|
O Banki Slovenije
Zakoni in predpisi
Evrosistem
Delovanje Evrosistema
Banka Slovenije v Evrosistemu
Izvajanje denarne politike
Evro
Zgodovina ekonomske in monetarne unije
Razvoj
Pogosta vprašanja
Finančna stabilnost
Nadzor bančnega poslovanja
Statistika
Jamstvo za vloge v bankah
Poslovanje in poročanje
Plačilni in poravnalni sistemi
Publikacije in raziskave
Bankovci in kovanci
|
 |
Zgodovina ekonomske in monetarne unije
|
 |
 |
 |
Ekonomska in monetarna unija (EMU) predstavlja zadnjo fazo ekonomske integracije v EU. Odločitev za oblikovanje ekonomske in monetarne unije je sprejel Evropski svet na zasedanju v Maastrichtu decembra 1991, pozneje pa je bila vključena v Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba).
Ekonomska in monetarna unija dejansko pomeni:
- usklajevanje gospodarskih politik med državami članicami,
- usklajevanje fiskalnih politik, zlasti z omejitvami javnega dolga in primanjkljaja,
- neodvisno denarno politiko, ki jo opredeljuje in izvaja Evrosistem,
- evro in evroobmočje.
|
 |
EMU temelji na skupni valuti in denarni politiki ter koordinaciji ekonomskih politik. Države članice EU in EU morajo ravnati v skladu z naslednjimi načeli: stabilne cene, zdrave javne finance in denarni pogoji ter vzdržna plačilna bilanca.
Predpisi o EMU so na voljo na spletnih straneh Evropske Komisije |
V Maastrichtski pogodbi je bilo določeno, da proces oblikovanja ekonomske in monetarne unije (EMU) v EU poteka v treh fazah:
- Prva faza EMU se je začela julija 1990 in končala 31. decembra 1993. V tej fazi so morale države članice EU predvsem odstraniti vse ovire prostega pretoka kapitala in tako zagotoviti popolno liberalizacijo kapitalskih tokov. Prav tako so morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe, ki zahtevajo ravnanje v skladu s prepovedjo financiranja javnega sektorja s strani centralne banke ter prepovedjo privilegiranega dostopa javnega sektorja do finančnih institucij.
|
 |
- Druga faza se je začela 1. januarja 1994 in končala 31. decembra 1998.
Ustanovljen je bil Evropski monetarni institut (EMI), predhodnik Evropske centralne banke (ECB), katerega naloga je bila, da okrepi sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami in koordinacijo monetarnih politik držav članic ter izpelje potrebne priprave za uvedbo nove skupne valute. Države članice so si v tej fazi morale prizadevati za izpolnitev konvergenčnih kriterijev.
|
- Tretja faza se je začela 1. januarja 1999 z uvedbo nove skupne valute evro ter s prenosom pristojnosti glede vodenja denarne politike na Evrosistem.
Evrosistem tvorijo ECB in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so uvedle evro. Delovati je začela nova centralna banka, t.j. Evropska centralna banka (ECB), ki je bila sicer ustanovljena 1. junija 1998 ter je prevzela naloge EMI.
Po preverjanju izpolnjevanja zahtevanih konvergenčnih kriterijev za uvedbo evra je bila sprejeta odločitev, katere države članice bodo sodelovale v tretji fazi EMU.
|
 |
Tečaji njihovih valut so bili nepreklicno določeni (valute teh držav so postale t.i. podenote evra).
Evro je bil v tej fazi uveden kot knjižni denar, 1. januarja 2002 pa so bili uvedeni evro bankovci in kovanci, ki so zamenjali bankovce in kovance držav, ki so uvedle evro. Države članice EU morajo prav tako spoštovati pravila koordinacije ekonomskih politik.
Več o ključnih dogodkih v razvoju EMU. |
|
 |
|
 |
 |
 |
|