Ponaredki evra

Evropska centralna banka je 10. januarja 2013 objavila polletno poročilo o ponarejanju evrobankovcev.
V drugi polovici leta 2012 je bilo iz obtoka umaknjenih skupno 280.000 ponarejenih evrobankovcev. To pomeni, da je bilo skupno število ponaredkov, umaknjenih iz obroka v letu 2012, za 12,4 % nižje kot v letu 2011. Obenem je bilo v drugi polovici leta 2012 iz obtoka umaknjenih za 11,6 % več ponaredkov, kot v prejšnjih šestih mesecih.
 

Evropska komisija je 27. januarja 2012 objavila, da je bilo v letu 2011 iz obtoka umaknjenih 157.000 kosov ponarejenih evrokovancev, kar je 15% manj kot v letu 2010. Ponarejeni so bili predvsem kovanci za 2 evra, 1 evro in 50 centov.
 

V skladu z Uredbo EC 1338/01 sta za izdelavo ekspertnega mnenja glede pristnosti evrogotovine pristojna Nacionalni analitski center za evrobankovce (NAC) in Nacionalni analitski center za evro kovance (CNAC), ki v Republiki Sloveniji delujeta v sklopu Nacionalnega forenzičnega laboratorija pri Ministrstvu za notranje zadeve. Nadzor nad aktivnostmi navedenih centrov v povezavi z delovanjem v Centralni bazi o ponarejeni evrogotovini pri ECB (CMS), pa opravlja Nacionalni center za ponaredke (NCC). Svet Banke Slovenije je omenjeni center ustanovil 30.10.2003 v okviru strokovne službe Gotovinsko poslovanje.

Po podatkih NAC in CNAC je bilo v RS v letu 2012 ugotovljenih 2.362 kosov ponarejenih evrobankovcev in 1.956 ponarejenih evrokovancev, v letu 2011 pa 1.174 evrobankovcev in 1.459 evrokovancev. Največji del ponarejenih evrobankovcev, tako v količinski kot vrednostni strukturi, predstavljajo ponaredki bankovcev za 50 €, 500 € in 20 €. Pri ponarejenih evrokovancih prevladujejo ponaredki kovanca za 2 €. Vrednost odkritih evroponaredkov v letu 2012 je znašala 338.236,00 €, v letu 2011 pa 92.543,00 € (zvečanje za 265,5 %).

Nacionalni center za ponaredke (NCC) pri Banki Slovenije ter NAC pri Ministrstvu za notranje zadeve ocenjujeta, da je kakovost ponarejenih evrobankovcev dokaj solidna, saj gre pretežno za ponaredke, izdelane v tiskarski tehniki ali z uporabo računalniške tehnologije. Ponarejanje evrogotovine v Sloveniji trenutno še ne predstavlja večjega problema.

Opažamo, da so profesionalni uporabniki gotovine dokaj pozorni na ponaredke, drugače pa je pri posameznikih, ki se nevarnosti prejema ponaredka sploh ne zavedajo.
Nekateri ponarejeni evrobankovci imajo kakovostno imitirano fluorescentno zaščito, ki lahko zavede tudi profesionalne uporabnike gotovine, zato priporočamo večjo previdnost.