Kontakt Kazalo Prva stran
Natisni stran Manjše črke Večje črke

Bankovci in kovanci Ponaredki evra    

Napredno iskanje

O Banki Slovenije

Zakoni in predpisi

Evrosistem

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega poslovanja

Jamstvo za vloge v bankah

Statistika

Poslovanje in poročanje

Plačilni in poravnalni sistemi

Publikacije in raziskave

Bankovci in kovanci

Evrobankovci

Evrokovanci

Priložnostne izdaje BS

Numizmatična obvestila

Ponaredki evra

Slovenski tolar

Tuji bankovci in kovanci

Pogosta vprašanja

Aktualni projekti

Povezave

Ponaredki evra

Evrosistem

Evropska centralna banka je 19. julija 2010 objavila polletno informacijo o ponarejanju evrobankovcev (prikazano v spodnji tabeli).
V prvi polovici leta 2010 je bilo iz obtoka umaknjenih skupno 387 000 ponarejenih evrobankovcev. V primerjavi s številom zaseženih bankovcev v drugi polovici leta 2009 to predstavlja 13-odstotno zmanjšanje.
 

Evropska komisija je 11. januarja 2010 objavila, da je bilo v letu 2009 ugotovljenih 172.100 kosov ponarejenih evro kovancev, kar je 12% manj kot v letu 2008. Ponarejeni so bili predvsem kovanci za 2 evra, 1 evro in 50 centov.
 

Tabela 1: Delež ponaredkov posameznih apoenov v prvem polletju 2010 

Apoen  € 5 € 10 € 20  € 50 € 100  € 200 € 500 Skupaj
Delež (v%)  0,5 1,5 41,5 42,5 12 1,5 0,5  100

 V prvi polovici leta 2010 je bil najpogosteje ponarejan bankovec za 50 €. Trije srednji apoeni (20 €, 50 € in 100 €) skupaj predstavljajo 96% vseh ponaredkov.

Slovenija

V skladu z Uredbo EC 1338/01 sta za izdelavo ekspertnega mnenja glede pristnosti evrogotovine pristojna Nacionalni analitski center za evrobankovce (NAC) in Nacionalni analitski center za evro kovance (CNAC), ki v Republiki Sloveniji delujeta s sklopu Centra za forenzične preiskave pri Ministrstvu za notranje zadeve. Nadzor nad aktivnostmi navedenih centrov v povezavi z delovanjem v Centralni bazi o ponarejeni evrogotovini pri ECB (CMS), pa opravlja Nacionalni center za ponaredke (NCC). Svet Banke Slovenije je omenjeni center ustanovil 30.10.2003 v okviru strokovne službe Gotovinsko poslovanje.

Po podatkih NAC in CNAC je bilo v RS v prvi polovici leta 2010 ugotovljenih 656 kosov ponarejenih evrobankovcev in 782 ponarejenih evrokovancev, v enakem obdobju leta 2009 pa 1.005 bankovcev in 590 kovancev. Večji del ponarejenih evrobankovcev, tako v količinski kot vrednostni strukturi, predstavljajo trije apoeni (20, 50 in 100 €), pri ponarejenih evrokovancih pa prevladujejo ponaredki za 2 €. Vrednost odkritih evroponaredkov v prvi polovici leta 2010 je znašala 40.927,50 €, v enakem obdobju leta 2009 pa 69.363 € (zmanjšanje za 41%).

Tabela 2: Ponaredki evrobankovcev v Sloveniji v prvi polovici leta 2010

Apoen  € 5 € 10 € 20  € 50 € 100  € 200 € 500 Skupaj
Količina 4 7 232 205 183 20 5 656
Delež (v%) 0,6 1,1 35,4 31,2 27,9 3,0 0,8 100

V prvi polovici leta 2010 je bilo v Republiki Sloveniji, v primerjavi s prvo polovico leta 2009, ugotovljeno zmanjšanje števila kosov ponaredkov evrobankovcev (zmanjšanje za 34,7%) in povečanje števila kosov ponarejenih evrokovancev (zvečanje za 32,5%).

Nacionalni center za ponaredke (NCC) pri Banki Slovenije ter NAC pri Ministrstvu za notranje zadeve ocenjujeta, da je kakovost ponarejenih evrobankovcev precej solidna, saj gre pretežno za ponaredke, izdelane v tiskarski tehniki ali z uporabo računalniške tehnologije. Ponarejanje evrogotovine v Sloveniji še ne predstavlja večjega problema,

pozorni pa moramo biti na oškodovanje fizičnih in pravnih oseb.

Nekateri ponarejeni evrobankovci imajo kakovostno imitirano fluorescentno zaščito, ki lahko zavede tudi profesionalne uporabnike gotovine, zato priporočamo večjo previdnost.

Evropostopek za ugotavljanje pristnosti

Ob koncu avgusta 2001 je Evropska centralna banka predstavila nove evrobankovce in za širšo javnost razkrila nekatere osnovne zaščitne elemente na novi valuti in samo prepoznavanje teh elementov.
Prejemu ponaredka se lahko izognemo že s preprostim testom OTIP—POGLED—NAGIB, s katerim preverimo vsak sumljiv bankovec.

Več o zaščitnih elementih bankovcev na spletnih straneh ECB

Prenos prodaje numizmatičnih vrednosti na Deželno banko Slovenije d.d.

Numizmatične vrednosti lahko naročite za leto 2010*:

  • po elektronski pošti: numizmatika@dbs.si,  
  • pri blagajniških okencih Deželne banke Slovenije d.d.,
  • po faksu: 01 47 27 418,
  • ali po pošti na naslov: Deželna banka Slovenije d.d., Služba poslovanja s komitenti, Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana.

 

* Naročila so za banko zavezujoča le v okviru razpoložljivih količin numizmatičnih izdaj.
Podatki o količinah so na voljo na www.bsi.si .

© 2006 Banka Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe | O avtorjih