Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni sistemi v Sloveniji

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme

BIC kode in bančne oznake

Transakcijski račun

Plačilni instrumenti

SEPA

Poravnava vrednostnih papirjev

Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov

Nadzor plačilnih institucij

Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Nadzor menjalniškega poslovanja

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Pregled nadomestil za opravljanje plačilnih storitev

Pogosta vprašanja

Arhiv novic

Nacionalni svet za plačila

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Plačilni in poravnalni sistemi  > Pogosta vprašanja  

Pogosta vprašanja

PRIDOBIVANJE PODATKOV O RAČUNIH
1. Kje lahko pridobim podatke o transakcijskih računih in njihovih imetnikih?
2. Kje lahko pridobim podatke o stanju in prometu prek transakcijskih računov?
3. Kje lahko pridobim podatke o depozitnih računih in njihovih imetnikih?
4. Kje lahko pridobim podatke o računih v tujini? Ali tudi v tujini obstajajo registri bančnih (transakcijskih) računov?

ODPIRANJE/ZAPIRANJE (TRANSAKCIJSKIH) RAČUNOV
5. Ali je banka v skladu z zakonom dolžna odpreti transakcijski račun na zahtevo uporabnika plačilnih storitev? Ali lahko banka uporabniku plačilnih storitev zavrne odprtje transakcijskega računa?
6. Ali lahko banka uporabniku plačilnih storitev enostransko zapre njegov transakcijski račun?
7. Kaj je osnovni plačilni račun, kdo je upravičen do njega in katere storitve vključuje?
8. Ali je osnovni plačilni račun brezplačen?
9. Ali lahko slovensko podjetje odpre transakcijski račun pri banki v tujini?

10. Ali moram imeti kot samostojni podjetnik ločen transakcijski račun za poslovanje ali zadostuje en (t. i. »osebni«) transakcijski račun?
11. Ali lahko samostojni podjetnik za potrebe poslovanja pri banki odpre t. i. »osebni« transakcijski račun in se takšen transakcijski račun objavi v registru transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve?

OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV
12. Kaj pomeni izraz domača plačilna transakcija (domače plačilo)?
13. Kaj pomeni izraz čezmejna plačilna transakcija (čezmejno plačilo)?
14. Tuji poslovni partner mi je sporočil, da mu moram poslati svoj IBAN in BIC svoje banke. Kaj je IBAN? Kaj je BIC?
15. Ali imajo lahko osebe v Sloveniji pri eni banki en sam IBAN ali jih imajo lahko več?
16. Kaj pomeni STP v plačilnem prometu?
17. Ali je originalna kopija plačilnega naloga, opremljena z žigom banke in s podpisom bančnega uslužbenca, dokazilo, da je banka sprejela in izvedla plačilo? Kdaj je plačilo dejansko izvršeno?
18. Ali se je z banko mogoče dogovoriti, da komitentu ne pošilja bančnih izpiskov o opravljenih plačilnih transakcijah v papirni obliki?
19. Kakšne pravice imam kot potrošnik v primeru zlorabe plačilne kartice (plačilnega instrumenta)?
20. Kam klicati, ko želimo, da nam blokirajo bančno kartico, v primeru, da je bila ukradena, odtujena?
21. Kakšna je odgovornost banke do potrošnika v primeru nepravilno izvršene plačilne transakcije?
22. Ali lahko banka brez predhodnega obvestila podraži svoje storitve?
23. Kje lahko unovčim potovalni ček?
24. Ali lahko trgovec zaračuna kupcu dodatno nadomestilo v primeru plačila s kreditno kartico?

MENJALNIŠKI POSLI
25. Ali lahko v Banki Slovenije zamenjam tujo valuto v evre in obratno?
26. Kdo lahko v Republiki Sloveniji opravlja menjalniške posle?
27. Ali obstaja seznam valut, ki jih menja posamezni subjekt z dovoljenjem za opravljanje menjalniških poslov?
28. Ali lahko v Banki Slovenije zamenjam tujo poškodovano gotovino za nepoškodovano gotovino oziroma tujo neveljavno gotovino za veljavno?

IZVRŠBE
29. Ali lahko v izvršbi dolžnik sam določi, katera banka bo v izvršilnem postopku primarna banka?
30. Na kakšni zakonski podlagi lahko banka izvrši sklep o (davčni) izvršbi in blokira transakcijski račun dolžnika? Ali lahko banka blokira transakcijski račun, preden je sklep o izvršbi prejel dolžnik?
31. Ali lahko banka, pri kateri imam odprt transakcijski račun, zaseže denarna sredstva na tem računu v primeru morebitne neizpolnitve obveznosti, ki jo imam do banke? Ali lahko banka za poplačilo stroškov, ki mi jih zaračuna zaradi izvrševanja sklepov o izvršbi ali zavarovanju, zaseže denarna sredstva, ki jih imam na transakcijskem računu, odprtem pri tej banki?

TARGET2-Securities (T2S)
32. Kaj je T2S?
33. Kateri razlogi so vodili k vzpostavitvi T2S?
34. Kakšni so pričakovani učinki T2S?
35. Kakšna je funkcijska umeščenost T2S na trgu vrednostnih papirjev?
36. Kako T2S deluje?
37. Kakšen je časovni okvir vzpostavitve T2S?
38. Kakšni so poslovni vidiki T2S?
39. Kako poteka projekt T2S v Sloveniji?
40. Kakšna je vloga Slovenske nacionalne uporabniške skupine za T2S?
41. Kako se bo na T2S vključilo slovensko okolje?
42. Kakšne so zahteve za vključitev slovenskega okolja na T2S?
43. Kakšni so pričakovani učinki vključitve slovenskega okolja na T2S?

UKINITEV REGISTRSKIH RAČUNOV
44. Kaj je registrski račun?
45. Zakaj se ukinjajo registrski računi?
46. Do kdaj je potrebno ukiniti registrske račune?
47. Ali bodo imetniki registrskih računov o njihovi ukinitvi posebej obveščeni?
48. Ali mora imetnik registrskega računa vrednostne papirje na takem računu prodati?
49. Kakšne so posledice za imetnika vrednostnih papirjev v primeru, da vrednostnih papirjev do roka ne prenese z registrskega računa?
50. Kaj prenos vrednostnih papirjev na sodni depozit pomeni za imetnika?
51. Ali lahko imetnik ponovno pridobi vrednostne papirje iz sodnega depozita?
52. Kje lahko imetnik dobi dodatne informacije glede ukinitve registrskih računov?

PRIDOBIVANJE PODATKOV O RAČUNIH

1. Kje lahko pridobim podatke o transakcijskih računih in njihovih imetnikih?

Podatki o transakcijskih računih in njihovih imetnikih so zbrani v registru transakcijskih računov, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenija za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Informacije o načinu pridobitve podatkov iz omenjenega registra so na voljo na spletni strani AJPES.

2. Kje lahko pridobim podatke o stanju in prometu prek transakcijskih računov?

S podatki o stanjih in prometu prek transakcijskih računov razpolagajo (poslovne) banke in hranilnice, ki posamezen račun vodijo.

3. Kje lahko pridobim podatke o depozitnih računih in njihovih imetnikih?

Depozitni računi, ki sicer v zakonodaji niso definirani, so posebne vrste računov, ki jih vodijo nekatere banke in hranilnice in niso transakcijski računi v smislu 13. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) – ni jih mogoče uporabljati za namene izvrševanja plačilnih transakcij in za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika, temveč gre v primeru depozitnih računov za strogo namenske račune.

Banke in hranilnice, ki vodijo transakcijske račune v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPlaSS, morajo Agenciji Republike Slovenija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov. Ker pri depozitnih računih ne gre za transakcijske račune (kot pojasnjeno zgoraj), se podatki o takšnih računi ne vodijo v registru transakcijskih računov, ki ga upravlja AJPES. S podatki o takšnih računih (in njihovih imetnikih) torej razpolagajo zgolj (poslovne) banke in hranilnice, ki takšne račune vodijo.

4. Kje lahko pridobim podatke o računih v tujini? Ali tudi v tujini obstajajo registri bančnih (transakcijskih) računov?

Register transakcijskih računov, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ne zajema podatkov o odprtih računih fizičnih in pravnih oseb pri bankah v tujini.

V zvezi s temi podatki je treba pojasniti, da sicer iz davčnih predpisov – Zakona o finančni upravi (ZFU, Uradni list RS, št. 25/14) – izhaja zahteva za poročanje takšnih podatkov s strani zavezancev po tem zakonu. Na podlagi 48. člena omenjenega zakona se v davčnem registru, ki ga vodi Finančna uprava Republike Slovenije, vodijo tudi podatki o številkah računov pravnih in fizičnih oseb, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj Republike Slovenije. V zvezi z morebitnimi zaprosili Finančni upravi za posredovanje podatkov o računih, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj Republike Slovenije, pa je treba poudariti, da se osebni podatki v davčnem registru zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo za namen pobiranja davkov ter za namene opravljanja drugih nalog, ki jih Finančni upravi nalaga ZFU. Namen davčnega registra torej ni zagotovitev centraliziranega dostopa do podatkov, ki se obdelujejo v registru, kakor v primeru registra transakcijskih računov.

Z informacijami o tem, ali tudi v tujini obstajajo registri bančnih (transakcijskih) računov po vzoru registra, ki ga vodi AJPES, Banka Slovenije ne razpolaga.

ODPIRANJE/ZAPIRANJE (TRANSAKCIJSKIH) RAČUNOV

5. Ali je banka v skladu z zakonom dolžna odpreti transakcijski račun na zahtevo uporabnika plačilnih storitev? Ali lahko banka uporabniku plačilnih storitev zavrne odprtje transakcijskega računa?

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16), ki ureja to področje, načeloma ne pozna omejitev v zvezi z odpiranjem transakcijskega računa pri banki (oziroma hranilnici). Ob tem pojasnjujemo, da gre pri odpiranju transakcijskega računa za poslovno odločitev banke, ali bo z določeno stranko poslovno sodelovala, ali ne. Posamezna banka lahko torej zaradi poslovne politike zavrne sodelovanje s posameznikom, ki ima npr. blokiran transakcijski račun pri kateri od drugih bank ali ima neizpolnjene obveznosti do banke na podlagi morebitnega predhodnega poslovnega razmerja med njima oziroma ima banka na splošno slabe poslovne izkušnje z določenim posameznikom.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno ureditev pa ima potrošnik pod določenimi pogoji možnost dostopa do osnovnega plačilnega računa. Do osnovnega plačilnega računa je v skladu s 137.š členom ZPlaSS upravičen vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka (oziroma hranilnica) zavrniti, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Poleg tega pa ima banka možnost, da zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa tudi (in samo) v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, in sicer:

  • če potrošnik že ima plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev, ki so na voljo v okviru osnovnega plačilnega računa (razen kadar potrošnik navede, da je bil obveščen o tem, da bo ta plačilni račun zaprt), torej če ima že plačilni račun, ki mu omogoča enak nabor storitev kot osnovni plačilni račun;
  • če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke;
  • če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika, vključno z osnovnim plačilnim računom, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

Za več informacij o osnovnem plačilnem računu gl. odgovor pod točko 7.

6. Ali lahko banka uporabniku plačilnih storitev enostransko zapre njegov transakcijski račun?

Vodenje transakcijskega računa temelji na pogodbenem odnosu med imetnikom računa (uporabnikom plačilnih storitev) in banko (ponudnikom plačilnih storitev). Glede na to, da gre v tem primeru za pogodbo civilnega prava, lahko katerakoli stranka (pod pogoji, določenimi v pogodbi) prekine pogodbeno razmerje (zapre transakcijski račun). Pri zapiranju transakcijskega računa gre torej za odločitev pogodbenih strank o prekinitvi (odpovedi) pogodbenega razmerja (z odpovednim rokom). Zaprtje transakcijskega računa (odpoved pogodbe) mora biti opredeljeno v splošnih pogojih ponudnika plačilnih storitev, ki največkrat določajo, da lahko obe stranki enostransko kadarkoli (z odpovednim rokom) odpovesta pogodbo (zapreta račun). Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) v 87. in 88. členu določa, da odpovedni rok za odstop uporabnika plačilnih storitev od pogodbe ne sme biti daljši od enega meseca, medtem ko mora biti odpovedni rok za odstop ponudnika plačilnih storitev od pogodbe najmanj dva meseca.

V primeru osnovnega plačilnega računa pa velja, da lahko banka (oziroma hranilnica) enostransko odpove pogodbo za dostop do osnovnega plačilnega računa le v primerih, ki so izrecno navedeni v ZPlaSS, in sicer:

  • če je potrošnik osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite namene;
  • če na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo nobene transakcije;
  • če je potrošnik predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do osnovnega plačilnega računa, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice ne bi pridobil;
  • če potrošnik ne prebiva več zakonito v Evropski uniji;
  • če potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev, ki so na voljo v okviru osnovnega plačilnega računa;
  • če je potrošnik kršil ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke;
  • pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug zakon.

Za več informacij o osnovnem plačilnem računu gl. odgovor pod točko 7.

7. Kaj je osnovni plačilni račun, kdo je upravičen do njega in katere storitve vključuje?

Osnovni plačilni račun je oblika transakcijskega oziroma plačilnega računa, do katerega ima v skladu s 137.š členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) pravico vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Banka (oziroma hranilnica) mora oziroma lahko zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa le v primerih, ko zakon to izrecno določa (gl. odgovor pod točko 5), prav tako pa posebna pravila veljajo tudi glede enostranske odpovedi pogodbe s strani banke (gl. odgovor pod točko 6). 

Osnovni plačilni račun mora v skladu s 137.t členom ZPlaSS vključevati vsaj storitve, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa; storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa v Evropski uniji na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke ali izven njega; izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili, in izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek spletnih storitev banke.

8. Ali je osnovni plačilni račun brezplačen?

137.u člen Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) določa, da lahko banka (oziroma hranilnica) v zvezi z zagotavljanjem osnovnega plačilnega računa te storitve nudi brezplačno ali pa zaračunava le primerno nadomestilo. V primeru, da se banka odloči zaračunavati nadomestilo, mora le-tega določiti v skladu s Sklepom o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa (Uradni list RS, št. 52/16). Za finančno ranljive potrošnike (tj. upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka) lahko tako nadomestilo za osnovni plačilni račun znaša največ 0,80% osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za vse ostale potrošnike pa mesečno največ 1,60% osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

9. Ali lahko slovensko podjetje odpre transakcijski račun pri banki v tujini?

Slovenska zakonodaja ne pozna izrecne prepovedi poslovanja preko računa v tujini in je po mnenju Banke Slovenije takšno ravnanje dopustno.

V zvezi s tem vprašanjem sta sicer relevantni predvsem dve določbi Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14 in 91/15). 36. člen omenjenega zakona predpisuje, da »morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev«. Da bi se zagotovilo nakazovanje na transakcijske račune, isti zakon nadalje v 37. členu predpisuje, da »morajo imeti osebe iz 31. člena tega zakona pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun«, pri čemer pa ZDavP-2 ne določa izrecno, da mora poslovni subjekt odpreti račun pri banki (oziroma hranilnici) v Republiki Sloveniji, temveč določa le, da mora poslovni subjekt odpreti račun, s katerim posluje, tj. transakcijski račun. V zvezi z izpostavljenima določbama poudarjamo, da Banka Slovenije ni pristojna za tolmačenje davčnih predpisov, zato svetujemo, da se za uradna pojasnila glede omenjenih zahtev obrnete na Ministrstvo za finance ali Finančno upravo Republike Slovenije.

Je pa Banka Slovenije pristojna za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16), ki v 13. členu opredeljuje pojem transakcijskega računa. Iz omenjene opredelitve pa izhaja omejitev vodenja takšnih računov na banke (in hranilnice) v Republiki Sloveniji: »Transakcijski račun je plačilni račun, ki ga odpre banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih transakcij in za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika«. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je transakcijski račun v ZPlaSS opredeljen kot plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji izključno z namenom, da se v povezavi s temi računi vzpostavi obveznost domačih bank in hranilnic glede poročanja teh računov v register transakcijskih računov pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Namen registra je predvsem zagotavljanje podatkov o transakcijskih računih, na katerih se lahko opravlja izvršba. Namen omenjene opredelitve transakcijskega računa je bil zajeti le (depozitne) plačilne račune, odprte pri bankah oziroma podružnicah v Republiki Sloveniji. Ni pa namen ZPlaSS, da le tem računom, ki so odprti pri bankah v Republiki Sloveniji, prizna uporabnost za namene prejemanja plačil poslovnih subjektov v smislu ZDavP-2, zato se zgoraj omenjenih določb ZDavP-2 po mnenju Banke Slovenije ne bi smelo brati v smislu definicije transakcijskega računa iz ZPlaSS, predvsem ob upoštevanju dejstva, da relevantna evropska zakonodaja in razne pobude stremijo k prosti izbiri ponudnikov plačilnih storitev na skupnem evropskem trgu.

V zvezi s tem opozarjamo, da davčni predpisi določajo zahtevo za poročanje podatkov o odprtih računih pri bankah v tujini. Zakon o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14) v 49. členu določa, da morajo tako pravne kot tudi fizične osebe za namene davčnega registra med drugim zagotavljati tudi podatke o številkah računov, odprtih pri bankah zunaj Republike Slovenije. 55. člen istega zakona določa, da mora oseba, ki je vpisana v davčni register, v 8 dneh po nastanku spremembe vpisanih podatkov v davčnem registru obvestiti pristojni finančni urad o vseh spremembah, ki jih finančni urad ne pridobi po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz drugih registrov in evidenc. Za podrobnejše informacije o postopku in načinu prijave računa, odprtega pri banki v drugi državi, se obrnite na pristojni finančni urad.

10. Ali moram imeti kot samostojni podjetnik ločen transakcijski račun za poslovanje ali zadostuje en (t. i. »osebni«) transakcijski račun?

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 - ZFU in 40/14 - ZIN-B, 90/14 in 91/15) od samostojnih podjetnikov ne zahteva več, da morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun. Samostojni podjetnik lahko ima samo en transakcijski račun, mora pa banka pri odprtju transakcijskega računa pri komitentu preveriti, za kakšen namen namerava uporabljati transakcijski račun ter potem temu ustrezno označiti transakcijski račun za potrebe vodenja registra transakcijskih računov (gl. tudi odgovor pod 11. točko).

11. Ali lahko samostojni podjetnik za potrebe poslovanja pri banki odpre t. i. »osebni« transakcijski račun in se takšen transakcijski račun objavi v registru transakcijskih računov, ki ga vodi AJPES

Uvodoma pojasnjujemo, da glede odpiranja transakcijskih računov, razen v primeru osnovnih plačilnih računov (za več informacij o osnovnem plačilnem računu gl. odgovor pod točko 7), s strani bank (in hranilnic) ni posebnih zakonskih obveznosti. Pri odpiranju transakcijskega računa gre torej za poslovno odločitev banke, ali bo z določeno stranko poslovno sodelovala ali ne. V zvezi s tem je treba poudariti, da Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16), ki ureja pojem transakcijskega računa, ne opredeljuje različnih vrst transakcijskih računov, kot so npr. »osebni« ali »poslovni« transakcijski računi, in torej bankam ne nalaga obveznosti odpiranja posebne vrste transakcijskega računa, temveč so dolžne banke transakcijski račun zgolj ustrezno označiti za potrebe vodenja registra transakcijskih računov, kakor je pojasnjeno v nadaljevanju.

Ločevanje transakcijskih računov fizičnih oseb in poslovnih subjektov posredno izhaja iz zahteve na podlagi 144. člena ZPlaSS, v skladu s katero morajo banke Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov. Za ta namen Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov (Akt, Uradni list RS, št. 49/10, 27/11 in 59/16) v 9. členu določa označevanje vrst računov, medtem ko so v prilogi Akta opredeljene oznake vrste računa glede na status imetnika računa ali glede na lastnosti sredstev na računu.

Kadar je imetnik transakcijskega računa subjekt vpisa v poslovni register (mednje sodijo tudi samostojni podjetniki oziroma zasebniki) in gre torej za transakcijski račun, ki se uporablja za namene poslovanja tega subjekta, mora biti takšen transakcijski račun s strani bank v skladu z Aktom označen z oznako vrste računa T. Takšni računi se namreč vodijo v poslovnem delu registra transakcijskih računov in so javni. Transakcijski računi fizičnih oseb pa so označeni z oznako vrste računa A in gre za osebne podatke, za dostop do katerih veljajo pravila, ki jih določa Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07), in ki torej niso javno dostopni. Ob tem je potrebno upoštevati določbe prvega odstavka 146. člena ZPlaSS in 4. člena Akta, ki določajo, da so podatki o transakcijskih računih samostojnih podjetnikov in zasebnikov, vpisanih v Poslovni register Republike Slovenije, javni in brezplačno dostopni preko spletnega portala AJPES.

V smislu zakonskih obveznosti bank je torej v primeru poslovnega dogovora med banko in komitentom za odprtje novega transakcijskega računa izhodiščna obveznost banke ta, da pri komitentu najprej preveri namen odpiranja transakcijskega računa (torej, za kakšen namen namerava komitent uporabljati transakcijski račun) ter potem temu ustrezno označi transakcijski račun za potrebe zgoraj omenjenega registra. Transakcijski računi, ki jih za namen poslovanja odprejo subjekti vpisa v Poslovni register Republike Slovenije (med katere sodijo tudi podjetniki posamezniki ne glede na to, ali gre pri odpiranju transakcijskega računa v praksi morebiti za t. i. »osebni« ali »poslovni« transakcijski račun), morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo ustrezno označeni (oznaka T). Kakšen transakcijski račun bo banka dejansko odprla, pa je poslovna odločitev banke oziroma predmet dogovora med njo in njenim komitentom (banka je račun dolžna zgolj ustrezno označiti glede na informacije, ki jih prejme od komitenta).

OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV

12. Kaj pomeni izraz domača plačilna transakcija (domače plačilo)?

Domača plačilna transakcija je v skladu s prvim odstavkom 6. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) plačilna transakcija, pri kateri plačnikov ponudnik plačilnih storitev in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev ali edini ponudnik plačilnih storitev opravijo plačilne storitve za plačnika in prejemnika plačila na območju Republike Slovenije.

13. Kaj pomeni izraz čezmejna plačilna transakcija (čezmejno plačilo)?

Čezmejna plačilna transakcija je v skladu z drugim odstavkom 6. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) plačilna transakcija, pri kateri plačnikov ponudnik plačilnih storitev in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev opravita plačilne storitve za plačnika oziroma prejemnika plačila na območju različnih držav članic EU. Plačilna transakcija se izvrši čezmejno tudi v primeru, če isti ponudnik plačilnih storitev opravi plačilne storitve za plačnika v eni državi članici in za prejemnika plačila v drugi državi članici.

14. Tuji poslovni partner mi je sporočil, da mu moram poslati svoj IBAN in BIC svoje banke. Kaj je IBAN? Kaj je BIC?

IBAN je kratica za izraz "International Bank Account Number" (mednarodna številka bančnega računa) in omogoča enolično identifikacijo, saj je iz IBAN mogoče razbrati državo ponudnika plačilnih storitev, ponudnika plačilnih storitev (banko), ki račun vodi, in imetnika računa. Več o tem si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije.

IBAN je sestavljena tako, da se pred osnovno številko bančnega računa (v Sloveniji je osnovna številka bančnega računa sestavljena iz 15 numeričnih znakov) dodata dvomestna črkovna oznaka države (v Sloveniji – SI) in dvomestna kontrolna številka (v Sloveniji – 56). IBAN dodeli banka ob odprtju transakcijskega računa. Podatki o številkah transakcijskih računov in njihovih imetnikih so zbrani v registru transakcijskih računov.

BIC je idetifikacijska koda ("Business Identifier Code", v preteklosti zgolj "Bank Identifier Code"), ki jo imajo vse institucije, ki izvajajo finančne transakcije. Koda se uporablja za avtomatizirano identifikacijo in usmerjanje finančnih transakcij, saj enolično identificira posamezno finančno ali nefinančno institucijo. Koda BIC je sestavljena skladno s standardom ISO 9362, pri čemer je lahko osem- ali enajstmestna, pri čemer v slednjem primeru trimestna oznaka ob koncu označuje tudi podružnico finančne institucije. Prvih osem mest kode BIC pa sestavljajo štirimestna oznaka institucije, dvomestna oznaka države po standardu ISO in dvomestna dodatna oznaka, ki je določena za posamezno državo pri registracijskem postopku kode BIC s strani SWIFT.

Primer:
Koda BIC Nove ljubljanske banke d.d. je: LJBASI2X.
Kode BIC bank so dostopne na spletni strani Banke Slovenije. Kodo BIC potrebuje banka plačnika, da bo znala pravilno in hitro usmeriti plačilo preko omrežja SWIFT na pravo banko prejemnika plačila. Domači imetnik transakcijskega računa lahko kodo BIC dobi pri svoji banki.

V skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 ponudniki plačilnih storitev za domače kot tudi za čezmejne plačilne transakcije SEPA od uporabnika plačilnih storitev ne smejo zahtevati navedbe kode BIC.

15. Ali imajo lahko osebe v Sloveniji pri eni banki en sam IBAN ali jih imajo lahko več?

Osebe imajo lahko pri posamezni banki več transakcijskih računov, torej več IBAN. Vsak od teh računov pa je označen samo z eno, enolično oznako IBAN.

16. Kaj pomeni STP v plačilnem prometu?

STP (straight-through-processing) v okviru opravljanja plačilnih storitev pomeni uvedbo takih standardov, ki omogočajo samodejno izvrševanje nalogov za plačilo, brez ročnih posegov v posameznih fazah transakcije. To pomeni, da se nalogi posredujejo elektronsko v strukturirani obliki z navedbo IBAN (in BIC) od nalogodajalca do prejemnika plačila.

17. Ali je originalna kopija plačilnega naloga, opremljena z žigom banke in s podpisom bančnega uslužbenca, dokazilo, da je banka sprejela in izvedla plačilo? Kdaj je plačilo dejansko izvršeno?

Plačilni nalog, opremljen z žigom in s podpisom bančnega uslužbenca, sam po sebi ni dokazilo, da je bila plačilna transakcija izvršena, vendar pa 27. člen Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15) vzpostavlja domnevo o izvedenem plačilu za potrošnike, in sicer se v skladu z omenjenim členom (ne glede na splošna pravila o obligacijskih razmerjih) denarna obveznost potrošnika, ki se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni promet, šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog taki organizaciji. Navedeno pomeni, da se potrjen plačilni nalog šteje kot potrdilo o plačilu (obveznost potrošnika se s tem šteje kot izpolnjena). Če gre za pravne osebe, pa veljajo splošna pravila o obligacijskih razmerjih (Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/07).

Izvrševanje plačilnih transakcij sicer podrobno ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16). V 104. členu ZPlaSS je tako določeno, da se plačilna transakcija izvrši na podlagi plačilnega naloga, ki ga plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev posreduje plačnik ali prejemnik plačila, pri čemer mora ponudnik plačilnih storitev izvršiti plačilno transakcijo, ko prejme plačilni nalog. V skladu z drugim odstavkom 104. člena ZPlaSS se šteje, da je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog, ko mu je plačilni nalog izročen z uporabo sredstev za komunikacijo, ki so dogovorjena v pogodbi o plačilnih storitvah. Prejem plačilnega naloga je trenutek, ko ponudnik plačilnih storitev pridobi možnost razpolaganja s plačilnim nalogom, oziroma, ko uporabnik, ki je odredil plačilni nalog, le-tega izroči ponudniku plačilnih storitev v skladu z dogovorom. V primeru npr. papirnih plačilnih nalogov se kot trenutek prejema plačilnega naloga šteje tisti trenutek, ko je papirni plačilni nalog izročen v posest ponudniku plačilnih storitev (npr. oddan na bančnem okencu). Plačilni nalog, opremljen z žigom in s podpisom bančnega uslužbenca, je tako mogoče šteti kot plačilni nalog, ki ga je plačnikov ponudnik plačilnih storitev v smislu 104. člena ZPlaSS prejel, in kot plačilni nalog, ki ga plačnikov ponudnik plačilnih storitev v smislu 105. člena ZPlaSS ne more več zavrniti.

V 111. členu ZPlaSS so nadalje določeni roki izvršitve plačilne transakcije – v primeru domače plačilne transakcije (pri kateri plačnikov ponudnik plačilnih storitev in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev ali edini ponudnik plačilnih storitev opravljajo plačilne storitve za plačnika ali prejemnika na območju Republike Slovenije) mora npr. plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotoviti, da je znesek plačilne transakcije odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev isti dan, ko je plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog v skladu s 104. členom ZPlaSS.

18. Ali se je z banko mogoče dogovoriti, da komitentu ne pošilja bančnih izpiskov o opravljenih plačilnih transakcijah v papirni obliki?

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) v 83. členu določa obveznost, da mora ponudnik plačilnih storitev, ki na podlagi okvirne pogodbe izvrši posamezno plačilno transakcijo, nemudoma po obremenitvi plačnikovega plačilnega računa (oziroma po prejemu plačilnega naloga, v kolikor plačnik ne uporablja plačilnega računa) plačniku posredovati določene informacije (84. člen ZPlaSS po istem vzoru ureja tudi obveznost ponudnikov plačilnih storitev za zagotavljanje informacij prejemniku plačila). Zakon v nadaljevanju omenjenih členov dopušča, da se ponudnik plačilnih storitev in uporabnik v okvirni pogodbi dogovorita o drugačnem načinu posredovanja informacij o izvršitvi posamezne plačilne transakcije na podlagi okvirne pogodbe – npr. v določenih časovnih presledkih (vendar vsaj enkrat na mesec).

V zvezi s posredovanjem takšnih informacij uporabniku plačilnih storitev na papirju pa omenjena člena določata, da lahko uporabnik plačilnih storitev, ki je potrošnik, od ponudnika zahteva, da mu enkrat na mesec brezplačno posreduje informacije o posameznih izvršenih plačilnih transakcijah na papirju. Takšna zahteva pa ne velja v primeru, ko uporabnik plačilnih storitev ni potrošnik – zakon torej z ničimer ne zavezuje ponudnika plačilnih storitev, da mora uporabniku plačilnih storitev, ki ni potrošnik, posredovati informacije iz 83. in 84. člena ZPlaSS o izvedenih plačilnih transakcijah na papirju (torej niti na zahtevo uporabnika). Po drugi strani pa je ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev dolžan posredovati vse informacije iz omenjenih členov v zvezi z izvrševanjem posamezne plačilne transakcije na podlagi okvirne pogodbe, in sicer na način, ki je dogovorjen z okvirno pogodbo. Nadomestitev izpiskov v papirni obliki z obveščanjem v drugi, npr. elektronski obliki, je možna, če se s tem strinjata obe stranki v pogodbi.

19. Kakšne pravice imam kot potrošnik v primeru zlorabe plačilne kartice (plačilnega instrumenta)?

Uvodoma pojasnjujemo, da je uporaba plačilnih instrumentov urejena v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16). Ta med drugim ureja odgovornost v primeru izvršitve plačilne transakcije brez plačnikovega soglasja za izvršitev (t. i. neodobrene plačilne transakcije). V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da uporabnik plačilnih storitev v skladu s prvim odstavkom 120. člena ZPlaSS krije izgubo zneska neodobrene plačilne transakcije (in drugih zneskov) iz 119. člena ZPlaSS do največ 150 EUR, če je izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij, zaradi katerih je izguba nastala, posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta oziroma zlorabe plačilnega instrumenta. Če izguba presega 150 EUR, razliko krije uporabnikov (plačnikov) ponudnik plačilnih storitev. Ob tem je pomembno poudariti, da mora uporabnik v skladu s 116. členom ZPlaSS plačilni instrument uporabljati s potrebno skrbnostjo in brez odlašanja obvestiti ponudnika plačilnih storitev o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta. V skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS uporabnik krije celotno izgubo samo v primeru goljufije ali hude malomarnosti oziroma naklepa na strani uporabnika. Huda malomarnost oziroma naklep uporabnika se presojata po splošnih pravilih obligacijskega prava glede odgovornosti, pri čemer mora ponudnik plačilnih storitev dokazati, da je uporabnik ravnal naklepno, s hudo malomarnostjo oziroma goljufivo.
 
V zvezi z obveznostjo povrnitve izgube iz naslova neodobrene plačilne transakcije pa pojasnjujemo, da ta sicer nastane takoj po tem, ko ponudnik plačilnih storitev prejme obvestilo uporabnika, da je prišlo do izvršitve neodobrene plačilne transakcije, vendar pa je v zvezi s povrnitvijo izgube vendarle treba upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera – če iz okoliščin izhaja, da je zahtevek uporabnika očitno neupravičen in da gre očitno za goljufijo ali veliko malomarnost uporabnika oziroma za druge okoliščine, na podlagi katerih se ponudnik plačilnih storitev lahko oprosti odgovornosti za nastalo izgubo (kot je pojasnjeno zgoraj), ni utemeljenega razloga, da bi moral ponudnik plačilnih storitev v takšnem primeru takoj oziroma brez odlašanja povrniti izgubo že na podlagi uporabnikovega zahtevka. V takšnem primeru ponudnik plačilnih storitev potrebuje čas, da pridobi trdne in prepričljive dokaze, ki ga oproščajo odgovornosti. Vendar pa je v tem primeru ponudnik plačilnih storitev uporabniku odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi neutemeljenega odlašanja, če se v nadaljnjem procesu pridobivanja dokazov in raziskovanja okoliščin ugotovi, da je bil zahtevek uporabnika upravičen. Ponudnik plačilnih storitev torej odgovarja za pravilnost odločitve o izpolnitvi, zavrnitvi ali pogojni zavrnitvi uporabnikovega zahtevka od trenutka, ko uporabnik tak zahtevek predloži.

20. Kam klicati, ko želimo, da nam blokirajo bančno kartico, v primeru, da je bila ukradena, odtujena?

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16) v 79. členu določa, da mora ponudnik plačilnih storitev pred sklenitvijo okvirne pogodbe uporabniku plačilnih storitev med drugim posredovati tudi informacijo o načinu obveščanja o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta. V skladu s 116. členom ZPlaSS je namreč uporabnik plačilnih storitev dolžan brez odlašanja obvestiti svojega ponudnika plačilnih storitev (ali osebo, ki jo navede ponudnik plačilnih storitev) o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta. Da lahko uporabnik izpolni svojo obveznost obveščanja ponudnika plačilnih storitev, mora ponudnik plačilnih storitev v skladu s 117. členom ZPlaSS zagotoviti mehanizme, ki uporabniku plačilnih storitev omogočajo, da lahko po potrebi v vsakem trenutku (torej 24 ur na dan, vse dni) posreduje ponudniku plačilnih storitev obvestilo o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta, ponudnik plačilnih storitev pa je o takšnih mehanizmih oziroma načinu obveščanja dolžan že vnaprej seznaniti uporabnika na podlagi prej omenjenega 79. člena.

V skladu z zgoraj izpostavljenim mora torej ponudnik plačilnih storitev (npr. banka) ob sklenitvi poslovnega razmerja (odprtje transakcijskega računa in/ali izdaja plačilne kartice) uporabnika plačilnih storitev (imetnika plačilne kartice) seznaniti, na kakšen način je uporabnik plačilnih storitev dolžan obvestiti svojega ponudnika plačilnih storitev o morebitni izgubi, kraji ali zlorabi plačilne kartice. V praksi ponudniki plačilnih storitev običajno v splošnih pogojih navedejo posebno telefonsko številko za obveščanje, sicer pa so podatki o telefonskih številkah za obveščanje oziroma za preklic plačilnih kartic pogosto navedeni tudi na spletnih straneh posameznih ponudnikov, kot tudi na sami plačilni kartici, da si lahko imetnik plačilne kartice telefonsko številko predhodno ločeno shrani ali zapomni za potrebe takojšnjega obvestila ponudnika v primeru morebitne odtujitve plačilne kartice.

21. Kakšna je odgovornost banke do potrošnika v primeru nepravilno izvršene plačilne transakcije?

Odgovornost ponudnika plačilnih storitev za nepravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo odredi plačnik neposredno svojemu ponudniku plačilnih storitev, je opredeljena v 122. členu Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16). Kot nepravilna izvršitev plačilne transakcije se štejejo napake v izvršitvi plačilne transakcije (npr. izvršitev napačnemu prejemniku ali zamuda pri izvršitvi). V skladu z omenjenim členom mora plačnikov ponudnik plačilnih storitev (če je odgovoren za nepravilno izvršitev plačilne transakcije) plačniku brez odlašanja povrniti znesek nepravilno izvršene plačilne transakcije (oziroma vzpostaviti takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi prišlo, če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa). Pri tem je treba upoštevati, da je v skladu s četrtim odstavkom istega člena ponudnik plačilnih storitev odgovoren tudi za povračilo izgube iz naslova nadomestil, ki jih je zaračunal uporabniku, ter obresti, do katerih je upravičen plačnik v zvezi z nepravilno izvršeno plačilno transakcijo.

Ob tem pojasnjujemo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev ni odgovoren za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev plačilne transakcije, če dokaže, da je bil znesek plačilne transakcije pravilno odobren na račun prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev v skladu s 111. členom ZPlaSS. Odgovornost prejemnikovega ponudnika za izpolnitev obveznosti iz naslova plačilne transakcije pa nastanejo v trenutku, ko so denarna sredstva za prejemnika plačila odobrena na račun prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev. Pravilna izvršitev plačilne transakcije se po tem trenutku presoja z vidika obveznosti po 113. in 114. členu ZPlaSS, ki urejata razpolaganje z denarnimi sredstvi in datum valute odobritve ter obremenitve plačilnega računa.

22. Ali lahko banka brez predhodnega obvestila podraži svoje storitve?

Področje plačilnih storitev je podrobno urejeno v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16). Ponudnik plačilnih storitev (npr. banka) mora v skladu z 79. členom ZPlaSS uporabniku plačilnih storitev pred sklenitvijo okvirne pogodbe o plačilnih storitvah posredovati informacije o ponudniku plačilne storitve, o pogojih za uporabo plačilne storitve, o nadomestilih, in druge pomembne informacije, ki so natančneje določene v omenjenem členu (npr. v obliki splošnih pogojev). V skladu s 85. členom ZPlaSS mora ponudnik plačilnih storitev v primeru spremembe navedenih pogojev posredovati predlog sprememb uporabniku najmanj dva meseca pred nameravanim dnem začetka uporabe spremenjenih pogojev. Predlog sprememb mora biti v skladu z 80. členom ZPlaSS uporabniku posredovan v pisni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je dogovorjen v pogodbi (v primeru poslovanja preko elektronske banke je v tem smislu mogoče tudi obveščanje preko osebnega elektronskega predala v sklopu elektronske banke). Kot sprememba pogojev okvirne pogodbe se šteje vsaka sprememba dejstev, o katerih je ponudnik plačilnih storitev dolžan informirati uporabnika ob sklepanju pogodbe, vključno s spremembo višine nadomestil, ki jih zaračunava za opravljanje plačilnih storitev.

Soglasje k predlaganim spremembam pogojev mora uporabnik praviloma podati izrecno, tj. bodisi s podpisom ali na drug način, ki izraža njegovo nedvoumno soglasje. V skladu s 85. členom ZPlaSS pa lahko pogodba določa, da se uporabnikovo soglasje glede predlaganih sprememb domneva, če uporabnik v določenem roku izrecno ne nasprotuje uveljavitvi predlaganih sprememb. V tem primeru mora torej že sama pogodba določati, da se spremembe uveljavljajo na tak način in se neaktivnost uporabnika po seznanitvi s spremembami šteje kot izražanje soglasja.

Na podlagi 89. člena ZPlaSS je pogodba glede pogojev, o katerih uporabnik ni bil seznanjen na ustrezen način (kot izhaja iz 80. člena ZPlaSS), izpodbojna in lahko uporabnik uveljavlja neveljavnost takšnih sprememb v skladu s pravili splošnega pogodbenega prava. Tudi če uporabnik o spremembi sploh ni bil obveščen, se posledice takšnega (enostranskega) uveljavljanja sprememb presojajo na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava.

23. Kje lahko unovčim potovalni ček?

Unovčevanje potovalnih čekov je poslovna aktivnost, ki jo izvajajo predvsem (poslovne) banke (in hranilnice) ter nebančni subjekti, ki opravljajo menjalniške posle (menjalci). Podatkov o teh aktivnostih Banka Slovenije ne spremlja glede na posamezno banko ali menjalca posebej. V zvezi s tem se je treba pozanimati pri posamezni banki ali menjalcu.

24. Ali lahko trgovec zaračuna kupcu dodatno nadomestilo v primeru plačila s kreditno kartico?

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16), ki podrobneje ureja področje plačilnih storitev,  v 110. členu določa, da ta zakon ne posega v pravico prejemnika plačila, da plačniku zaračuna posebno nadomestilo zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta (npr. določene vrste ali blagovne znamke plačilne kartice). Pri tem pa je potrebno treba upoštevati določbo prvega odstavka 97. člena ZPlaSS, ki pravi, da mora prejemnik plačila v primeru, če od plačnika zahteva plačilo posebnega nadomestila v primeru plačila z uporabo določenega plačilnega instrumenta, o tem obvestiti plačnika pred odreditvijo plačilne transakcije.

Obveščanje o morebitnih dodatnih nadomestilih mora biti zaradi preglednosti in jasnosti izvedeno na način, ki zagotavlja, da je kupec oziroma plačnik s takimi nadomestili seznanjen pred nakupom oziroma pred odreditvijo plačilne transakcije z uporabo plačilne kartice ali drugega plačilnega instrumenta.

MENJALNIŠKI POSLI

25. Ali lahko v Banki Slovenije zamenjam tujo valuto v evre in obratno?

Banka Slovenije je centralna banka in se z menjavo valut praviloma ne ukvarja. Izjema je menjava naše nekdanje valute – tolarjev v evre (več o tem si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije).

Banka Slovenije sicer objavlja devizne tečaje v dveh tečajnicah. V 'Dnevni tečajnici – referenčni tečaji ECB' reproducira dnevno tečajnico ECB. V 'Mesečni tečajnici Banke Slovenije – valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev, in cene plemenitih kovin' pa enkrat mesečno objavlja devizne tečaje valut, za katere ECB ne objavlja tečajev, ter cene nekaterih plemenitih kovin (več o tem si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije). Obe zgoraj omenjeni tečajnici sta objavljeni z namenom olajšati dostop javnosti do informacij o tečajih valut in cenah plemenitih kovin. Z objavo deviznih tečajev in cen Banka Slovenije poleg tega izpolnjuje zakonske zahteve, na primer zahteve 34. in 35. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/02 - ZJF-C in 114/06 - ZUE). Banka Slovenije po teh deviznih tečajih oz. cenah ne prodaja ali kupuje tujih valut oz. plemenitih kovin. Objavljeni devizni tečaji oz. cene niso namenjeni kot osnova za kupoprodajo tujih valut oz. plemenitih kovin med tržnimi udeleženci, ampak predstavljajo informacijo o vrednosti valute oz. kovine v trenutku zajetja.

26. Kdo lahko v Republiki Sloveniji opravlja menjalniške posle?

Skladno z Zakonom o deviznem poslovanju  (Uradni list RS, št. 16/08, 85/09 in 109/12), ki ureja menjalniško poslovanje v Republiki Sloveniji, lahko menjalniške posle opravljajo banke, hranilnice in menjalci, ki so pridobili dovoljenje Banke Slovenije. Registri bank, hranilnic in menjalcev so objavljeni na spletni strani Banke Slovenije.

27. Ali obstaja seznam valut, ki jih menja posamezni subjekt z dovoljenjem za opravljanje menjalniških poslov?

Seznami valut, ki jih posamezni subjekt menjajo, ne obstajajo, saj so subjekti samostojni pri odločitvi, katere valute bodo menjali. Ali posamezen subjekt menja določeno valuto, je potrebno preveriti pri konkretnem subjektu.

28. Ali lahko v Banki Slovenije zamenjam tujo poškodovano gotovino za nepoškodovano gotovino oziroma tujo neveljavno gotovino za veljavno?

Ne, Banka Slovenije je pristojna samo za zamenjavo poškodovane evrske gotovine. V primeru poškodovane oziroma neveljavne tuje gotovine je za zamenjavo pristojna centralna banka izdajateljica gotovine.

IZVRŠBE

29. Ali lahko v izvršbi dolžnik sam določi, katera banka bo v izvršilnem postopku primarna banka?

Ne, to ni mogoče. Vrstni red transakcijskih računov navede upnik v predlogu za izvršbo.

30. Na kakšni zakonski podlagi lahko banka izvrši sklep o (davčni) izvršbi in blokira transakcijski račun dolžnika? Ali lahko banka blokira transakcijski račun, preden je sklep o izvršbi prejel dolžnik?

Davčna izvršba je urejena v Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/19), ki (po vzoru Zakona o izvršbi in zavarovanju) med drugim v 167. členu določa, da se davčna izvršba na denarnih sredstvih, ki jih ima dolžnik na računih pri bankah oziroma hranilnicah, »opravi tako, da se s sklepom o izvršbi banki oziroma hranilnici naloži, da na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine davka, navedenega v sklepu o izvršbi, in prenese dolžnikova denarna sredstva na predpisane račune«. Z vidika banke je torej ključen trenutek, ko sklep o (davčni) izvršbi prejme banka, ne pa dolžnik. Pri tem je treba opozoriti tudi, da se banka, če sodnega ali davčnega sklepa ne izvrši v skladu z navodili, v razmerju do upnika (lahko pa tudi do dolžnika) izpostavlja odškodninski odgovornosti.

31. Ali lahko banka, pri kateri imam odprt transakcijski račun, zaseže denarna sredstva na tem računu v primeru morebitne neizpolnitve obveznosti, ki jo imam do banke?

V primeru morebitnih neporavnanih obveznosti komitenta do banke ukrepa banka v skladu s pogodbo, ki jo je sklenila s komitentom ob vzpostavitvi poslovnega razmerja (npr. ob odprtju transakcijskega računa). Praviloma pogodbena določila banki omogočajo poplačilo iz denarnih sredstev na komitentovem transakcijskem računu (ne glede na naravo oziroma vir denarnih sredstev).

Ali lahko banka za poplačilo stroškov, ki mi jih zaračuna zaradi izvrševanja sklepov o izvršbi ali zavarovanju, zaseže denarna sredstva, ki jih imam na transakcijskem računu, odprtem pri tej banki?

V primerih, ko banka izvršuje sklepe o izvršbi ali zavarovanju, pa mora upoštevati 102.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US), ki določa, da v primeru, ko banka zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, tega nadomestila ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po 101. členu tega zakona iz izvršbe izvzeti, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je po 102. členu tega zakona izvršba omejena, pa ne iz zneska, ki ne presega višine 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi zneska v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

TARGET2-Securities (T2S)

32. Kaj je T2S?

T2S je enotna tehnična platforma v lasti centralnih bank Evrosistema, namenjena poravnavi poslov z vrednostnimi papirji, ki med drugim zagotavlja hkratno poravnavo vrednostnih papirjev na računih pri centralni depotni družbi in denarja v evrih (ter tudi drugih valutah) na denarnih računih pri centralni banki. T2S je v 100% lastništvu centralnih bank Evrosistema, platformo pa so zgradile centralne banke Nemčije, Španije, Francije in Italije (t. i. 4CB), ki so zadolžene tudi za njeno operativno upravljanje.

33. Kateri razlogi so vodili k vzpostavitvi T2S?

V Evropi je trgovanje z vrednostnimi papirji mogoče na več kot 40 organiziranih trgih, izvajanje kliringa poslov z vrednostnimi papirji v več kot 20 centralnih nasprotnih strankah in izvajanje poravnave poslov z vrednostnimi papirji v več kot 40 centralnih depotnih družbah. Nasprotno so v ZDA le trije ponudniki trgovanja z vrednostnimi papirji (NASDAQ, NYSE in BATS), dva ponudnika kliringa (NSCC in FICC) in dve centralni depotni družbi (DTCC in FEDWIRE SECURITIES). Na področju plačil velikih vrednosti v centralnobančnem denarju je stanje v evroobmočju (plačilni sistem TARGET2) podobno kot v ZDA (Fedwire Funds).

Odsotnost enotnih evropskih tehničnih standardov glede poravnave vrednostnih papirjev, čemur je v precejšnji meri botrovala razdrobljenost evropske post-trgovalne infrastrukture, znižuje njeno učinkovitost in posledično tudi učinkovitost celotnega evropskega trga vrednostnih papirjev, saj ne omogoča doseganja želene ravni ekonomije obsega in s tem zmanjšanja povprečnega stroška na transakcijo. Razlog za razdrobljenost je predvsem pretekla potreba po zagotavljanju lokalno učinkovite infrastrukturne podpore v nacionalni valuti za razvoj nacionalnega trga, zgodovinsko ločen razvoj pa se še vedno odraža v razlikah v zakonodaji, delno nekompatibilnih tehničnih rešitvah, različnih urnikih delovanja in ne povsem primerljivih tržnih praksah. Kljub prilagajanju evropskega pravnega okvira na področju trga vrednostnih papirjev, odpravljanju tehničnih ovir ter kapitalskemu in poslovnemu povezovanju infrastruktur v zadnjem obdobju, se to še ni ustrezno odrazilo v oblikovanju enotnih tehničnih standardov. Ob tem nastajajo nove infrastrukture na vseh segmentih trga vrednostnih papirjih. Posledično morajo uporabniki, če želijo poslovati na evropskem trgu vrednostnih papirjev, poznati in upoštevati različne tehnične in operativne rešitve. Imeti morajo dostop do različnih sistemov, kar povečuje kompleksnost, stroške in tveganja izvajanja čezmejnih transakcij, hkrati pa predstavlja oviro za razvoj čezmejnega trgovanja. Zato stroški čezmejnega poslovanja z vrednostnimi papirji še vedno presegajo stroške poslovanja v domačem okolju. Spodnja slika prikazuje primerjavo stanja infrastrukture trga vrednostnih papirjev v EU in ZDA.

Slika: Primerjava stanja v EU in ZDA

 

Vir: Prirejeno po Payments, securities and derivatives and the role of the Eurosystem, 2010.

Centralne banke Evrosistema so zato v letu 2006 začele z javno razpravo o možnem katalizatorju, ki bi pripomogel k hitrejši odstranitvi ovir pri čezmejnem poslovanju z vrednostnimi papirji in bi prispeval k hitrejši integraciji poravnalnega segmenta evropskega trga vrednostnih papirjev. Julija 2006 je Svet ECB sprejel odločitev, da Evrosistem v sodelovanju s centralnimi depotnimi družbami in tržnimi udeleženci razišče možnosti oblikovanja T2S, odločitev o izgradnji T2S pa je bila sprejeta julija 2008.

34. Kakšni so pričakovani učinki T2S?

Namen T2S je prispevati k vzpostavitvi enotnih tehničnih standardov poravnalne infrastrukture v EU, povečanju učinkovitosti in varnosti čezmejnega izvajanja poravnav poslov z vrednostnimi papirji, poenotenju domačih in čezmejnih postopkov poravnave, pospešitvi procesa harmonizacije in standardizacije poravnalnih storitev, povečanju konkurence med ponudniki post-trgovalnih storitev, optimizaciji upravljanja z likvidnostjo tržnih udeležencev ter zmanjšanju obstoječih razlik v stroških poravnave domačih in čezmejnih transakcij. Pričakovane posledice tehničnega povezovanja centralnih depotnih družb bodo lažji dostop investitorjev do tujih vrednostnih papirjev, saj bodo lahko v okviru članstva v eni centralni depotni družbi dostopali do vrednostnih papirjev, izdanih v ostalih centralnih depotnih družbah. Na drugi strani se bo izdajateljem vrednostnih papirjev povečala možnost širitve mednarodne baze investitorjev in pridobitve tujih investitorjev, pri čemer pa bodo še vedno ostali v pravnem razmerju z izbrano centralno depotno družbo, ki bo skrbela za skladnost izdaje vrednostnih papirjev z lokalno zakonodajo. Koristi zaradi vzpostavitve T2S bodo tudi na strani Evrosistema in njegovih nasprotnih strank, ki sodelujejo v kreditnih operacijah in potrebujejo učinkovite in varne načine dostave domačih in tujih vrednostnih papirjev za zavarovanje posojil pri Evrosistemu. Koristi projekta T2S so tudi posredne, saj je projekt že sprožil intenzivne aktivnosti harmonizacije tržnih praks in postopkov izvajanja korporacijskih dejanj, tehnične podpore in pravnih ureditev na področju izvajanja poravnave poslov z vrednostnimi papirji.

35. Kakšna je funkcijska umeščenost T2S na trgu vrednostnih papirjev?

Centralne depotne družbe nudijo poravnave vrednostnih papirjev, izdaje vrednostnih papirjev, račune vrednostnih papirjev in storitve iz naslova korporacijskih dejanj v zvezi z vrednostnimi papirji. Zagotavljanje storitev izdaje vrednostnih papirjev, nudenje računov vrednostnih papirjev in storitev v zvezi z korporacijskimi dejanji je z vidika tržnih praks, davčnih postopkov in zakonodaje prilagojeno lokalnemu trgu, na katerem ima lokalna centralna depotna družba potrebno kontinuiteto delovanja, znanje in izkušnje. Na drugi strani je izvajanje funkcije poravnave poslov z vrednostnimi papirji bolj tipizirano in v manjši meri lokalno regulirano, kar po mnenju Evrosistema predstavlja osnovo za lažjo harmonizacijo nudenja te storitve. T2S se zato v funkcijskem smislu delovanja trga vrednostnih papirjev umešča izključno na področje poravnave poslov z vrednostnimi papirji v centralnobančnem denarju in ne posega na področja trgovanja z vrednostnimi papirji, kliringa sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji in izdaje vrednostnih papirjev.

Slika: Funkcijska umeščenost T2S na trgu vrednostnih papirjev

 

Opomba: Uporaba klirinškega agenta je opcijska.

36. Kako T2S deluje?

T2S kot tehnična platforma deluje kot zunanji izvajalec poravnalnih storitev za centralne depotne družbe in centralne banke. V T2S centralne depotne družbe odprejo račune vrednostnih papirjev za svoje udeležence, centralne banke pa denarne račune, oboji pa v pravnem smislu ostanejo del poravnalnega sistema v pristojnosti lokalne centralne depotne družbe (računi vrednostnih papirjev) ali del plačilnega sistema v pristojnosti centralne banke (denarni računi T2S). T2S torej ni samostojen sistem, ampak njegove funkcionalnosti predstavljajo integralni del že obstoječih poravnalnih ali plačilnih sistemov.

Uporaba integriranega modela omogoča lažje povezovanje računov vrednostnih papirjev pri katerikoli centralni depotni družbi in denarnih računov pri katerikoli centralni banki, vključeni na T2S. T2S z namenom povečanja učinkovitosti in varnosti izvajanja poravnav vrednostnih papirjev ponuja še nabor naprednih poravnalnih algoritmov za optimizacijo učinkovitosti poravnave (npr. tehnični pobot, posojilo centralne banke izključno za namen poravnave…), kar posledično omogoča hitrejšo izvedbo poravnave, manj neuspelih poravnav in likvidnostne prihranke. Slika 3 prikazuje koncept delovanja poravnalne platforme T2S.

Slika: Koncept T2S

Vir: Prirejeno glede na spletno stran ECB.

37. Kakšen je časovni okvir vzpostavitve T2S?

Svet ECB je julija 2006 sprejel odločitev, da ECB skupaj s centralnimi depotnimi družbami in tržnimi udeleženci razišče možnosti oblikovanja nove infrastrukture za poravnavo vrednostnih papirjev kot katalizatorja, ki bi pripomogel k hitrejši odstranitvi ovir pri čezmejni poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in prispeval k hitrejši harmonizaciji ter tehnični integraciji evropske poravnalne infrastrukture. Odločitev o izgradnji T2S je Svet ECB sprejel julija 2008 in za izgradnjo in operativno upravljanje platforme zadolžil centralne banke Nemčije, Španije, Francije in Italije. Julija 2009 so zainteresirane centralne depotne družbe z Evrosistemom podpisale nezavezujoči sporazum o sodelovanju glede uporabe T2S in s tem potrdile svojo namero glede vključitve na T2S, do junija 2012 pa so centralne depotne družbe s centralnimi bankami Evrosistema podpisale zavezujoče pogodbe o vključitvi na T2S.

Časovni načrt projekta T2S je razdeljen na naslednje faze:

  • Faza priprave projekta, ki je trajala od julija 2006 do julija 2008, ključni dosežek pa je predstavljala priprava enotnih Uporabniških zahtev T2S.
  • Faza priprave funkcijskih specifikacij, ki je trajala od julija 2008 do septembra 2012, ključni dosežek pa je predstavljala priprava podrobnih uporabniških funkcijskih specifikacij delovanja T2S kot osnove za začetek izgradnje programske opreme T2S in tehnične infrastrukture.
  • Faza izgradnje T2S, ki je trajala od aprila 2009 do marca 2014, v tej fazi pa so bili pripravljeni programska oprema in vsi infrastrukturni vidiki T2S.
  • Faza testiranja T2S, ki traja od marca 2014 in bo zaključena v septembru 2017 pred migracijo zadnje skupine centralnih depotnih družb na T2S. Ta faza vključuje izvedbo prevzemnih testiranj platforme s strani ECB in izvedbo uporabniških testiranj T2S s strani centralnih bank, centralnih depotnih družb in tržnih udeležencev. Testiranja so razdeljena v več testnih obdobij, ločenih za vsako migracijsko skupino. V prvem testnem obdobju (t. i. bilateralna testiranja) bodo T2S samostojno testirale centralne banke in centralne depotne družbe, v drugem testnem obdobju (t. i. multilateralna testiranja) bodo T2S skupaj testirale centralne banke in centralne depotne družbe, v tretjem (t. i. nacionalna testiranja) pa je predvidena še udeležba tržnih udeležencev (uporabniki storitev centralnih depotnih družb in centralnih bank), testiranja pa se bodo zaključila s testiranjem poslovnega dne in migracije.
  • Faza migracije na T2S, ki bo trajala od junija 2015 (prva migracijska skupina) do septembra 2017 (zadnja migracijska skupina).

Na T2S bo migriralo skupaj 19 centralnih depotnih družb iz evroobmočja in nekatere druge (iz Švice, Madžarske, Romunije in Danske). Izjemi sta mednarodni centralni depotni družbi iz Belgije in Luksemburga, ki denarnega dela poravnave ne izvajata na denarnih računih, odprtih pri centralni banki.

Izvedba migracije prve skupine je bila izvedena v juniju 2015, druge v marcu 2016, tretje v septembru 2016, četrta skupina bo migrirala v februarju 2017 (vključuje tudi KDD in Banko Slovenije), zadnja pa v septembru 2017.

Tabela 1: Sestava migracijskih skupin
 Prva migracijska skupina
 junij 2015

 BOGS (Grčija)
 Depozitarul Central (Romunija)
 Malta Stock Exchange (Malta)
 SIX SIS (Švica)
 Monte Titoli (Italija)

 Druga migracijska skupina
 marec 2016
 NBB-SSS (Belgija)
 Interbolsa (Portugalska)
 Tretja migracijska skupina
 september 2016

 Euroclear ESES (Francija, Belgija, Nizozemska)
 VP Securities (Danska)
 VP Lux (Luksemburg)

 Četrta migracijska skupina
 februar 2017
 Clearstream Banking (Nemčija)
 LuxCSD (Luksemburg)
 OeKB (Avstrija)
 KELER (Madžarska)
 CDCP (Slovaška)
 KDD (Slovenija)
 Zadnja migracijska skupina
 september 2017
 Iberclear (Španija)
 Euroclear Finland (Finska)
 ECSD (Estonija)
 CSDL (Litva)
 LCD (Latvija)

 

38. Kakšni so poslovni vidiki T2S?

Temeljni pravni akt Evrosistema v zvezi s T2S je Smernica T2S, ki ureja bistvene vidike T2S v zvezi s pravnim in finančnim okvirom, lastništvom, internim in eksternim upravljanjem, kriteriji uporabe T2S s strani centralnih depotnih družb in centralnih bank izven evroobmočja ter projektnim načrtom.

Pravno razmerje, nastalo z vključitvijo centralne depotne družbe na T2S, je urejeno s pogodbo med lokalno centralno banko in lokalno centralno depotno družbo, razmerja s centralnimi bankami izven evroobmočja v zvezi z izvajanjem denarnega dela poravnave vrednostnih papirjev v T2S v ne-evrski valuti pa v obliki Sporazuma o vključitvi tujih valut na T2S. Trenutno edina podpisnica slednjega je centralna banka Danske, ki se je zavezala k odpiranju denarnih računov v danski kroni v letu 2018. Evrosistem sicer podpira vključitev drugih valut na T2S. Smernica T2S je tudi izhodišče za vzpostavitev pogodbenega razmerja med centralnimi bankami Evrosistema (kot lastnicami T2S) in centralnimi bankami Nemčije, Španije, Francije in Italije (kot ponudnicami platforme) glede izgradnje in delovanja T2S.

Upravljanje projekta T2S temelji na delitvi upravljanja na interno (v okviru Evrosistema) in eksterno (vključuje centralne depotne družbe in tržne udeležence). Interno upravljanje temelji na tri nivojski strukturi upravljanja. Prvo raven predstavlja Svet ECB, ki je končni organ sprejemanja strateških odločitev. Drugo raven predstavlja Odbor T2S, kateremu strokovno podporo pri delovanju zagotavlja ECB, njegove ključne naloge pa se nanašajo na pripravo predlogov strateških odločitev za Svet ECB, operativno vodenje projekta T2S na dnevni ravni ter urejanje razmerij z zunanjimi deležniki (centralne banke izven evroobmočja, centralne depotne družbe in tržni udeleženci). Tretjo raven predstavljajo centralne banke Nemčije, Španije, Francije in Italije, ki so bile zadolžene za izgradnjo T2S in so zadolžene tudi za njeno delovanje. Eksterno upravljanje dodatno vključuje različna delovna telesa (npr. Usmerjevalna skupina v sestavi centralnih depotnih družb, T2S Svetovalna skupina, Skupina neposredno povezanih udeležencev), ki so namenjene ustrezni vključenosti centralnih depotnih družb, centralnih bank izven evroobmočja in tržnih udeležencev v upravljanje projekta (vključitev v strateške, pravne, tehnične in operativne razprave o T2S), zagotavljanju ustrezne transparentnosti ter izvajanju vloge katalizatorja na področju harmonizacije postopkov poravnave vrednostnih papirjev.

T2S omogoča poravnavo vseh tipov vrednostnih papirjev, ki so izdani v centralnih depotnih družbah, vključenih na T2S, in imajo mednarodno kodo za identifikacijo vrednostnih papirjev (ISIN). T2S zagotavlja hkratno poravnavo vrednostnih papirjev in denarja v realnem času po načelu hkratnega bruto prenosa denarja in vrednostnih papirjev, omogočen pa je tudi prenos vrednostnih papirjev brez hkratnega prenosa denarja ter prenos denarja brez prenosa vrednostnih papirjev. Poravnava je možna v evrih ali v drugih valutah.

T2S deluje po načelu polnega pokrivanja stroškov. Skupni strošek izgradnje in delovanja T2S od leta 2008 do leta 2024 je ocenjen na 1.011,3 mio EUR, stroški pa bodo povrnjeni s strani centralnih depotnih družb in centralnih bank kot uporabnic storitev T2S. Stroški izgradnje so ocenjeni na 401,8 mio EUR, stroški delovanja pa na 64,4 mio EUR na leto.

39. Kako poteka projekt T2S v Sloveniji?

Aktivnosti v Sloveniji v zvezi s projektom T2S so prilagojene krovnemu načrtu projekta T2S, v skladu s katerim bo KDD na T2S migrirala februarja 2017, kar je tudi najkasnejši rok migracije Banke Slovenije.

V Sloveniji se je aktivno spremljanje projekta T2S začelo julija 2006 z dogovorom med Banko Slovenije, KDD in tržnimi udeleženci z namenom sodelovanja pri aktivnostih ECB v zvezi s sooblikovanjem koncepta delovanja T2S. S pričetkom dela na pripravi uporabniških zahtev T2S v letu 2007 se je slovensko okolje vključilo v sooblikovanje podrobnih uporabniških zahtev T2S, tudi z vidika preučitve možnosti harmonizacije nacionalnih pravnih in tehničnih zahtev ter tržnih praks. V podporo nacionalnim aktivnostim je Banka Slovenije avgusta 2007 ustanovila Nacionalno uporabniško skupino za T2S, katere osnovna naloga je bila preučitev možnosti za vključitev slovenskega okolja v T2S, njene trenutne ključne naloge pa zajemajo povezovanje deležnikov slovenskega trga vrednostnih papirjev z namenom informiranja o poteku testiranj in migracije na T2S, izmenjavo informacij in stališč v zvezi s T2S, identifikacijo vplivov T2S na slovensko okolje in usmerjanje aktivnosti deležnikov. Julija 2009 je KDD z Evrosistemom podpisala nezavezujoči sporazum o sodelovanju glede uporabe T2S in s tem potrdila namero glede vključitve na T2S ter hkrati sprejela zavezo glede priprave koncepta svoje vključitve na T2S ter identifikacije nacionalnih pravnih, tehničnih in drugih ovir za vključitev. Podrobne pravne, tehnične in operativne priprave na vključitev slovenskega okolja na T2S pa so se začele po juniju 2012 s podpisom zavezujoče pogodbe o vključitvi KDD na T2S med Banko Slovenije (v imenu Evrosistema) in KDD.

Projektne aktivnosti Banke Slovenije in KDD potekajo ločeno, a v tesnem sodelovanju. Obe instituciji sta, ob hkratnem prilagajanju internih poslovnih procesov, že uspešno izvedli multilateralna testiranja T2S, ki so dodatno vključevala tudi sodelovanje s tujimi centralnimi bankami in centralnimi depotnimi družbami, v oktobru 2016 pa sta začeli s fazo nacionalnega testiranja, ki vključuje vse relevantne domače tržne udeležence (poravnalne in registrske člane KDD ter udeležence plačilnega sistema TARGET2). Začetek testiranj poslovnega dne v T2S in migracijskih aktivnosti na T2S je načrtovan v decembru 2016.

40. Kakšna je vloga Slovenske nacionalne uporabniške skupine za T2S?

Tekom izgradnje T2S je bila identificirana potreba po mednarodni harmonizaciji večjega števila tržnih praks pri delovanju post-trgovalnega segmenta trga vrednostnih papirjev, s čimer Evrosistem zasleduje doseganje dodatnih pozitivnih učinkov pri izvajanju čezmejnih poravnav poslov z vrednostnimi papirji. Namreč, T2S kot tehnična infrastruktura temelji na sklopu enotnih uporabniških zahtev ter posledično na enotnem naboru storitev (funkcionalnosti) za tržne udeležence, s čimer je doseženo poenotenje vrste elementov na področju post-trgovalnih aktivnosti. Kljub temu pa T2S ne more v celoti zagotoviti mednarodne harmonizacije pravnih, tehničnih in postopkovnih ureditev (tržne prakse) v nacionalnih okoljih zaradi obstoja ovir na različnih področjih (npr. na pravnem), ki so izven obsega delovanja T2S. Trenutno je na ravni EU identificirano večje število potencialnih področij izven sfere T2S, s potencialnim vplivom na obnašanje investitorjev in posrednikov, katerih harmonizacija na ravni EU lahko predstavlja nadaljnji korak k povezovanju evropskih trgov vrednostnih papirjev. Zato v sodelovanju med ECB (kot koordinatorjem na ravni EU) in nacionalnimi okolji, ki jih predstavljajo nacionalne uporabniške skupine za T2S, nenehno potekajo aktivnosti za odpravo že znanih ovir in identifikacijo novih potencialnih ovir.

Harmonizacijske aktivnosti, ki so neposredno ali posredno vezane na projekt T2S, se v Sloveniji spremljajo in obravnavajo v okviru Slovenske nacionalne uporabniške skupine za T2S, ki je bila s strani Banke Slovenije ustanovljena avgusta 2007 z namenom identifikacije optimalnega načina vključitve slovenskega okolja na T2S, njene trenutne ključne naloge pa zajemajo povezovanje deležnikov slovenskega trga vrednostnih papirjev z namenom informiranja o poteku testiranj in migracije na T2S, izmenjavo informacij in stališč v zvezi s T2S, identifikacijo vplivov T2S na slovensko okolje in usmerjanje aktivnosti deležnikov. V skupini sodelujejo predstavniki Banke Slovenije, KDD, Združenja bank Slovenije, Združenja članov borze vrednostnih papirjev, Ljubljanske borze, Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Agencije za trg vrednostnih papirjev, bank in borznoposredniških družb.

41. Kako se bo na T2S vključilo slovensko okolje?

Preko T2S bo potekala poravnava poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih v okviru organiziranega trga v upravljanju Ljubljanske borze d.d., in tudi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih dvostransko izven organiziranega trga v okviru KDD po načelu dostave proti plačilu ali dostave brez plačila. Na T2S bosta Banka Slovenije in KDD tehnično prenesli denarne račune in račune vrednostnih papirjev, ki bodo v upravljavskem in pravnem smislu ostali v pristojnosti Banke Slovenije in KDD. Temu primerno prilagajanje slovenskega okolja na T2S vodita Banka Slovenije na področju denarnih računov v T2S in KDD na področju računov vrednostnih papirjev.

Banka Slovenije bo v T2S delovala kot upravljavec nacionalne denarne komponente za denarne račune T2S, v kateri bo slovenskim tržnim udeležencem v okviru harmoniziranih vstopnih kriterijev omogočen dostop do denarnih računov v T2S in posojila za čez dan v evrih za potrebe poravnave poslov z vrednostnimi papirji. Denarni del poravnave poslov z vrednostnimi papirji bo po migraciji KDD na T2S potekal izključno na denarnih računih v T2S, obstoječa nacionalna ureditev poravnave denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji v plačilnem sistemu TARGET2 pa bo z migracijo KDD na T2S ukinjena. Tržni udeleženci bodo, na podlagi lastne preference, imeli zagotovljen neposredni dostop do denarnih računov v T2S z uporabo harmoniziranih storitev T2S ali z uporabo storitev plačilnega sistema TARGET2.

Ustrezno bo KDD v T2S delovala kot upravljavec poravnalnega sistema vrednostnih papirjev, v ta namen pa bo za svoje registrske in poravnalne člane neposredno v T2S odprla račune vrednostnih papirjev. Poravnava poslov z vrednostnimi papirji bo v skladu s harmoniziranimi postopki T2S potekala izključno na računih vrednostnih papirjev v T2S, spremembe stanj na računih vrednostnih papirjev v T2S pa bodo ustrezno prikazane tudi v okviru centralnega registra vrednostnih papirjev v KDD. KDD bo s T2S neposredno povezana in bo za svoje člane predstavljala lokalni vhod na T2S, bodo pa člani imeli tudi možnost neposrednega dostopa do računov vrednostnih papirjev v T2S z uporabo harmoniziranih storitev T2S. Tudi če bodo člani KDD do računov vrednostnih papirjev in storitev T2S dostopali neposredno, bodo računi vrednostnih papirjev še vedno odprti izključno pri KDD.

42. Kakšne so zahteve za vključitev slovenskega okolja na T2S?

T2S sam po sebi ne predpisuje načina vključitve posameznega nacionalnega okolja na T2S, ampak to prepušča centralnim depotnim družbam in centralnim bankam, ki v tem procesu sodelujejo tudi z drugimi tržnim udeleženci in drugimi javnimi oblastmi. Uporaba T2S temelji na harmonizirani pravni podlagi in enotnih storitvah T2S, zato so v vseh nacionalnih okoljih potrebne določene pravne, tehnične in operativne prilagoditve, njihov obseg pa je odvisen od razkoraka med načinom delovanja T2S in trenutnimi tržnimi praksami v posameznih nacionalnih okoljih.

Tudi vključitev slovenskega okolja na T2S zahteva različne pravne, tehnične in operativne prilagoditve, večinoma zaradi neposredne zagotovitve rabe storitev T2S, deloma pa tudi zaradi zagotovitve skladnosti z zahtevami mednarodnih standardov na področju izvajanja korporacijskih dejanj, katerih raba je zahtevana s strani T2S. Prilagoditve se v slovensko okolje uvajajo postopoma.

Najpomembnejša med prilagoditvami, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti slovenskega okolja s standardi za korporacijska dejanja je zahteva po izvajanju korporacijskih dejanj po t.i. modelu CTM (Christmas-Tree Model). Model CTM za korporacijska dejanja predvideva denarni in informacijski tok od izdajatelja do imetnika vrednostnega papirja preko poravnalne infrastrukture, tj. preko centralne depotne družbe in njenih članov, ne pa več neposredno od izdajatelja do imetnika vrednostnega papirja in obratno. Ker se tako za vsako korporacijsko dejanje uporabi enaka pot, ne glede na izdajatelja in imetnika, bo to prispevalo k učinkovitosti izvajanja korporacijskih dejanj. Vsak izdajatelj bo za izvajanje korporacijskih dejanj (med katere štejeta tudi izplačilo dividend ali obresti) povezan s poravnalno infrastrukturo, z namenom ustrezne udeležbe pri korporacijskih dejanjih pa bo s poravnalno infrastrukturo povezan tudi vsak imetnik vrednostnih papirjev. Konkretno za imetnika vrednostnih papirjev to pomeni odprtje računa vrednostnih papirjev pri članu KDD, če takega računa še nima, ter prenos vrednostnih papirjev z registrskega računa na račun pri članu KDD. Registrski računi, ki jih ne vodi noben član KDD, bodo posledično ukinjeni.

Trenutno v Banki Slovenije potekajo aktivnosti za vzpostavitev pravnih, tehničnih in operativnih pogojev za nudenje denarnih računov v T2S slovenskim tržnim udeležencem. Pravni vidiki denarnih računov v T2S so od junija 2015 dalje zajeti v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET2-Slovenija. Za namene zagotovitve povezljivosti plačilnega sistema TARGET2 s T2S in nudenja storitev udeležencem TARGET2 na področju upravljanja z likvidnostjo za potrebe poravnave poslov z vrednostnimi papirji so bile izvedene aktivnosti za  prilagoditev plačilnega sistema TARGET2.. Ključna prednost prilagoditve TARGET2 za udeležence je odprava potrebe po vzpostavitvi neposredne tehnične komunikacije udeležencev s T2S, saj bo ta posredno omogočena preko TARGET2. Banka Slovenije se bo kot registrski član KDD tudi prilagodila predvidenim spremembam v okviru KDD. Ustrezno potekajo v KDD aktivnosti za vzpostavitev pravnih, tehničnih in operativnih pogojev za nudenje računov vrednostnih papirjev v T2S v skladu s pripravljenim modelom integracije KDD s T2S. Ob upoštevanju dinamike zakonskih prilagoditev poteka tudi postopno prilagajanje Pravil poslovanja KDD kot krovnega pravnega akta KDD.

Obe instituciji sta, ob hkratnem prilagajanju internih poslovnih procesov za integracijo s T2S, že uspešno izvedli multilateralna testiranja T2S, ki so dodatno vključevala tudi sodelovanje obeh institucij s tujimi centralnimi bankami in centralnimi depotnimi družbami, v oktobru 2016 pa sta začeli s fazo nacionalnega testiranja, ki vključuje vse relevantne domače tržne udeležence (poravnalne in registrske člane KDD ter udeležence plačilnega sistema TARGET2-Slovenija). Začetek testiranj poslovnega dne v T2S in migracijskih aktivnosti na T2S je načrtovan v decembru 2016, migracija pa bo izvedena v februarju 2017.

43. Kakšni so pričakovani učinki vključitve slovenskega okolja na T2S?

Vključitev na T2S slovenskemu trgu omogoča nadaljevanje sodelovanja v evropskih harmonizacijskih in integracijskih procesih, ki jih je T2S sprožil na področju poravnave vrednostnih papirjev že od odločitve o izgradnji T2S v letu 2008. Posledično KDD in Banka Slovenija, ob sodelovanju javnih oblasti in tržnih udeležencev, že izvajata proces prilagajanja na T2S z namenom učinkovite rabe infrastrukture in storitev T2S, kar pa zahteva jasnost glede stopnje razkoraka med trenutno slovensko prakso pri poravnavi vrednostnih papirjev in pričakovano prakso po migraciji na T2S. Zato je mogoče trditi, da vključitev pospešuje in/ali iniicira identifikacijo ter odpravo nestandardnih značilnosti v delovanju domačega post-trgovalnega segmenta trga vrednostnih papirjev, vodi v uporabo mednarodno primerljivih praks, uvaja nove storitve ter posledično vodi v povečanje stopnje odprtosti slovenskega trga vrednostnih papirjev za tuje naložbe.

Ob upoštevanju navedenega so pričakovani pozitivni učinki vključitve slovenskega okolja na T2S:

  • povečanje nabora potencialnih tujih investitorjev za slovenske izdajatelje vrednostnih papirjev zaradi lažjega dostopa tujih centralnih depotnih družb in posrednikov do slovenskih vrednostnih papirjev,
  • učinkovitejše izvajanje in zmanjšanje stroškov pri čezmejnih poravnavah vrednostnih papirjev zaradi večje stopnje harmonizacije in standardizacije operativnih in tehničnih rešitev pri poravnavi vrednostnih papirjev ter morebitnega skrajšanja verige čezmejnih posrednikov,
  • izboljšanje pogojev za povečanje obsega čezmejnih transakcij z vrednostnimi papirji zaradi predvidenega znižanja transakcijskih stroškov za čezmejne poravnave,
  • povečanje učinkovitosti poslovanja slovenskih posrednikov zaradi zmanjšanja/odprave razkoraka med slovensko in čezmejnimi tržnimi praksami pri poravnavi vrednostnih papirjev ter možnosti prestrukturiranja načina poslovanja,
  • ponudba novih storitev za posrednike na slovenskem trgu vrednostnih papirjev (optimizacijski mehanizmi poravnave poslov z vrednostnimi papirji, možnost centralizacije likvidnosti za poravnavo vrednostnih papirjev v celotnem območju evra na enem denarnem računu pri Banki Slovenije, možnost avtomatske pridobitve zavarovanega posojila pri Banki Slovenije za namen poravnave poslov z vrednostnimi papirji (t. i. centralnobančna avtokolateralizacija), možnost konsolidacije vrednostnih papirjev na enem računu vrednostnih papirjev pri izbrani centralni depotni družbi),
  • povečanje konkurence med slovenskimi ponudniki post-trgovalnih storitev,
  • učinkovitejše izvajanje domačih in čezmejnih postopkov zavarovanja kreditnih operacij Evrosistema,
  • lažji dostop slovenskih investitorjev do tujih vrednostnih papirjev in
  • učinkovitejše povezovanje KDD s tujimi centralnimi depotnimi družbami z uporabo infrastrukturnih storitev T2S. 

UKINITEV REGISTRSKIH RAČUNOV

44. Kaj je registrski račun?

Registrski račun je račun vrednostnih papirjev, ki ga za imetnika (fizična ali pravna oseba) ne vodi član Centralne klirinško depotne družbe (KDD). Registrski račun ne omogoča trgovanja z vrednostnimi papirji, ampak je v ta namen potrebno odpreti drug tip računa vrednostnih papirjev (npr. račun stranke pri članu KDD, tj. banki ali borznoposredniški družbi). Registrski računi so nastali ob privatizaciji, ko so bili vrednostni papirji razdeljeni med državljane Republike Slovenije in deponirani na registrske račune državljanov, ki jih je odprla in vodila KDD.

Njegov imetnik nima pogodbenega odnosa ne s KDD ne s članom KDD, posledično pa imetnik nima stroškov, ki so povezani z obstojem računa in so sicer vezani na druge tipe računov vrednostnih papirjev (npr. stroški vodenja računa, stroški vzdrževanja stanj vrednostnih papirjev). KDD za imetnike registrskih računov opravlja le storitev vodenja stanja vrednostnih papirjev, ne pa tudi ostalih storitev (npr. nakup in prodaja vrednostnih papirjev, prenos vrednostnih papirjev med računi, vpis zastavne pravice, izvedba nekaterih korporacijskih dejanj (izplačilo dividend, obresti)). Registrski račun je prehodne narave, saj obstaja, dokler imetnik pri članu KDD ne odpre drugega tipa računa ter nanj prenese vrednostnih papirjev.

45. Zakaj se ukinjajo registrski računi?

Ukinitev registrskih računov, ki jo ureja 48. člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1, Uradni list RS, št. 75/15), je potrebna zaradi procesa evropske integracije in harmonizacije slovenske tržne prakse pri izvajanju korporacijskih dejanj na vrednostnih papirjih, kar bo omogočilo pravočasno migracijo slovenskega okolja na poravnalno platformo TARGET2-Securities v februarju 2017 (za več informacij o tem gl.  odgovore na vprašanja v zvezi s T2S).

Sprememba bo v zvezi z vrednostnimi papirji zagotovila mednarodno primerljiv potek denarnega toka (vključno z izplačevanjem glavnice, obresti ali dividend iz vrednostnih papirjev) in informacijskega toka od izdajatelja vrednostnih papirjev do imetnika vrednostnega papirja preko poravnalne infrastrukture (tj. preko KDD) in njenih članov (ne pa več neposredno od izdajatelja do imetnika vrednostnega papirja in obratno, kot je trenutna slovenska tržna praksa in je posebnost v EU). Nov način je mogoč le na podlagi pogodbenih vezi med (1) izdajateljem vrednostnega papirja in KDD, (2) KDD in njenimi člani ter (3) med člani KDD in njihovimi strankami. Ker se tako za vsako korporacijsko dejanje uporabi enaka pot, ne glede na izdajatelja in imetnika, bo to prispevalo k učinkovitosti izvajanja korporacijskih dejanj. Vsak izdajatelj bo povezan s KDD kot upravljavcem poravnalne infrastrukture, hkrati pa bo s poravnalno infrastrukturo preko pogodbene vezi s članom KDD povezan tudi vsak imetnik vrednostnih papirjev. Tovrstni tok ni mogoč pri registrskih računih, ker pri teh ne obstaja pogodbena vez med članom KDD in imetnikom registrskega računa.

46. Do kdaj je potrebno ukiniti registrske račune?

Do 30. septembra 2016 za pravne osebe in 1. januarja 2017 za fizične osebe.

47. Ali bodo imetniki registrskih računov o njihovi ukinitvi posebej obveščeni?

Da. KDD je dolžna na svoji spletni strani in dveh dnevnih časopisih objaviti obvestilo o ukinitvi registrskih računov in pred ukinitvijo predhodno individualno pisno opozoriti imetnike registrskih računov.

48. Ali mora imetnik registrskega računa vrednostne papirje na takem računu prodati?

Ne. Imetnik lahko vrednostne papirjev obdrži, proda ali opusti. Če želi vrednostne papirje obdržati, mora pri članu KDD odpreti drug tip računa vrednostnih papirjev in nanj prenesti vrednostne papirje z registrskega računa. Če želi imetnik vrednostne papirje prodati, pa s članom KDD dodatno dogovoriti še pogoje prodaje. Seznam članov KDD je na voljo na spletni strani KDD.

Imetnik ima še možnost brezplačne opustitve vrednostnih papirjev, in sicer v primeru, če oceni, da je njihova vrednost manjša od stroškov njihove prodaje oziroma njihovo nadaljnje imetništvo ne odtehta stroškov lastništva. Postopke, povezane z opustitvijo vrednostnih papirjev, imetnik registrskega računa opravi neposredno pri KDD. Več informacij glede opustitve vrednostnih papirjev je na voljo na spletni strani KDD.

49. Kakšne so posledice za imetnika vrednostnih papirjev v primeru, da vrednostnih papirjev do roka ne prenese z registrskega računa?

V tem primeru bodo v skladu z 48. členom ZNVP-1 vrednostni papirji preneseni z registrskega računa na račun pristojnega sodišča. Ukinitev registrskega računa in prenos vrednostnih papirjev v sodni depozit bo izvedla KDD, ampak šele po predhodnem pisnem opozorilu imetniku registrskega računa in na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o sprejemu vrednostnih papirjev v sodni depozit v konkretni zadevi. Za imetnika to ne pomeni izgube lastništva vrednostnih papirjev, vendar pa pravica do ponovne pridobitve deponiranih vrednostnih papirjev zastara v roku 5 let od pravnomočnosti sklepa sodišča o sprejemu vrednostnih papirjev v sodni depozit. Imetnik bo pri tem soočen s stroški sodnega postopka v skladu z Zakonom o nepravdnem postopku. Prenos vrednostnih papirjev na račun pristojnega sodišča bo v skladu z 48. členom ZNVP-1 brezplačen le, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

  • se opravi z registrskega računa fizične osebe,
  • vrednost vseh vrednostnih papirjev na registrskem računu ne presega 100 evrov,
  • vrednostni papirji na registrskem računu niso uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu in
  • imetnik od 1. januarja 2014 dalje ni prejel nikakršnega izplačila iz naslova lastništva teh vrednostnih papirjev (npr. dividende, obresti).

50. Kaj prenos vrednostnih papirjev na sodni depozit pomeni za imetnika?

Ker se bo imetništvo vrednostnih papirjev začasno (do njihove ponovne pridobitve) preneslo s trenutnega imetnika na sodišče, bo imetniku v tem obdobju onemogočeno uveljavljanje pravic iz teh vrednostnih papirjev (npr. izplačilo dividend, obresti, glasovanje na skupščini). V primeru, da imetnik vrednostnih papirjev ne zadosti pogojem za brezplačni prenos vrednostnih papirjev na račun pristojnega sodišča, bo nosil tudi stroške sodne položitve vrednostnih papirjev na račun pristojnega sodišča.

51. Ali lahko imetnik ponovno pridobi vrednostne papirje iz sodnega depozita?

Da. Imetnik lahko ponovno pridobi vrednostne papirje, ki so bili sprejeti v sodni depozit pristojnega sodišča, na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča v skladu z Zakonom o nepravdnem postopku. Pravica do ponovne pridobitve deponiranih vrednostnih papirjev zastara v roku 5 let od pravnomočnosti sklepa sodišča o sprejemu vrednostnih papirjev v sodni depozit.

52. Kje lahko imetnik dobi dodatne informacije glede ukinitve registrskih računov?

Dodatne informacije lahko imetnik dobi pri KDD in članih KDD.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti