Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Predstavitev

Razpisi

Zaposlitev

Javna naročila

Sporočila za javnost

Govori guvernerja

Konference in seminarji

Izobraževalni dan

Knjižnica

Katalog informacij javnega značaja

Povezave

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Banka Slovenije  > Sporočila za javnost  

Sporočila za javnost

   

Datum   Naslov sporočila za javnost
14.09.2017   Sporočilo za javnost - Začenja se 3. mednarodna konferenca ECBN Evaluating the Effectiveness of Macroprudential Policies
08.09.2017   Sporočilo za javnost - Objava izbranih finančnih kazalnikov o poslovanju nefinančnih podjetij
01.09.2017   Mnenje Banke Slovenije o predlogu Zakona o Banki Slovenije - po vloženem amandmaju poslancev koalicije
30.08.2017   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2017
29.08.2017   Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2017
28.08.2017   Popravek navedb v članku Guverner Jazbec bi šel v Washington v Delu, 24. 8. 2017
24.08.2017   Pojasnilo – Potencialna kandidatura za funkcijo predsednika Odbora guvernerjev v MDS in skupini SB
19.08.2017   Odgovor BS na članek Bo Gorenjsko banko prodajal kar Boštjan Jazbec v Delu, 17. 8. 2017
14.08.2017   Odziv BS na prispevek pooblaščenca g. Antona Ropa v Delu 10. 8. 2017
26.07.2017   Odgovor Banke Slovenije na članek Dvajsetmilijonski črni oblak
19.07.2017   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank
18.07.2017   Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, julij 2017
14.06.2017   Sporočilo za javnost - Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2017
13.06.2017   Sporočilo za javnost – Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2017
05.06.2017   Sporočilo za javnost - Odprta razpisa Banke Slovenije za kadrovske štipendije ter za nagrade za magistrska in doktorska dela
25.05.2017   Sporočilo za javnost - Centralne banke ESCB pozdravljajo objavo Kodeksa enotnih standardov in načel deviznega trga
24.05.2017   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank v marcu 2017
23.05.2017   Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2017
15.05.2017   Sporočilo za javnost - Poročilo Mednarodnega denarnega sklada v okviru rednih posvetovanj po IV. členu Statuta MDS
10.05.2017   Sporočilo za javnost – Zbirateljski kovanci ob 100.obletnici Majniške deklaracije v prodajo in obtok 29. maja
04.05.2017   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije bo namenila 43 mio EUR lanskega presežka v proračun Republike Slovenije
28.04.2017   Odgovor na članek v Bančnem vestniku
24.04.2017   Objava zbornika Rethinking Monetary‒Fiscal Policy Coordination
21.04.2017   Obvestilo za javnost po 7. seji Nacionalnega sveta za plačila
21.04.2017   Sporočilo za javnost - Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke
14.04.2017   Odgovor na članka Sodobna kolaboracija in Banksterji v Mladini
12.04.2017   Sporočilo za javnost - Gospodarska in finančna gibanja, april 2017 in Povzetek makroekonomskih gibanj, april 2017
11.04.2017   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank v februarju 2017
05.04.2017   Odziv na izjavo Združenja Frank
04.04.2017   Sporočilo za javnost - Danes prihaja v obtok novi bankovec za 50 €
04.04.2017   Odgovor na članek Finančnica, ki si je nakopala vrsto zamer
28.03.2017   Sporočilo za javnost - Zaključek obiska Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji
16.03.2017   Sporočilo za javnost - Generacija €uro –zmagala ekipa Škofijske klasične gimnazije Šentvid
14.03.2017   Sporočilo za javnost – Objavljen Priročnik za upravljanje NPL mikro, malih in srednje velikih podjetij
13.03.2017   Sporočilo za javnost - Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve - 2016
04.03.2017   Odziv na članek v Sobotni prilogi Dela
03.03.2017   Odziv na kolumno Samopohabljanje v Mladini
01.03.2017   Sporočilo za javnost - Predsednik nemške centralne banke predaval v Banki Slovenije
21.02.2017   Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2017 in informacija o poslovanju bank v 2016
10.02.2017   Odgovor na članek v Delu Guverner bo zaposlil ženo svojega podpornika
06.02.2017   Sporočilo za javnost - Uspešno izvedena migracija slovenskega okolja na poravnalno platformo TARGET2-Securities
02.02.2017   Sporočilo za javnost - Obisk predsednika ECB ob obeležitvi 10. obletnice uvedbe evra v Sloveniji
01.02.2017   Odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Kazenska ovadba zaradi suma kaznivega dejanja napada na informacijski sistem
01.02.2017   Sporočilo za javnost - Obisk predsednika ECB Maria Draghija v Ljubljani v četrtek, 2.februarja
31.01.2017   Sporočilo za javnost - Pojasnilo vloge Banke Slovenije pri prenosu nedonosnih terjatev bank na DUTB in določanju prenosne vrednosti
25.01.2017   Sporočilo za javnost - Izdaja spominskega kovanca ob 10. obletnici uvedbe evra v Sloveniji
16.01.2017   Popravek navedb v člankih, objavljenih v časniku Delo 11. januarja 2017
10.01.2017   Sporočilo za javnost - Objavljeni novi gradivi Poročilo o finančni stabilnosti in Gospodarska in finančna gibanja
         

Odgovor na članka Sodobna kolaboracija in Banksterji v Mladini

Ljubljana, 14.4.2017

Na navedbe urednika Grege Repovža v uvodniku Sodobna kolaboracija in novinarja Boruta Mekine v članku Banksterji (oba objavljena v Mladini, št. 14, 7. aprila 2017) ne bomo ponovno podrobno odgovarjali z navajanjem dejstev. Šlo bi namreč za ponavljanje številnih dejstev in pojasnil, ki smo jih v zadnjih letih posredovali novinarjem Mladine, iz objavljenih člankov pa sklepamo, da so njihovo objavo bodisi namenoma ali zaradi nerazumevanja strokovnih vsebin, opustili. Tudi tokrat novinar Mekina recimo zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen "z znanimi računovodskimi standardi", čeprav smo mu neposredno pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pa pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil ne upošteval ne omenil. Prav tako tudi ni pojasnil, na katerih nasprotnih dejstvih ali strokovnih razlagah utemeljuje svoj zaključek. »Vprašanje«, ki ga je naslovil na Banko Slovenije, objavljamo na koncu.
Naslovnica Mladine, ki prikazuje guvernerja kot mafijca, ki "je Sloveniji speljal 1,55 milijarde evrov", insinuacije urednika v odstavku, ki se začne z navedbo, da "v tem trenutku nimamo nobenih dokazov, da je njegovo (guvernerjevo, op.a.) ravnanje posledica podkupovanja", enačenje s kolaborantom in krvosekom ter špekuliranje o domnevnih nezakonitih motivih, imajo vse elemente teorije zarote, katere cilj je očitno golo hujskaštvo in osebna diskreditacija. Da je edini cilj pisanja osebna diskreditacija guvernerja izhaja iz dejstva, da Mladina vztrajno omenja le guvernerja, čeprav ni edini osumljen (pri tem tudi ne problematizira in ne postavlja vprašanja policiji, zakaj so med osumljenci samo trije člani Sveta Banke Slovenije od petih, ki so soglasno sprejemali odločitve v zvezi s skrbnim pregledom bank in o izrednih ukrepih). Da je edini cilj pisanja osebna diskreditacija guvernerja nadalje izhaja iz dejstva, da urednik in novinar Mladine navedbe oziroma očitke iz Odredbe za preiskavo v predkazenskem postopku brez zadržka jemljeta kot dokazana in neizpodbitna dejstva in na njihovi podlagi kar sama izrečeta sodbo, ter tako vnaprej nekritično odrekata verodostojnost vsaki drugačni strokovni in pravni razlagi teh dejstev (centralne banke, drugih državnih institucij in sodstva).
Najmanj nenavadna je omenjena ključna teza Mladine, navedena na naslovnici: "Kako je guverner Boštjan Jazbec ob pomoči svetovalcev ECB Sloveniji speljal 1,55 milijarde evrov". Od kje ravno ta znesek, lahko samo ugibamo. Gre sicer za znesek celotne državne dokapitalizacije NLB leta 2013, s katerim je država NLB rešila pred stečajem in zaradi katerega je NLB danes v 100% lasti ravno države, torej Slovenije. Kako naj bi guverner torej "Sloveniji speljal 1,55 milijarde evrov" ni jasno.
Ob tem nikakor ne drži navedba novinarja Mekine, da "kriminalisti preiskujejo, ali smo samo v NLB vložili 1,55 milijarde evrov preveč". Kriminalisti namreč preiskujejo, kot povsem nedvoumno izhaja iz omenjene odredbe za preiskavo, da naj bi preiskovanci iz Banke Slovenije banki NLB "pridobili 257 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi". Za toliko so se namreč na podlagi uredbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v NLB decembra 2013 zmanjšale obveznosti NLB iz naslova prenehanja podrejenih obveznic. V odredbi o hišni preiskavi so tako zbrane navedbe, s katerimi zoper Banko Slovenije nastopajo (tudi odkrito v javnosti oziroma v medijih) imetniki podrejenih obveznic NLB, ki so bile "izbrisani" skladno z veljavnimi pravili o državnih pomočeh bankam, ki ščitijo davkoplačevalce. Gre torej za navedbe izrazito interesne skupine, ki jih Mladina razume kot dejstva.
Popolna manipulacija je tudi urednikova interpretacija stavka iz pisma Banke Slovenije, pod katerim je podpisan guverner, finančnemu ministrstvu. Stavek iz pisma "Če NLB ne bo prodana, vas prosimo za odgovor na vprašanje, na kakšen način bi država zagotovila dodatno vplačilo v delniški kapital NLB, če bi se za to izkazala potreba" namreč urednik bralcem razloži kot guverner "grozi finančnemu ministrstvu z novo dokapitalizacijo NLB, če država ne bo prodala te banke".
Vsi postopki, ki jih je leta 2013 izvedla Banka Slovenije za stabilizacijo bančnega sistema, so bili izpeljani zakonito, strokovno in skladno z veljavnimi pravili in standardi. Metodologija, uporabljena v skrbnem pregledu, je objavljena na spletni strani Banke Slovenije že skoraj tri leta (dokument Celovito poročilo o skrbnem pregledu bančnega sistema), vhodnih podatkov za pregled izvajalcem skrbnega pregleda ni dala Banka Slovenije, ampak neposredno banke same. Ustavno sodišče je oktobra lani soglasno potrdilo, da so členi ZBan-1, ki so bili pravna podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije leta 2013 in 2014, v skladu z Ustavo. Banka Slovenije vztraja pri oceni, da bi bil strošek sanacije bank za davkoplačevalce nižji, če bi vlade v prvih letih krize izvedle dokapitalizacije državnih bank, ki jih je takrat zahtevala Banka Slovenije (pod drugim guvernerjem).
Za prikaz objektivne slike sanacije bank, razlogov zanjo in njenih posledic, je verjetno potrebno postaviti drugačna vprašanja, kot je bilo "vprašanje", ki smo ga pred objavo članka, 4. aprila 2017, dobili od novinarja Mekine:
"Pozdravljeni,
Spet pišem o vas, eno izmed izhodišč je zadnje poročilo Transparency International o tem, da si nedemokratična ECB v zadnjih letih jemlje preveč pristojnosti odločati se o ekonomskih politikah (https://transparency.eu/wp-content/uploads/2017/03/TI-EU_ECB_Report_DIGITAL.pdf ), v primeru Slovenije je zame odlična ilustracija povedanega odredba po hišni preiskavi. Iz katere sam razberem, da ste na BS zavestno šli mimo računovodskih standardov in ste bolj po domače, na metodoloških delavnicah, računali velikost luknje.
Ampak tisto, kar bi rad vprašal gospoda Jazbeca, če je to mogoče, je sledeče: formalno so njegove pristojnosti zelo ozke. Zagotavljanje cenovne stabilnosti, recimo inflacije pod 2 %. Dejansko pa lahko ves čas iz njegovih izjav razberem ideološka stališča. Recimo: Že poročilo o stresnih testih se začne z problematiziranjem državnega lastništva, kot da je to zgodba, ki jo je treba povedati. V dokumentu Pogled Banke Slovenije na strateške izzive ekonomske politike v Sloveniji je spet poudarjeno, da je za razvoj slovenskega gospodarstva ključna privatizacija. Ko je Jazbec leto dni kasneje spregovoril za Slovensko tiskovno agencijo, je dejal, da bi Slovenija šele skozi privatizacijo »lahko spet postala privlačna za tuje naložbe.« In ko je zdaj dal intervju za Dnevnik, je v njem povedal, v razvitih državah gospodarstvo usmerja politiko« in ne obratno. (ah, pozabil sem še tisto pismo, ki ste ga pisali na finančno ministrstvo, češ, da je treba NLB čim prej prodati...)
Določene ekonomske zakonitosti so jasne, če je veliko denarja, je visoka inflacija, ampak te teze, da je državno lastništvo problem, so pa precej ideološke, gospod Jazbec pa jih iz svojega položaja predstavlja kot neprizivno strokovne. Gredo v tisti klasični smeri minimalne države, trga, ki bo vse rešil … kar je bila zabloda zadnjih 30 let. Torej, skrbi me, da v skladu z svojimi ideološkimi preferencami na tem področju gospod Jazbec prekoračuje svoja pooblastila. In se mi zdi, da v tem predvsem izžareva duh, ki veje v Frankfurtu…
Z prisrčnimi pozdravi, Borut Mekina
"

Odnosi z javnostmi, Banka Slovenije

PDF: Odgovor Mladina_april 2017

BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 47 19 000
Faks: 01 25 15 516
Kontakt
 

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti