Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Strategija makrobonitetne politike

Makrobonitetni instrumenti

Instrumenti za stanovanjski nepremičninski trg

Proticiklični kapitalski blažilnik

Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke

Omejevanje dinamike zniževanja razmerja med krediti in vlogami (GLTDF)

Omejevanje depozitnih obrestnih mer

Publikacije s področja finančne stabilnosti

Odbor za finančno stabilnost (OFS)

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Finančna stabilnost  > Makrobonitetni instrumenti  > Proticiklični kapitalski blažilnik

Proticiklični kapitalski blažilnik

Na podlagi sklepa Sveta Banke Slovenije, sprejetega na 546. seji, dne 8. 12. 2015 Banka Slovenija uvaja makrobonitetni ukrep proticiklični kapitalski blažilnik (v nadaljevanju blažilnik). Ukrep je v veljavi od 1. 1. 2016.
Banka Slovenije je v skladu z 210. členom ZBan-2 določila blažilnik. ZBan-2 določa, da se sme blažilnik bankam naložiti od 1. 1. 2016 dalje. Trenutna vrednost blažilnika se uporablja od 1. 1. 2016. Kadar je opredeljena stopnja blažilnika višja od 0 %, ali kadar se zviša že uveljavljena stopnja, se začne nova stopnja blažilnika (razen v izjemnih primerih) uporabljati 12 mesecev po objavi.
Višina blažilnika ostaja na ravni 0 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Pri opredelitvi višine blažilnika je Banka Slovenije upoštevala metodologijo BCBS (2010) in ESRB (2014) ter oceno stanja kreditnega cikla v Sloveniji.

Namen instrumenta

Namen instrumenta je zaščititi bančni sistem pred morebitnimi izgubami takrat, kadar so le-te povezane s povečanjem tveganj v sistemu zaradi čezmerne rasti kreditiranja. Tako neposredno povečuje odpornost bančnega sistema ter preprečuje čezmerno rast kreditiranja.
Blažilnik se aktivira, kadar je čezmerna rast kreditiranja povezana s povečanjem tveganj v sistemu. Vrednost blažilnika se lahko giblje med 0 % in 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem (izjemoma tudi više). Odvisna je od višine tveganj v sistemu. Ob obratu kreditnega cikla ali znižanju tveganj se vrednost blažilnika ali zniža ali v celoti sprosti (0 %). Ob sprostitvi (ali znižanju) nižja vrednost blažilnika bankam omogoči absorpcijo morebitnih izgub. Obenem se zmanjša tveganje, da bi regulatorni kapital omejeval ponudbo kreditov.

Kazalniki za določitev vrednosti blažilnika

V skladu s smernicami ESRB je bilo kot vodilo za določitev vrednosti blažilnika izbranih šest kazalnikov tveganj v sistemu. Pri izbiri kazalnikov smo upoštevali sledeče kriterije:
i) kazalniki pokrivajo različne vzroke tveganj,
ii) kazalnik ima zadovoljivo napovedno moč pri napovedi krize,
iii) časovna vrste kazalnika je dovolj dolga, da omogočijo statično analizo primernosti indikatorja (točke iv in v),
iv) kazalnik aktivira blažilnik v obdobjih prekomernega kreditiranja gospodarstva,
v) kazalnik ne aktivira blažilnika (prepogosto) v obdobju zmerne rasti kreditov,
vi) kazalnik pokriva široko področje bančnega ali širšega sistema, oz. ni parcialen.
Ker izračuni kazalnikov temeljijo na preteklih gibanjih, je potrebno vrednost blažilnika, ki jo signalizirajo kazalniki, ekspertno presoditi in upoštevati morebitna nova spoznanja.

Ključni kazalnik za določitev vrednosti blažilnika je definiran kot odstopanje razmerja med krediti zasebnemu nebančnemu sektorju in BDP od lastnega dolgoročnega trenda. Kazalnik signalizira potencialno prekomerno rast kreditov v razmerju do gospodarske rasti.
Poleg odstopanja razmerja med krediti in BDP od dolgoročnega trenda smo izbrali dodatnih pet indikatorjev:
- letna stopnja rasti cen nepremičnin (meri potencialno precenjenost nepremičnin),
- letna stopnja rasti kreditov domačemu zasebnemu nefinančnemu sektorju (mera gibanja kreditov),
- razmerje med krediti in depoziti zasebnega nebančnega sektorja (mera trdnosti bilanc stanja bank),
- donos na kapital (mera trdnosti bilanc stanja bank),
- razmerje med krediti in bruto poslovnim presežkom (mera zadolženosti zasebnega sektorja).

Zadnje razpoložljive vrednosti kazalnikov tveganj - 1. četrtletje 2017

Trenutne vrednosti kazalnikov tveganj in pripadajoča zgodovinska povprečja so prikazane v Tabeli 1. Trenutne vrednosti kazalnikov utemeljujejo stopnjo blažilnika 0% zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.
Kot je razvidno iz tabele je odstopanje razmerja med krediti in BDP od dolgoročnega trenda negativno (-38,5%), pri čemer razmerje med krediti in BDP znaša 76,8%. Odraža nizko raven kreditiranja zasebnega nebančnega sektorja v primerjavi s preteklimi vrednostmi. Nizka raven kreditiranja pomeni, da sistemska tveganja ne izvirajo iz naslova prekomerne kreditne rasti. Enak zaključek izhaja tudi iz negativne letne stopnje rasti kreditov domačemu zasebnemu nefinančnemu sektorju (-0,1 %). Letna stopnja rasti cen nepremičnin je v tretjem četrtletju 2016 znašala 3,6%, kar je nižje od povprečja za obdobje 2001Q1-2016Q3. Pozitivna rast cen nepremičnin je pričakovana posledica obrata preteklih negativnih rasti in ne implicira nastanka novih tveganj iz naslova čezmerne kreditne aktivnosti bank. Razmerje med krediti in depoziti zasebnega nebančnega sektorja (0,8) je prav tako pod preteklimi vrednostmi. Pove nam, da so krediti pretežno financirani z depoziti komitentov. Ti so bolj stabilen vir sredstev bank. V obdobjih čezmerne kreditne rasti ROE običajno dosega višje vrednosti od trenutne (0,08). Nizko je tudi razmerje med krediti in bruto poslovnim presežkom, ki predstavlja mero zadolženosti zasebnega sektorja in odraža sposobnost financiranja dolgov poslovnega sektorja.

Tabela 1: Vrednosti kazalnikov za določitev blažilnika.

Kazalnik\Vrednost Povprečna vrednost (2000Q1-2016Q4)* Vrednost kazalnikov, upoštevana pri odločitvi o blažilniku, sprejeti v 1. četrtletju 2017**
Vrzel med krediti zasebnemu nebančnemu sektorju in BDP -3,3% -38,5%
Letna stopnja rasti cen nepremičnin (na voljo od 2001) 4,3% 3,6%
Letna stopnja rasti kreditov domačemu zasebnemu nefinančnemu sektorju 10,2% -0,1%
Razmerje med krediti in depoziti zasebnega nebančnega sektorja 1,2 0,8
Donos na kapital -0,01 0,08
Razmerje med krediti in bruto poslovnim presežkom 4,2 2,5

Vir: SURS in lastni preračuni.
*Vrednost služi zgolj za orientacijo.Povprečna vrednosti kazalnika letna stopnja rasti cen nepremičnin je zaradi razpoložljivosti podatkov izračunana za obdobje 2001Q1-2016Q3.
**Uporabljena je zadnja razpoložljiva vrednost kazalnika, 2016Q4. Za letno stopnjo rasti cen nepremičnin je zadnja razpoložljiva vrednost 2016Q3.

Na podlagi kazalnikov neravnovesij v bančnem sistemu, ki izvirajo iz prekomernega kreditiranja gospodarstva, in ekspertne presoje ocenjujemo, da se danes v bančnem sistemu ne pojavljajo tveganja, ki izhajajo iz prekomernega kreditiranja, zato se določi stopnja blažilnika 0% zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.

Popolna sprostitev blažilnika (iz stopnje 2,5% na stopnjo 0,0%) je predvidena ob obratu cikla - ob pojavu močnih neravnovesij, ki bi lahko ogrozila delovanje bančnega sistema. Za sprostitev se uporabi kazalnike, ki hitro reagirajo na finančni stres. Sprostitev blažilnika je podvržena višji stopnji negotovosti in zahteva zelo visoko stopnjo diskrecijske presoje.
Banka izračuna sebi lasten proticiklični blažilnik kot tehtano povprečje veljavnih stopenj blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih so kreditne izpostavljenosti te banke.
Za izpostavljenosti v Republiki Sloveniji se uporabi stopnja blažilnika 0%. Za izpostavljenosti do drugih držav EGP se uporabijo stopnje blažilnika kot so navedene spletni strani ESRB. Za kreditne izpostavljenosti v državah, ki niso navedene na spletni strani ESRB, se uporabi stopnja blažilnika 0%.

Poročila:

 

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti