Aktivnosti Evropskega bančnega organa na temo finteh

Evropski bančni organ (European banking authority; EBA) je 3. julija 2018 objavil poročili na temo (i) vplivov finančne tehnologije (finteh) na poslovne modele obstoječih ponudnikov ter (ii) tveganj in priložnosti, ki jih prinaša finteh. Poročili sta bili pripravljeni v skladu z načrtom dela Evropskega bančnega organa (The EBA's Fintech Roadmap), ki je določil pristop in prednostne aktivnosti EBA na področju finteh.

V poročilu o vplivu finteh na poslovne modele obstoječih ponudnikov EBA ugotavlja, da so obstoječi (večinoma bančni) ponudniki in njihovi poslovni modeli neizogibno pod vplivom novih tehnologij in inovacij, ki na njih temeljijo, pri čemer ni pomembno, ali na področju razvoja plačil kot pionirji ukrepajo prvi (ang. t. i. active front-runners approach), zgolj sledijo spremembam (ang. t. i. reactive approach), ali le pasivno spremljajo razvoj na trgu (ang. t. i. passive approach). Tveganju izgube prihodkov iz naslova opravljanja plačilnih storitev in poravnave plačil so zaradi vpliva novih tehnologij in inovacij, ki jih prinaša finteh, izpostavljeni tako deležniki, ki se niso sposobni v zadostni meri ali pravočasno prilagoditi spremembam, kot tudi deležniki, ki na trgu sicer nastopajo prvi, a imajo nedodelan poslovni model ter nejasno strategijo razvoja. Kot izhaja iz poročila, naj bi optimalen razvoj na področju plačevanja in s tem povezanih storitev za vse vpletene deležnike (ang. t. i. »win-win« combination) zagotovilo partnerstvo med njimi – tj. med obstoječimi ponudniki in t. i. finteh podjetji kot ponudniki tehnološko pogojenih inovacij v finančnih storitvah.

Poročilo o tveganjih in priložnostih, ki jih prinaša finteh, pa združuje pregled primerov uporabe novih tehnologij v finančnih storitvah. Identificiranih je sedem področij uporabe, nekatera med njimi so povezana tudi s plačevanjem:

1. biometrična avtentikacija z uporabo prepoznavanja prstnih odtisov;
2. uporaba umetne inteligence in robotov na področju finančnega svetovanja;
3. uporaba (obstoječih) podatkovnih baz (ang. big data) in strojnega učenja za ocenjevanje kreditne sposobnosti kreditojemalcev;
4. uporaba tehnologije razpršenih evidenc (DLT) za pripravo in izvršitev pametnih pogodb za trgovinsko financiranje;
5. uporaba tehnologije razpršenih evidenc (DLT) za racionalizacijo postopkov skrbnega pregleda strank;
6. uporaba tehnologije za brezstično plačevanje v okviru mobilnih denarnic;
7. prenos izvajanja osnovnih bančnih funkcij/plačilnih sistemov zunanjim izvajalcem.

Ker so nove rešitve, tudi tiste, povezane s plačevanjem, pogojene z delovanjem sofisticiranih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, so inovativne rešitve toliko bolj kot obstoječe (tradicionalne) podvržene operativnim tveganjem. Inovativne rešitve povečujejo tudi soodvisnost med obstoječimi ponudniki in finteh podjetji kot njihovimi partnerji ali zunanjimi izvajalci, s katerimi se velikokrat povežejo pri razvoju in ponujanju inovativnih plačilnih rešitev, ter s tem povezana pravna tveganja in tveganja neskladnosti poslovanja.

Kot potencialno priložnost uporabe nove tehnologije na področju ponudbe plačilnih in z njimi povezanih storitev poročilo navaja povečanje učinkovitosti poslovanja in izboljšanje uporabniške izkušnje pri plačevanju, pri čemer naj bi bilo glavno merilo institucijam pri odločanju o razvoju in ponudbi inovacij, ki temeljijo na novi tehnologiji, sprememba plačilnih navad in zahtev uporabnikov.