski standardi. V okviru standarda informacijske varnosti ISO 27001:2005, ki je primeren standard za plačilne in poravnalne sisteme, saj se v njih procesirajo informacije, je neprekinjeno poslovanje obravnavano kot celovito področje zagotavljanja informacijske varnosti. Na področju neprekinjenega poslovanja obstaja tudi specializiran standard BS (British standard) 25999, ki naslavlja izključno neprekinjenost poslovanja.
 

Banka Slovenije na področju neprekinjenosti poslovanja sodeluje tudi z drugimi nadzornimi organi v Sloveniji in tujini na podlagi različnih pobud in formalnih sporazumov.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti