Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni sistemi v Sloveniji

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme

Identifikacijske oznake in kode BIC

Transakcijski račun

Plačilni instrumenti

SEPA

Poravnava vrednostnih papirjev

Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov

Nadzor plačilnih institucij

Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Nadzor menjalniškega poslovanja

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Pregled nadomestil za opravljanje plačilnih storitev

Pogosta vprašanja

Arhiv novic

Nacionalni svet za plačila

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Plačilni in poravnalni sistemi  > Plačilni instrumenti  

Plačilni instrumenti

Varnost in stabilnost plačilnega sistema kot temeljni cilj pregleda oz. nadzora nad delovanjem plačilnih sistemov, ki ga izvaja centralna banka, je pogojena tudi z učinkovitostjo, varnostjo in zanesljivostjo plačilnih instrumentov. Za učinkovitost finančnega trga je bistveno zaupanje tržnih subjektov v delovanje različnih mehanizmov plačevanja, ki se oblikujejo na trgu. Zato Banka Slovenije sledi dogajanju in razvoju na tem področju ter spremlja, kako zanesljivo, varno in stroškovno učinkovito je plačilno okolje.
 
Denarna sredstva se v plačilnem prometu prenašajo bodisi v obliki gotovine bodisi v obliki brezgotovinskih prenosov denarnih sredstev. Ker Zakon o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) določa, da so bankovci in kovanci (ki se glasijo na euro) edino zakonito plačilno sredstvo, se denarna obveznost v RS lahko vedno izpolni z izročitvijo gotovine. Vendar pa osebe, vpisane v poslovni register RS, lahko, po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2; Uradni list RS, št. 13/11, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 - ZFU in 40/14 - ZIN-B) poslujejo z gotovino le ob pogojih in na način, ki ga določi minister pristojen za finance.
 
Na splošno pomen gotovinskih plačil pri poravnavanju denarnih obveznosti upada, povezana so z manjšimi zneski pri vsakodnevnih nakupih fizičnih oseb. Negotovinski prenosi denarnih sredstev pa imajo vedno večjo vlogo, saj zagotavljajo enostaven, zanesljiv, hiter in poceni prenos in razpolaganje s sredstvi pri ponudniku plačilnih storitev.
 
Ponudniki plačilnih storitev omogočajo negotovinske prenose denarnih sredstev na podlagi uporabe plačilnih instrumentov. Pojem plačilnega instrumenta je opredeljen v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11 in 32/12) kot vsaka naprava ali niz postopkov oziroma oboje, ki so dogovorjeni med posameznim uporabnikom in njegovim ponudnikom plačilnih storitev in je vezan le na tega uporabnika z namenom, da ga uporabi za odreditev naloga za poravnavo. Nalog za poravnavo pa je navodilo plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim plačnik ali prejemnik plačila odredi izvedbo plačilne transakcije. Elektronski plačilni instrumenti pa so tisti plačilni instrumenti, ki uporabniku omogočajo (oddaljeni) dostop do sredstev na njegovem računu z uporabo elektronske naprave in/ali elektronskih komunikacijskih poti.
 
Poznamo papirne in elektronske plačilne instrumente. Slednji so sodoben pojav in so se izoblikovali na podlagi tehnološkega razvoja ter razvoja komunikacijske tehnologije. Papirni plačilni instrumenti so tisti, pri katerih je nalog za plačilo predložen ponudniku plačilnih storitev v papirni obliki. To so predvsem kreditna plačila, ki temeljijo na uporabi papirnega naloga za poravnavo, in ček ter direktna obremenitev, kadar za izvedbo direktne obremenitve niso uporabljeni elektronski zapis oziroma elektronske komunikacijske poti. Med elektronske plačilne instrumente uvrščamo kreditno plačilo, ki temelji na uporabi elektronskega naloga za poravnavo ali telefonskega naloga za plačilo, plačilne kartice, kot tudi direktno obremenitev, kadar so za izvedbo plačila uporabljene elektronske komunikacijske poti.
Plačilne instrumente razvrščamo tudi glede na kriterij iniciatorja plačila. Kreditni plačilni instrumenti temeljijo na uporabi naloga za poravnavo, ki ga odredi plačnik (običajno dolžnik) v breme svojega računa ali v breme položene gotovine. V tem primeru upnik nima vpliva na dinamiko plačila in dolžnik je nedvomno v prednosti, saj plača takrat, ko ima na računu zadostna sredstva, medtem ko mora upnik čakati, da bo plačilo opravljeno. Med kreditne plačilne instrumente sodijo kreditna plačila, ki jih ponudniki plačilnih storitev izvršijo na podlagi predloženih papirnih ali elektronskih kreditnih nalogov za poravnavo. Debetni plačilni instrumenti pa temeljijo na uporabi naloga za poravnavo, ki ga odredi prejemnik plačila (upnik) v breme plačnikovega računa, običajno na podlagi pooblastila, ki ga predhodno prejme od plačnika (dolžnika). Pooblastilo določa, kdaj upnik lahko predloži debetni nalog in kdaj ga ponudnik plačilnih storitev plačnika lahko izplača, plačnik pa je dolžan zagotoviti zadostna sredstva na transakcijskem računu. Pri debetnih plačilnih instrumentih prihaja iniciativa za plačilo z upnikove strani, tako plačnik nima vpliva na dinamiko plačila, vendar pa mu ni potrebno skrbeti o tem, kako in kdaj bo moral svojo obveznost poravnati. Za upnika pa je velika prednost debetnega plačilnega instrumenta v tem, da ve, kdaj bo plačilo opravljeno. Med debetne plačilne instrumente uvrščamo direktno obremenitev in ček.
 
Plačilni instrument so tudi plačilne kartice, ki jih imetniki lahko uporabljajo za dvig gotovine na bankomatu ali za plačilo na POS terminalu. Plačilna kartica ima vgrajen elektronski nosilec podatkov, ki uporabniku omogoča plačevanje na elektronskem terminalu v breme sredstev na njegovem transakcijskem računu oziroma v breme računa izdajatelja plačilne kartice, ob pogoju, da uporabnik pozna enolično identifikacijsko kodo oziroma se s podpisom izkaže kot upravičeni imetnik plačilne kartice. Razvrščamo jih po različnih kriterijih, s pravnega in finančnega vidika pa sta pomembna predvsem kriterij načina poravnave in kriterij izdajatelja plačilne kartice.
 
Glede na način poravnave obveznosti ločujemo med debetnimi in kreditnimi plačilnimi karticami. Debetna plačilna kartica imetniku omogoča opravljanje plačil tako, da izdajatelj kartice ob vsaki uporabi takoj obremeni njegov transakcijski račun za znesek opravljenih plačil, kreditna plačilna kartica pa razkriva, da je bilo imetniku odobreno posojilo, in omogoča nakupe ali dvige gotovine do vnaprej dogovorjene zgornje meje odobrenega posojila. Po kriteriju izdajatelja pa delimo plačilne kartice na tiste, ki jih izdajajo banke in hranilnice, na plačilne kartice večjih trgovskih podjetij ali pa plačilne kartice družb, katerih izključna dejavnost je izdajanje kreditnih plačilnih kartic.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti