Kontakt Kazalo Prva stran
Natisni stran Manjše črke Večje črke

Bankovci in kovanci Slovenski tolar Priložnostne izdaje RS  

Napredno iskanje

O Banki Slovenije

Zakoni in predpisi

Evrosistem

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega poslovanja

Statistika

Jamstvo za vloge v bankah

Informacije za potrošnike

Poslovanje in poročanje

Plačilni in poravnalni sistemi

Nacionalni svet za plačila

Publikacije in raziskave

Bankovci in kovanci

Evrobankovci

Evrokovanci

Numizmatični izdelki BS

Numizmatična obvestila

Ponaredki evra

Slovenski tolar

Bankovci

Kovanci

Vrednostni boni

Priložnostne izdaje BS

Priložnostne izdaje RS

Zaščita tolarskih bankovcev

Katalog valut

Povezave

60-letnica Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju (2003)

Ko je bila Kraljevina Jugoslavija 6. aprila 1941 napadena, so na območje današnje Slovenije prišle tri okupacijske sile, ki so si razdelile vplivna območja. Že 26. aprila istega leta so domoljubni člani slovenskih političnih strank različnih nazorov v Ljubljani ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, pozneje pa so se jim pridružile še druge politične skupine.

Najvidnejši predstavniki vseh teh političnih skupin so sestavljali Vrhovni plenum OF, ki je deloval vse do 3. oktobra 1943, ko je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen 120-članski Plenum OF - vrhovni organ OF slovenskega naroda. Ti predstavniki so bili obenem Slovenski narodnoosvobodilni odbor kot vrhovni organ oblasti, ki se je na zasedanju v Črnomlju 19. februarja 1944, preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet in se kot tak izoblikoval v slovenski parlament.

Sklepi Zbora odposlancev slovenskega naroda so spremenili položaj Slovenije v Jugoslaviji iz statusa upravne enote, ki je pred II. svetovno vojno bila banovina, v državnopravni (tj. federalni) status. S tem dejanjem Zbora v majhnem slovenskem mestu, obkroženem s sovražno vojaško silo Tretjega rajha, je bila podana in začrtana politična pot k slovenski državnosti.

Cilj je bil dosežen leta 1991 z uspešnim referendumom o osamosvojitvi in samoodločbi naroda, ki je od nekdaj hrepenel po lastni in samostojni državi.

Z izdajo priložnostnih kovancev ob obletnici tega izjemnega narodotvornega dogodka v okupirani Evropi, je Republika Slovenija preskočila politične poglede na zgodovinska dogajanja polpretekle zgodovine in dala priznanje vsem tistim, ki se nikakor niso želeli ukloniti zahtevam: Naredite mi to deželo spet nemško! Na priložnostnih kovancih so stilizirani deli peterokrake zvezde, ki se stekajo v točke in simbolizirajo pot skupin odposlancev - glasnikov slovenskega naroda, ki so se leta 1943 skrivaj zbirali in odhajali na večdnevno pot proti Kočevju, na kovancih simbolno upodobljenem z večjo piko.

Zlatnik:

  • nominalna vrednost: 25.000 SIT,
  • čistina: Au 900/1000,
  • teža: 7 gramov,
  • premer: 24 milimetrov,
  • izdano: 300 kovancev.

Srebnik:

  • nominalna vrednost: 5.000 SIT,
  • čistina: Ag 925/1000,
  • teža: 15 gramov,
  • premer: 32 milimetrov,
  • izdano: 1.500 kovancev.

Avtor idejnega osnutka: Blaž Češka, Lukovica
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica, Slovaška

© 2006 Banka Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti | O avtorjih